LETO XXXI., ŠT. 7 Ptuj, 16. februar 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA m ^ n « um. Davčne napovedi za leto 1977 (stran 2) O gradnji šole v Markovcih (stran 4) Ljubezen nama je pomenila vse (stran 6) Konkretna vprašanja, splošni odgovori (stran 7) Psiček 3 dni živ pokopan (stran 8) Organizirana razprava o kongresnih dokumentih Razprava o kongresnih dokumentih, tokovno oprede^ena, bo potekala do 15. marca v vseh družbenopolitičnih organizacijah ptujske občine. Tako so sklenili člani občinske konference Zveze komunistov na seji, kije bila v petdc, 10. februarja. Poleg kongresnih dokumentov pa b<>do v osnovnih organizacigah ZKS komunisti oceniU tudi svojo aktivnost med obema kongresoma ZK in potem dopolnili svoje akcijske programe. Po posameznih področjih pa bo potekala razprava tako, da bo zajela najširši krog delovnih |udi in občanov. Komisija za organiziranost in razvoj ZK in statutarna komisga bosta priptavili razpravo o pedlogu sprememb in dopolnitev statuta ZKS in sicer do 23. februarja. Razpravo o SLO in družbeni samozaščiti bodo organizirale komisije za SLO in DS pri komiteju OK ZK, pri OK SZDL in OS ZS Ptuj, Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, občinski štab teritorialne obrambe in sekretarji aktivov ZK v teiitorialni obrambi ter odbor za ^udsko obrambo in družbeno ^mozaščito pri eni od krajevnih dcupnosti Razprava bo zaldiučena do 2. marca. Nosilec razprave o kmetijstvu je svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL, sodelovali pa bodo še obrat za kooperacgo KK, kmetovalci, direktorji teme^nih or^nizacg združenega dela s področja kmetijstva in zadruge, razprava pa bo končana 6. marca. Do 9. marca bo trajala razprava o zdravstvu. Nosilec le-te je komisija za idejna vprašanja zdravstva in socialnega varstva pri komiteju OK ZK, s poudarkom na integracgi zdravstva v ptujski občini. Sodelovali bodo tudi sekretarji aktivov ZK interesnih skupnosti, izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti, predstavniki zdravstvenih organizacg in uporabniki Razprava o izobraževanju bo končana do 14. marca, zajela pa bo dijake, prosvetne delavce in nosilce izobraževanja združene^ dela. Organizator razprave pa je ustrezna komisija pri komiteju OK ZKS Ptuj. Komunisti so na seji sprejeli predlog, da naj bi razprave o teh področjih organizirale tudi vse ostale družbenopolitične organizacije v občini, ne pa samo osnovne organizacge ZK v temeljnih in drugih organizacgah združenega dela. Ko so člani občinske konference razpravljali o organiziranosti 00 ZKS v krajevnih skupnostih so menili, da morajo delovati v vseh krajevnih skupnostih in v delo pritegniti vse komuniste, ne ^ede na to, da so organizacijsko povezani v delovnih organizacijali. Ob koncu so izvolili še delegate za VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ ter delegacijo občinske konference Zveze komunistov za družbenopolitični zbor SO Ptuj. N. D. Kmečka žena se uveljavlja Pred nami so pomembne naloge tako v proizvodnji kot tudi na področju razvoja družbeno- ekonomskih odnosov na vasi Najti bo treba potrebne oblike za učinkovitejšo organiziranost v kmetijstvu, zlasti še na podrogu združevanja kmetov in v nada- ^evanju njihovega uveljavljanja v družbi. Pomemben delež v razvoju kmetijstva nosi žena. Prav kmečki ženi bo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti kot doslej. Naloge so jasne: uveljav- ^anje kmečke žene kot proizva- jalke in skrb za njeno večjo socialno varnost. Kmečka žena se kljub vsem naporom družbe kot celote, čuti prikrajšano. Venomer ji zmanjkuje časa za najrazličnejša opravila. Nima prostega časa, saj je njen delovnik razpet od jutra do poznega večera. Čaka jo polje, hlev in nazadnje tudi gospodinjsko delo, skrb za družino, da o drugih prednostih, ki jih ima izven kmetijstva zaposlena