List 29. I Tečaj LI. . r r- ■ I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljublj se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 21. julija 1893. k i T Politiški oddelek. Razdelitev okrajev po narodnostih. deželni zbor privoli v' želje čeških Nemcev, trutnovsko stvar v državnem zboru spravljati na dnevni red, ne imelo pravega zmisla. Posebno važno bi pa bilo za nas, če bi vlada se postavila na stališče, da se jej ni treba držati mnenja češkega deželnega zbora. Kar na Češkem velja, to mora Podrobnosti trutnovske predloge še niso znane in veljati tudi drugod. Vlada bi torej očitno priznala, da de- zaradi tega o njej ne moremo izreči konečne sodbe. Go- želni zbori v tej stvari nimajo nobene odločilne besede, vorilo se je pa, da se misli določiti, da se lahko okraji Levičarji tudi že dolgo to naglašajo in bi tudi pozneje lazdele, naj tudi deželni zbor ne odda svojega mnenja, tako lahko ne mogli odstopiti od tega stališča. Mi smo III. Vprašal se bode pa vsekako zopet deželni zbor. ki že večkrat naglašali, da Slovenci nimamo najmanjšega e- povoda se posebno ogrevati za široko deželno avtonomijo, ij- dokler se sedanje razmere radikalno ne spremene, in bi Novi zakon bode še le stopil v veljavo, ko bi de- posebno v tem slučaji ne mogli nikakor žalovati, če bi bode imel torej priliko o tej stvari se posvetovati gova pravica torej v tem oziru nikakor ne bode priki šana. želni zbor se v določenem obroku ne poslužil svoje pra- deželnim zborom se malo pravice prikrajšale. vice, ali mogel. se je vsled izgredov v žbornici poslužiti ne Že večkrat se je naglašalo, da bilo dobro, da se na Štajarskem in Koroškem okraji razdele po narod- Mogoča sta pa dva slučaja, ali deželni zbor privoli nostih. tem bi se jako olajšala izvršitev narodne jed V novo razdelitev okrajev ali pa ne dovoli. Se nedavno nakopravnosti. Sedaj so okraji v teh dveh deželah kaj deželni zbor gotovo ne razmere nekoliko drugačne. bil dovolil. ali sedaj so pa čudno razdeljeni, tako da smo Slovenci v več krajih pri- Mladočehi so s svojimi, na- klopljeni po večini nemškim okrajem, kjer nas potem Posebno bi taka razdelitev bila veli- padi veleposestnike, ali vsaj nekatere, tako odtujili, da je ložje ponemčujejo. prav lahko mogoče, da glasujejo z Nemci. Vlada bode kega pomena na Štajarskem, kjer imajo okrajne zastope. pač v nemajhni meri imela zahvaliti Mladočehe, ako dobi Ti zastopi, če so slovenski, lahko precej koristijo naši v tej važni stvari večino v češkem deželnem zboru. narodnosti, če so pa nemški, pa mnogo škodujejo. Če bi zbor imela kako odločilno tem slučaji bi pač potem niti Mladočehi ne mogli trditi, koroški in štajarski deželni v da se je kako kratila deželna avtonomija. S spremenjenim besedo v tej stvari, potem pač na tako razdelitev niti Štajarski in koroški Nemci bi v kaj tacega ni. zakonom bi se le to doseglo, da bi manjšina ne mogla misliti preprečiti, da bi večina ne mogla izreči svojega mnenja., gotovo nikdar ne privolili, sklicujoč se, da s tem pride Zavarovalo bi se torej le izvajanje parlamentarne pravice, jedinost dežele v nevarnost. Drugače pa vlada. Braniti Važneje za nas bi pa bilo to kar bi vlada sto rila 1 se že zaradi tega ne mogla tako odločno, ker je tako ako bi deželni zbor odklonil svoje mnenje. Do sedaj odločno zagovarjala tako razdelitev na Češkem. Naši gla- se še vlada nikdar ni izjavila, kako da misli 1 za- sovi so jej na Dunaji tudi potrebni. Nemška levica se I ^ vezana držati se mnenja deželnega 'zbora. Sedaj bi bila kroji in zatorej utegnejo priti časi, da vlada vzlic podpori liberalnih Nemcev ne bode imela večine brez Slovencev. da pa prisiljena, se jasno izreči. Oe se drži tega mnenja, se mora ravnati po mnenji deželnega zbora, bi morala Tak čas pa lahko izkoristijo naši zastopniki. vso stvar popustiti in ves njen trud bi bil zastonj. Ve-rojetno prav ni, da bi večina ministrov se držala tega Poleg tega bi razdelitev okrajev