žena niti ne govorimo. Veliko in družbeno zelo priznano delo so pri uve^avljarau kmečke žene opravile kmetijske pospeševalne službe, odbori in aktivi kmečkih žena, ki so organizirani po proizvodnih okoli- ših. Pri KK Ptiq je j)o podatkih 12 aktivov kmečlah zena, eden dela pri Kmetgski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju. Za kmečke žene se tudi na območju ptujske občine pripravlja vrsta strokovnih predavanj in izletov. Oboji so pri njej naleteli na poln odziv. Kmečka žena se želi izobraziti, želi biti aktivna tudi v družbeno-poUtičnem življe- nju. Pogosto ji ne znamo ponuditi roke. Program dela odbora kmečkih žena, ki ^ sestavljajo predsednice posameznih aktivov kmečkih žena, je bil v lanskem letu zelo bogat, saj je zajel 28 strokovnih predavaig in 4 stro- kovne izlete. Za letošnje leto predvidevajo 35 predavanj in 6 do 7 izletov. Veliko za svoj vsak dan najde kmečka žena v listu „Kmečki glas". Kmečke žene so se pohvalno izrekle o njegovi vsebini, predvsem o prilogah: ,,Za dom in družino", »Ureditev kmečkega doma" in Strokovnjaki sve- tuj g o". S to obliko dela se dopolnjige delo kme^ske po- speševalne službe. Žene so predlagale, da bi naj v omenjenih prilogah liilo več zapisanega o urejanju kmečkega vrta, gojenju perutnine, upcarabi detergentov pri pranju mlekarske opreme in podobno. MG Družina — delo na njivi, mož pa dela v tovarni Foto: S, Kerbkr Ormož Ocenili uresničevanje zakona o združenem delu Osrednja tema razprave na se|i d)činie konference ZKS Ormož je bila ocena uresničevanja zakona o združenem delu v ormoški občini Komunisti so ob ocenjeva- nju uresničevanja določil prisii do konkretnih zaključkov. Delov- ni ljudje in občani so si po svojih močeh prizadevali za dosledno uresniečvanje tako imenovane male ustave. Kljub temu, daje pri razlagah samega zakona in pri kasnejših korJcretnih uresničeva- i^ih ter sestavljanju samoupravnih ^orazumov bilo veliko težkega dela, so v občini Ormož z doseženim zadovo^nl O vsebini sprejetih samouprav- nih dokumentov, v katerih se kaže uiesničevanje zakona o združe- nem delu bi še težko govorili. Zato je naloga v letošnjem letu obogatiti vsebino samoupravnih ?orazumov in drugih potrebnih sktov v uresničevanju zakonskih določil. Člani občinske konferen- ce so ocenili, da so med n^bopimi delovnimi kolektivi v prizadevanjih za uresničitev zako- na o zdmženem delu bili ,,Zarja" in tovarna ,Jože Kerenčič". V •^gih delovnih sredinah so nekoliko zaostajali in samouprav- ['e akte sprejeh tik pred novim letom. V mnogih primerih je bilo ^utiti zgolj formalno pravniško "elo, o konkretni vsebini pa so le '^alokjerazmišljaM. Zamudnikov v ormoški občini *orej ni, velike zamude pa so pri ^*bini. Zato so na konferenci !^bčinske organizacge ZKS Ormož "Jienovali komisge, ki bodo ^tivirale delo po teme^nih °rgariizacqah in tako sproti °cet^evale vsebinske premike ures- ničevanja zakona o združenem elu. Predlagana zamisel, da bi se "i^d sorodnimi delovnimi organi- ^c^ami izmenjale izkušnje, Je .obra in upati je, da bodo te ^nienjave tudi konkretne in Uspešne. '^b koncu velja zapisati, da 2d i° Pri uresničevanju zakona o j^ruženem delu več resnosti ij^žiti tudi delovni kolektivi j^zbenih dejavnosti, ki so zakon 2 . rijegovo uresničevanje jemali skopo in foimalno. zk PRIPRAVE NA ČETRTI HO-RUK Vsi odgovorni za nemoten potek MDA SG 78, zbrani v Domavi. Foto: M. Ozmec IVI DA Slovenske gorice 78 Letos bo Dornava že tre^ič zapored gostitelj republiške mla- dince delovne akcije Slovenske gorice '78, V prenovgeni zgradbi stare osnovne šole bo našlo svoj brigadirji dom 550 mladih iz raznih krajev Slovenije. V štirih izmenah se bodo tako letos zvrstUi mladi brigadirji iz občinskih konferenc ZSMS Ljubljana - ftžigrad, Kočevje, Ljubljana - Center, Dravograd, Sežana, Šmarje pri Jelšah. Murska Sobota, Črno- melj, Mozirje, Trbovlje in Cerkni- ca. Mladindce delovne brigade bodo ra letošnji akciji SG '78 sodelo- vale v izvajanju nadaljnje izgradnje vodovodnega cevovoda, ki bo predstavljal vir vode za oskrbo območja Slovenskih goric, sodelo- vale pa bodo tudi v izgradnji sekundam^ vodovodn^a omre- žja v širšem prostoru ptujske občine. Dela na primarnem vodu bodo brigadirji izvajali na odseku Mostje - Gabemik - Juršinci. To je pretežno ilovnat teren, kjer je izkop precej naporen. Predvi- devajo, da bodo letos brigadirji izkopali okoli 3700 tekočih metrov jaika, prav toliko ga bodo po položitvi cevi zasipali. Zemlji- šče bodo splanirali v površini 31.700 kv. metrov. Za vse to pa bodo predvidoma porabili 37.252 norma ur dela. Vsi odgovorni, za nemoten potek letošnje MDA so vložili vse napore, da bi letošnja akcija uspela še bolj kot lani, da bi brigadirji še tesneje sodelovali s krajani in obratno, skratka, da bi se v svojih dneh bivanja v Dornavi čim bolje počutili. V ta namen so se pretekli ponedeljek sestali v gostorih osnovne sole »J^ranja Zgeča" v Dornavi. Izvolih so poseben priprav j alni odbor, sesta- vljen iz predstavnikov izvršnega sveta SO Ptuj, OK ZSMS Ptuj, OK SZDL Ptuj, vseh zainteresiranih interesnih dcupnosti, izv^alca del - komunaln^a podje^a Ptuj, Zavoda dr. Margana Borštnerja iz Dornave, ter predstavnikov KS Dornave in Juršinc. Naloga tega pripravljalnega od- bora je, da speje vse potrebno do prihoda brigadirjev v Dornavo. Priprave so posebej opredelili na politične in čiste organizacijske. Letos je namreč potrebno, da se v priprave vključno še kr^evne konference SZDL, z občindco konferenco SZDL na čelo. Prav tako je to naloga vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij, od mladih n^rej. Skratka vsi se moramo zavedati, da republiška mladinca delovna akcija Sloven- ske gorice 78 ni le stvar vaščanov Dornave, temveč akcga vseh nas, občanov Ptuja, še posebej akcija vsakega izmed nas. M, Ozmec Ml O ŽUPANČIČU - ŽUPANČIČ O PREŠERNU Slovenci s ponosom praznujemo vsako leto svoj kulturni praznik v katerem smo letos še posebej slovesno obeležili 100-letnico rojst- va velikega moža slovenske literature Otona Zupančiča. Zupančiču in Prešernu, ki ga je Zupančič še posebej cenil zaradi njegovega neizmerljivega prispev- ka v zakladnico svetovne poezije, smo v sleherni šoli in krajevni skupnosti ter nenazadnje tudi v številnih delovnih organizacijah, letos posvetili vrsto spominskih svečanosti in priložnostnih proslav ter spregovorili o njunem delu in življenju. Osrednja in lahko rečemo tudi najlepša slovesnost pa je bila v petek zvečer v ptujskem gledališču. ki ga je številno občinstvo skoraj- da napolnilo do poslednjega sede- ža. Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je skupaj z režiserjem Petrom Malcem, pripravila za- nimiv nastop z glasbo, govorjeno besedo in petjem. Tako se je ptujskemu občinstvu predstavil godalni kvartet glasbene šole Karel Pahor iz Ptuja, za uvodnimi besedami predsednika Zveze kulturnih organizacij Staneta Staniča pa priljubljena gledališka umetnika — člana SNG v Ljublja- ni Štefanija Drolčeva in Miha Ba- loh, ki sta z izborom najlepših Zupančičevih pesmi še posebej navdušila občinstvo. Člani domače gledališke skupine pa so ravno ta- ko navdušili s koncertno izvedbo tretjega dejanja Zupančičeve Veronike Deseniške. V okviru te jubilejne slovesnosti, je nastopil tudi mladinski pevski zbor iz osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju, predsednik skupščine Kulturne skupnosti Ptuj — Vladimir Ban pa je predstavni- kom esperantske sekcije, glasbene šole in pihalnega orkestra izročil letošnja prva priznanja kulturne skupnosti o čimer poročamo pose- bej, mš Oljenka z listino, priznanje Kulturne dcupnosti Ptuj za posebne zasluge na kulturnem področju Foto: R DELEGATI ZA OSMI IN