po narodnostih bila v korist tudi Čehom na Moravskem m v Šleziji. mnenja > ker potem pač pri majhni verojetnosti 1 da Slovenci bi torej lahko potem vzajemno postopali s Čehi \ ^ i I t.i v tej stvar Češkem, se Ko se azdele okraj po narodnostih na skih zbornic bode v tej stvari č_eško stališče jako premenilo. zbornic bodo Te zbornice bodo osnovane po olile za drž ledu trgovskih Dunajskih punktacij Mladočehi ne bodo mogli več abiti za svoje agitacije ko bodo glavne določbe pod streho in bode izvršiti samo še tiste, ki bodo Čehom v stopnike. zbornic. za držav \ T državnem zboru in deželae zbore svoie z i- bode Misli se pa tudi tako nekoliko premeniti astopnikov delavskih zbor Po mestih se da volilna korist. Češko držav vlačevalno moč, ker se v tem oziru sedaj pač ničesa še storiti ne da bode pravo bode pa tudi izgubilo pr o pač spoznalo, kak direktni državni davek plač prav vsem red ki šili ebivalstv Mladočehi samimi se že čujejo g! , da Mej po srednja učilišča. Ogersko. zgledu katoliš pa tistim, ki so dov Na Ogerskem se snuje katoliška stranka 6 centra na Nemškem N stilo češko di strahu pred r da bi se popu pač potrebna, ker sedaj je ka mlačaost stranka je pi odnim Lvo, samo da se taki glasovi i; mišljenjem ne upajo prav na dan velik Želimo pa, da bi nova stranka bila Oi^erskem silno anom prij neja, kakor so sedanje madjarske stranke Prevelicih nad na Mladočehi bodo naravno svoje gitacije tako okrajev po potrebovali novo sredstvo za redstvo bode torej razdelitev novo stranko Srbija pa mi ne gojimo v nobenem oziru. Minolo soboto pričela se je v skupščini odnostih na Šleškem Moravskem Za prava^o zatožbi bivših liberalnih ministrov. Zatoženci prišli so se večinoma sami zagovarjat v skupšč'»^^ n^ir.^f..».,- ^^ r^;.. tako nekateri so azdelitev so tudi Rusini in nekateri Italijani. Mi bi mene zagovore poslali Bi Pi ministerski predsednik Avaku torej v tej stvari ne bili brez zaveznikov movič zagovarjal se je prvi. Zavračal je obtož Ako se taka razdelitev točko povdarj Slovenci bolj koroški in štajarski kak minister tož odtujijo Nemcem in približajo nam Slo- so to želeli njegovi nasprotniki Z točko za odovina ne ve slučaja, da bi bil kdaj ače, kakor rav srečno da zato, ker je ustavo tolmačil dru vencem. V slovenskih okrajih se J se utrdila, tem bi Slov odnost kmalu tako ^^ ^^^ korake, katere je storil kot ministerski predsednik da bi na nemško gospodstvo ne bilo več misliti se nekako edila pot Zjedinjeni Slovenij v Ce temeljito opravičil kot postavno storjene. Ribarac se je še srečneje in kazal na radikalce, čtš. da so gledali, da se v slovenskih okrajih kolikor dni več zakrivili kakor liberalci in ago v ar j al ami svoje endar se niso tožili moč okrepi slovenska zavest in izpodrine nemštvo, ki Ako so se sedaj sp Priznati se mora, da so radikalci tudi nepostavno postopali z tako umetno životar da ž njimi tudi vsi dežel ter zahtevali z vso odločnostjo gospodje v Gradci uradi občujejo slovenski je to stvar v v zatožbo nad liberalce, zgodilo se iz mascev m gotovo ne iz gorečnosti za dobro Celo v gubi čenje Slovencev, sami začeli misliti nebe. ali i upanje na ponem-kako da se nas iz- segl Nemčija to Nemška vlada je z novimi volitvami do kar je toliko želela. Dobila je pri volitvah večino za SVOJO novo vsaj nasprotovali bi ne več večji ločitvi Nemcev bavil s to vojaško predlo ko predlogo. Minoli teden se je držav zbor od Slovencev glasovi večine. Vojaška predlo in isto minolo soboto sprejel s 1 Ker se dualizem ne bode dal obdržati, temveč pride preosnove naše države, je vsekako mogoče. kancelar Caprivi bo lahko mirno in zadovol )e torej pod streho in držav še do kake da še Zjedinjena Slovenija pride na dnevni Sedaj nastane ed Ta stvar krij stroški prasanje požitnice se bode vzel denar, da se imajo nastati vsled nove po tem se bo d se pa poprej po da le ugodno za zbor še ojiške predloge odnostih nas rešiti, če se okraji razdele ^^^vih davkov Ko