ENAJSTI KONGRESZK Na zadnjih sejah občinskih konferenc ZKS v Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici so izvolili tudi delegate za VIII. kongres ZK Slovenije in XI. kongres ZK Jugoslavije. Delegati za VIII. kongres ZKS: a) iz občine Ormož: 1. Mirko Novak, skupščina občine Ormož, 2. Branko Jovanovič, tovarna Jože Kerenčič Ormož 3. Marta Peršak, zdravstveni dom Ormož in 4. Tomo Pšak, Ograd, Virje. b) iz občine Ptuj: 1. Franjo Gnilšek, skupščina občine Ptuj 2. Alojz Gojčič, sekretar MS ZKS Maribor 3. Maruša Grabrijan, kmetijski kombinat Ptuj 4. Albert Krapež, Konus, Konfekcija Majšperk 5. Magda Lešnik, Povrtnina, poslovalnica Ptuj 6. Konrad Posavec, TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo 7. Marko Potočnik, delovna organizacija AGIS Ptuj 8. Dimče Stojčevski, org. sekretar OK ZKS Ptuj 9. Konrad Vertič, Elektro, TOZD Ptuj 10. Zdenka Zirovnik, proizv. podj. ,,01ga Meglic" Ptuj. c) iz občine Slovenska Bistrica: 1. Štefan Časar, tovarna Impol Slov. Bistrica 2. Danica Gričnik, delavka EMI Poljčane 3. Vera Kodelič, upokojenka iz Črešnjevca 4. Hinko Zolnir, tovarna Impol Slov. Bistrica Delegati za XI. kongres ZKJ: 1. Alojz Gojčič, sekretar MS ZKS Maribor 2. Saša Stros, delovna organizacija AGIS Ptuj 3. Ivan Jerebic, Slovin ,,Jeruzalem" Ormož 4. Jože Trglec, poslovalnica Planika Slov. Bistrica. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 16. februar 1978- TEDNIK Slovenska Bistrica NADOMESTITI ZAMUJENO Resnejši premiki na področju produktivnosti in gospodarjenja na območju občine Slovenska Bistrica dajejo precejšnjo mao samozavesti v ugotavljanju o izbo^šanju gospodarskega polo- žaja občine v letošnjem letu. Na osnovi takšnih spoznanj so v občini oblikovali tudi naloge bodočega, na skoraj vseh po- dročjih aktivnosti prisotna, razvojnega programa za prihodi^e obdobje. Da bi takšna prizadevanja prinesla letos tudi željne rezultate bodo motale debvne in tudi družbenopolitične organizacge ter samoupravne skupnosti uresni- čevati vse pomembnejše razvojne naloge. Med njimi bo treba dati pre(£iost razvojnim in investi- c^skim načrtom v gospodarstvu in kmetqstvu, prav tako pa tudi na drugih področjih družbenega ustvarjanja. Vso pozornost bodo marali posvetiti maksimalnemu izkoriščanju proizvodnih zmoglji- vosti in kar najbolj prožno prilagajati proizvodnjo tržnim zahtevam. Problem, ki je odločilno vplival na pretekli razvoj gospodarske panoge v bistriški občini je slaba oskrba s surovinami, posebno se je to odražalo v tovarni olja in IMPOLU. Prepočaaio pa je bilo v minulem obdobju tudi povezo- vanje gospodarstva in drugih dejavnosti v sami občini kot tudi izven nje. Med pomembne naloge za doseganje hitrejšega gospo- darskega razvoja občine postav- ^ajo tudi pospešen razvoj hidro- melioracijskih del in povečanje kmetijsko obdelovalnih površin. Občina Slov. Bistrica se še vedno uvršča med tista območja v SR Sloveniji, kjer ima razvoj kmetij- stva pomembno vlogo. Neizkoriščene ostajajo tudi možnosti v razvoju malega gospodarstva za kar je dovolj pogojev prav na še nerazvitem območju Haloz in tudi višjih predelov Pohorja. Za hitrejši mzvoj občine bo prispevala svoj delež tudi nova tovarna TELA Iskra v Makolah, osrednje skla- dišče Lesno industrnskega podjet- ja LIP Slovenske Konjice TOZD Poljčane, nova ambulanta in lekarna v Oplotnici, nadaljnje asfaltiranje republiških, občinskih in krajevnih cest, izgradnja plinovodnega omrežja na območju bistriške občine in dokončanje hidromelioracijskih del v nižinskih predelih občine ter sanacga doma upokojencev v Poljčanah, Viktor Horvat Delovna organizacija OLGA MEGLIC Ptuj Uspešno zbiranje deviznih sredstev Znano je, da delavci zaposleni na delu v tujini pomag^o graditi novo tovarno v Dolanah pri Cirkulanah, ki bo sodila v proizvodni program delovne orga- nizacge OLGA MEGLIC iz Ptuja. Nova tovarna je že v gradnji. Izv^alec del je TOZD Gradnje. Tako so dodej že odstranili vrhnjo plast zemlje, kjer bodo proizvodni prostori, betonirajo tudi temelje pomožnih objektov, uredili so elektrifikacijo ter dovozno cesto. Na gradbišču so sed^ vidni tudi temelji glavnega objekta. Skratka dela so v polnem razmahu. K novi obliki sodelovanja pri gradnji nove tovarne so v Ptuju pritegnOi mnogo naših delavcev, ki so na začasnem dehi v tujini. Tako delavci svoje priliranke posojajo delovni organizacgi v domovini pod pogoji za katere se dogovorita delovna organizacga in delavec,ki prispeva denarna sredstva. Posojena devizna sredstva pre- računana v dinarje obrestujejo po 10 odstotni obrestni meri za dobo petih let. Obresti pa se lahko ob koncu leta naložijo ah izplačajo v dinarjih. Posojilo se vrača po petih letih in sicer v štirih polletnih obrokih. Minimalna posojena vso- ta za gradnjo nove tovarne v Dolanah pa znaša 10 tisoč nemških mark. Potrebno je povedati, da se z zbiranjem oziroma posojanjem (feviznih sredstev bližžgo koncu. Za zagotovitev delovnega mesta bo zato potrebno pohiteti, k^ti na vo^o je še zelo malo prostih mest. Akcga se končuje, tako so nam zatrdili tudi predstavniki delovne oiganizacge, in se bo v prihodnjih mesecfli zelo težko vključiti v to novo obliko sodelovanja. Naj to veja predvsem za tiste delavce, ki še nameravajo vložiti svoja sredstva in so doma iz dcolice Zavrča, Cirkulan, Go- rišnice in Markovcev, da se še v tem mesecu odločgo za sodelo- vanje z „0]go Meghč," V novi tovarni bo delo našlo okoh 90 delavcev. Polovica si bo svoje delo zagotovila s posojanjem deviznih sredstev. Velja povedati še to, da ni dneva, ko se v Olgi Nfeghč ne bi oglasil delavec, ki se zanima za pogoje in oblike neposrednega sodelovanja pri gradrgi nove tovarne v Dolanah. zk Na tem mestu bo stala nova tovama. Na gradbišče so že uredili dovozno cesto, napeljali elektriko in položili temelje Foto: R TP Izbira Pti Uspeli referendum v soboto, 11. februarja so v trgovskem podjetju ,,Izbira" Ptuj na referendumu sprejeli akte, o katerih je več kot mesec dni tekla razprava med zaposlenimi. Ker je bila razprava dobro organizirana, so bili tudi rezuhati referenduma dobri. Tako so v temeljni organizaciji združenega dela trgovina na veliko glasovali za samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev 90 za statut 92 za pravibiik o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo 67 %. V temeljni organizaciji trgovina na malo so za sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD glasovali 94 za statut 95 97o, za pravilnik pa 83 %. Za samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD proizvodnja Moda je glasovalo 93 % delavcev, za statut 91 %, za pravilnik o osnovah in merilih pa 63 %. Komisija, ki je pripravljala vse sprejete akte je dodobra proučila vse akte, uskladila vse pripombe in na zborih delovnih ljudi pojasnila vse, kar je bilo nerazumljivega. Delovni kolektiv TP ,,Izbira" je imel v soboto, po referendumu tudi občni zbor osnovne organizacije sindikata, kjer so pregledali minulo delo in si zastavili program za prihodnje obdobje. Ugotovili so tudi, da so se vse družbenopolitične organizacije s sindikalno organizacijo na čelu dobro vključile v razpravo o aktih, ki so bili sprejeti in odigrale tisto vlo- go, ki jim pripada. N. D. REPORTAŽA PRI 60 STOPINJ CELIMA Povem vam, to so pridni ljudje; vzdržljivi še bolj Ni ga človeka na svetu, ki ne bi cenil svojega dela, pa naj bo to še tako nepomembno. Kot smo različni ljudje in naši značaji, tako so različna dela, ki jih opravljamo ndcateri bolj, drugi spet manj zavestno in samoiniciativno. Sicer pa delat ne hodimo zgolj zaradi zaslužka; večina nas je, ki delamo z voljo to kar nas veseli. Navsezadnje pa kot družba potrebujemo vse tisto, kar z delom pridobimo. Žal včasih pozabimo, da so pri različnih delih še bolj različni pogoji dela. Ni vseeno delati v svetli, zračni pisarni, za mizo ali v mračni hali, polni plina, pod temperaturo do 60 stopinj Celzija. Težaško delo je to in izredno naporno. Elektrolizerji v TGA Kidričevo pa ga opravljajo prav tako, morda še bolj zavzeto kot tisti v pisarnah. Hm, elektrolizerji, boste dejali, kdo pa je to? Tako malo poznamo ta poklic, pa vendar v TGA Kidričevo brez njih ne bi mogU. Povem vem, to so pridni 5udje, krepki, kljub zdelanim obrazom, vzdržljivi še bolj. Z vsakim izmed vas bi jih upal primerjati, ne glede na to kakšno delo opravljate. Sica pa, ko že toliko govorimo o njih, ustavimo se za trenutek v hali A, eni od kidričevskih elektrol^. Ropot in spet ropot. Pa sam dim, ko jutranja megla, ko ne vidiš pet metrov pred seboj. Ra-ta-ta-a ... kot bi spuščal rafale iz „maksima". Sledimo temu ropotu in čez čas pred seboj zagledamo dokaj čuden stroj. Delavec na njem nas seveda ni takoj opazil, čeprav smo do kraja napeli svoje glasilke. Pa smo ga le prSclicali Stopil je dol in začudeno vprašal: pa je? " - Nič posebnega, smo odgovorili, le vedeli bi radi, kako pravite temu stroju. „Seveda lahko, prebijaČ pravimo temu" nam je odvrnil elektrolizer Feliks Krnetec, si obrisal potno čelo ter nadaljeval: ,,Z njim je sicer lahko manevrirati, na zračni pritisk deluje, kot kompresor. S tisto konico tam prebijamo strnjeno skorjo ghnice, ki se nabere na vrhu elektrolitdcih peči Je pa hudičevo vroče, saj laliko čutite, kar sije od peči. Kaj mislite, tu je čez 1000 stopinj in če si preblizu peči se lahko opečeš. Pa ta dim, še doma smrdim po tem." - Kako dolgo že delate v elektrolizi? ,,0d 22. avgusta 1956. Veste, veliko smo že pretrpeli v tej hah. Sedaj pozimi še gre nekako. Vsa vrata v halo so na stežaj odprta in prepih vse skupaj malo ohkdL Le poleti ni za vzdržati Z muko delamo iq ogomno znoja je že prelitega tu notri Naša pljuča so polna tega prahu, vidite kako se kadi proti nam. Kaj moreš, tako je pač delo." - Zaradi težkih delovnih X)gojev, so vam delovno dobo )enificiiali? ,,Da, sedem, osem let smo se borili, pa smo komaj dosegli skrajšano delovno dobo. Poglejte moj obraz kakšen je. Vidite moje rdeče izbuljene oči Precej slabo že vidim zaradi te^ dela, pa slišim ne več dobro. Kastam pa kot kakšen tuberkulozni bolnik. Ja, pozna se, pozna." Najtežje delo v elektrolizi imajo kiinaijl Ivan Furman je eden med njimi „ Štirje smo v skupini pulilcev klinov. Delamo v prahu, ropotu, plinu, najbolj pa nas muči vročina. Na tokovodnikih menjar vamo anodne kline s pomočjo žerjava. Pri vsem tem pa je treba povedati, da peč obratuje in daje vse skupj^ še zelo nevarno, veliko delovnih nesreč se je že pripetilo." Ce smo že pri elektrolitski peči, ostanimo še za trenutek. Ko nastane v njej dovolj aluminija, so na vrsti črpalcl Njihovo delo nam je predstavil Ludvik Kurež: ,,Vroč tekoči aluming črpamo iz elektrolitske celice in ga v posebnih kalupih posipamo v livarno. Aluminfl črpamo s posebno cevjo, s pomočjo stisnjenega zraka. Mislim, da je prav ta del našega opravila najbo^ nevaren. Mene je že stalo svoje. Cel obraz mi je ož^o. Vidite, kako imam zafUkan obraz z drugo kožo. Še dobro, da mi ni vzelo OČI" Pri vsem tem težaškem in napornem delu pa ne gre brez žerjavista, ki mora biti pri svojem delu še posebej natančen in previden. Žajavovodja Vinko Klasinc pravi: „TeŽKo se je privaditi na naše delo. Vse moraš imeti v malem prstu. Pa znake moraš poznati Mi smo zgoraj, klinarji pa spodaj. Z mahanjem se sporazumevamo. V hali je namreč toliko plina, da dol skorajda ne vidimo, pa še slaba razsvetljava je. Dela pa ne zmanjka. V naši hali je 160 peči, ki jim je treba redno menjavati kline. Moj poklic je bolj nevaren za druge. Enemu sem že stisnil roko, k^ub paz^ivostl" Vidite, le kratek čas smo se pomudiii v elektrolizi, pa smo izvedeli veliko zanimivega in novega. Sicer pa je treba vse skupaj videti, slišati vohati, občutiti skratka - doživeti Pa saj vam pravim, zares so močni ti možje in očetje, ki vse težave prenašajo iz dneva v dan brez kakršnegakoli vihanja nosu. Po- nosni so na svoje delo m cenijo ga, bolj kot ml M. Ozmec Kovinar pri opravljanju dela v TGA Kidričevo Foto: S. Kerbler Davčne napovedi za leto 1977 Skupni dohodek v preteklem letu je dosed^ na davčni upravi skupščine občine Ptuj prijavilo 53o občanov. To število je v primerjavi z davčnimi napovedmi v preteklem letu precej nižje. Lani je davčne napovedi predložilo 1939 občanov. Davek na skupni dohodek so odmerili 577 obča- nom. Skupna vsota odmere je znašala 591.293 dinarjev. Osnova za izračun odmeje je bila 70.000 dinarjev. Za otroke je bila olajšava 25.000 din in za ostale svojce 20.000 dinarjev. Letos je osnova za odmero davka na skupni dohodek v preteklem letu 110.000 dinarjev. Olajšava je enotna za otroke in ostale svojce in znaša 33.000 dinarjev za posameznika. Iz teh podatkov sledi obrazložitev zakaj v primerjavi z davčnimi napoved- mi v preteklem letu, majhno število n^ovedi za leto 1977. Dosedaj n^višji prijavljeni skup- ni dohodek občana v ptujski občini znaša 269.720 dinarjev. Od 538 občanov jih je 85 prijavilo dohodek med 150.000 in 200.000 dinarji osem med 200.000 in 250.000 dinarji in eden nad 250.000 din (najvišji dosedaj prijavljeni skupni dohodek). Rok za oddajo davčnih napo- vedi je potekel že ob koncu preteklega meseca. Sed^ spre- jemajo napovedi zamudnikov, poslali pa bodo tudi osebne pozive tistim, ki so iz kakršnihkoh razlogov na to obveznost ,,poza- bili". L kotar Stavbar Marbor - temelj organizacija gradbeništvo „Drava" Ptuj Modernizacija separacije Objekt centralne separac^e Hajdma je trenutno edina nepre- vozna separacija na ptujskem območju. Z obratovanjem je pričela v letu 1970; njena zmo^jivost je bUa 25 - 30 m3/h brez tehnoloških viškov frakcij. V letu 1978 bo dokončana rekon- strukcga k-te. Rekonstrukcijo je narekovala potreba po tehnološki modernizaciji za predelavo tehno- loških viškov v frakcge, ki jih gimanjkuje v naravnem sestavu. ;la že izvajajo. Zmog^ivpst po rekonstrukcgi bo v prvi fazi znašala 30 - 35 m3/h, v drugi fazi to je v fazi predelave tehnoloških viškov bo njena zmog^ivost 10-15 m3/h. Modernizac^a objekta bo zna- šala okrog 7 milijonov dinarjev. Pri financiranju bodo poleg lastnih sredstev uporabili se sredstva kredita. Že od leta 1973 pa v okviru separacge obratuje tudi beto- nama, lu daje kvalitetne betone. V letu 1979 jo bodo na novo opremili Zraven betonov v betonarni izdelujejo še betonske cevi različnih profilov. Oba, separacija in betonarna, sta v preteklem letu dobro delala. Proizvodnja je obsegala 27.000 m3 raznih frakcij, tj. peska in prodca, 8500 m3 betona raznih mark ter 70 m3 betonskih montažnih elementov. Prevoz betona se opravlja s posebnimi voziH, mikserjl Danes si brez sodobne priprave betona ne bi mogli zamisliti kvalitetne gradnje objektov, kajti skoraj 90 od- stotkov objekta predstavlja armi- rani beton. Celotna vrednost proizvodnje je v letu 1977 znašala 6j5 rniMjona dinarjev. S povečano proizvodnjo gra- moznih frakcg bodo lahko zadovo^evali potrebe širšega ob- močja. Povedati je potrebno, da zmogljivost betonarne ni izko- riščena, ker ni takšnega povpra- ševanja. Letno bi lahko proizvedla 14.000 m3 betona raznih mark, ki jih zahtevajo tehnični predpisi za beton. Objdct separacge v Hajdini Foto. S. Kosi Certus Maribor - temeljna organizacija Potniški promet Ptuj iove avtobusne linije Bivša poslovalnica Certusove temeljne organizacge avtobusni medkrajeni promet v Ptuju posluje od prvega januarja letos kot samostojna teme^na organizacija. To so zahtevali delavci in v skladu z določili zakona o združenem delu tudi dosegli Med delavci teme^ne organi- zacije je prav te dni v razpravi letni program dela, ki v svojih fizičnih in vrednostnih poka- zateljih kaže občuten porast v primeijavi z onimi iz preteklega programa dela. Celotni prihodek se bo povečal za okrog 49 odstotkov, število prevožemh km za okrog 30 odstotkov, povečala se bo tudi zaposlenost Načrtu- jejo, da bodo z avtobusi prevozili 2,5 nul^ona km. Za investicijske naložbe bodo namenili okrog 7,5 milijona dinarjev, od teg^ bodo za nakup avtobusov porabili okrog 5 milijonov dinarjev. Povečali bodo število avtobusov. Po programu bi naj kupili 6 novih avtobusov - 4 za primestne linije in 2 za turistične vožnje. V investicijskem načrtu so zajeta tudi sredstva za ureditev turističnega lokala v Miklošičevi uUci v Ptuju; z ureditvenimi deli bodo pričeli že v prihodnjem mesecu. Turistični lokal bo s svojo pestro ponudbo obogatil dosedanjo vrzel na področju najrazličnejšega tu- rističnega povpraševanja. Egon Vauda, vodja temeljne organizacge je povedal, da k^ub težkim pogojem dela, ki se zlasti izražajo v neustrezriih delovnih pogojih, stremgo za kakovostnim zadovolievaniem potnikovih želja. Zato tudi velika dcrb za nakup novih avtobusnih ling, ki bodo vodile na območje Slovenskih goric: Juršinci, Polenšak in Trnovska vas. Linije bodo urejene po intervalnem voznem redu. Ze v letu 1977 jim je uspelo vzpostaviti vrsto rednih avtobusnih ling za območje desnega brega Drave: Majšperk, Maribor, Leskovec, Podlehnik. Program dela za letošnje leto je postav^en v okvir zmožnosti vendar s pripombo, da bodo njegove postavke realizirane, bo izpe|ano 90-odstotno po- večanje avtobusne pristojbine. Problemi, s katerimi se sreču- jejo v temeljni organizaciji so predvsem kadrovskega in prostor- skega značaja. Daleč največja težava je vprašanje ustreznega prostora. Rešitev le-tega je sica zastopana v srednjeročnem raz- vojnem programu. Nove prostore bi zgradili v Brstju. Odprto je vprašanje financiranja novograd- nje. Poleg lastnih sredstev, bi naj bila udeležena tudi združena sredstva in bančna sredstva. V ptujski občini opravlja prevoe »tnikov še temeljna organizacija komunalnega podjetja Ptuj Avto- park. Že večkiat je bila izražena misel, da bi „avtobusarji" na) združili svoje delo in sredstva, k^i bi seveda prineslo novo kakovost; DaKe od tega ni prišlo. Potrebni bodo torej teme^iti pogovori le med delavci omenjenih dveij temeljnih organizacj, temveč tudi širše na področju cestnega prometa. - tEDNIK - 16. februar 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 RAZGOVOR S PETROM ZMAZKOM, GOSPODARJEM RD PTUJ Ali bomo rešili ribii zarod? Celotni objekt hidroekktrarne Srednja Drava II je povzročite^ številnih sjrememb, ici smo jih pričakovah, še zmeraj pa ne vemo v kakšnem obsegu in kako jg bodo dokočno odražale. Sprememba vodnt^a režima in gradnja dovodnega kanala z glcumulacgskiin jezerom je seveda n^bol] prizadela domačine. Sicer pa o tem smo že velik o p isali. Tokrat nas zanima, kako bodo vse te spremembe vplivale na življenje v vodi, na migracijo rib in ribolovni režim naJ^loh. Peter Zmazek, go^odar ribiške družine Ptuj nam je o tem povedal: „Ce hočemo govoriti o vodnem režimu, o migracgi rib in ribjem staležu v naših vodah, še posebej, Če govorimo o reki Dravi, potem moram povedati, da se ta v zadnjih letih močno ^reminja, žal v negativnem smislu. Vedeti n»ramo, da so številne hidroele- ktrarne na Dravi posebnim vrstam rib onemogočile takozvana ženito- vanjica potovanja. Zaradi tega je danes naravni prirastek vrste podusti v celoti zmanjšan na minimum. Danes so nekdanja tradicionalna flosarska potovarga po Dravi in razne dogodivščine ob tem le še spomin, zal pa so postala spomin tudi ženitovanjska potovanja rib. Prav na območju ribiške družine Ptuj so bila n