bi pa pri sedanjih razmerah da se pokrijejo stroški, držav se bodo morali napraviti na ta bavil in prav bati se je, da predmet se oddeljevali Slovenci od Nemcev bi vsekako Slovencev in bi bili 2 mnogo kakor je vojaško predlogo Bi pridružilo nemškim administrativnim celotam debate zbor ne bo tako rad dovolil, dvoma bodo o tem prav rezke Francija trdno prepričanje našo narodnost izgubljeni. Zatorej je pa naše običajna narodna Dne 14 julija vršila se je v Parizu da naši slovenski poslanci lahko lavnost v spomin porušenja bastile z mir estjo glasujejo za trutnovsko predlo V ta ^an pred 104 leti pričelo se je novo življenje na Francoskem. v ta dan zares pravcata narodna slavnost. Druga leta bila Vlada udeležuje se te slavnosti edno oficijelno in uprizori Politični pregled. v dunajskem mestnem zboru ie elikansko vojaško parado. Letos bila je ta slavnost ki a v namreč sklenili kajti narod se je ni udeležil, delav jako in dijaki so stranka take kozolce preobračala, da se da se je ne udeleže, občinski svet pariški nedavno liberalna tudi odklonil udeležbo in raz mnogih hiš so mesto troboj potrebno, da odslej pošlj zdelo namestniku plapolale črne zastave obravnavam vladnega komisarja, z vlado. Vladni krogi v znamenje, da ljudstvo ker mestni župan sam ne zna ali pa neče vzdržavati reda Ta namestnikova odredba ie jako poparila liberalce. Poslali ado volj udeleži slavnosti in so se bali so ze prej slutili, da se ljudstvo ne da bi ne bilo resnih zgredov v ze namestniku deputacijo, da ga prosi, naj nikar ne pošilja posebnih dogodkov so prav zadovoljni z izidom dneva, ker je minul brez vseh komisarja, ali namestnik se pa ne da pregovoriti za liberalno stranko tem huji, ker Udarec egg, rojen Hanov namestnik grof Klimans Anglija Irska komerula bo v kratkem rešena. Dasi se nedavno bil jako naklonjen libe stranki. Njega imajo liberalci še mnogo zahvaliti imajo še sploh večino v mestnem zboru Tirolski deželni zbor zopet zboruj da se je nekaj paragrafov zdatna premenilo in jih je nekaj vlada celo umaknila vender se mora reči, da bo vspeh, katerega si bo Gladstone v dolenji zdornici s svoji neumornostjo priborih velik. slancev zopet ni v zboi razen jednega zmagali le tisti kandidati, ki so za (jorenja zbornica bo predlogo najbrže zavrgla, na kar Italijanskih po- j^o vlada parlament razpustila. Da pa liberalci pri novih vo- ), na kar se bode potem home- ker so pri dopolnilnih volitvah litvah zmagajo, je,, skoro gotov litiko pasivno po rula vzprejela in bo Gladstone dosegel to, kar je želel Delavske zbornice Kakor se govori Španija predloži vlada državnemu zboru načrt zakona o ze jeseni vsakteri ga bolj manjka nego ostaj Nobena država nima denarja na kupe ia delav kanj pa ni kmalu nikjer, kakor v Sp Vendar takega pomanj-iniji. Vlada je v taki « « stiski, da je posegla do najskrajnih sredstev: Kraljica je od- gorke in mehke sedeže, ker počivajoče truplo potrebuje stopila velik del svojih letnih državnih dohodkov državi, višji dvorni dostojanstveniki so se odrekli velikemu delu svoje plače, državnim uradnikom se pomanjšajo plače in celo duhovščina, ki ima itak pičlo plačo, je izjavila, da nekoliko iste odstopi. V Braziliji in sicer v pokrajini Eio Grande m več toplote, nego delujoče truplo. Vendar imamo tudi v teh slučajih nekaj razlike. sprejemno sobo, kjer se vsak obiskovalec rad javlja v nekako bolj slovesni obliki, Amerika ne smemo postaviti st( s prenizkimi sedeži, v katerih je vstaja. Vstaši so prav dobro organizovani in pridno zma- obiskovalec skoraj zgine; tudi slonila naj ne vise preveč gujejo vladne čete. Da se v Eio Grande tiiko pogosto ponav- nazaj, kajti potem dotičnik skoraj leži na stolu Ijajo vstaje je temu največ vzrok nezvestoba in častihlepnost kar pa mnogih generalov. .. Vsakdo bi. rad kaj postal, se postavi na čelo kako vojne čete in prične vstajo. Tako je tudi sedaj. Na Čelu vstašem so generali. Vlada, katerej ta pokrajina dela z opetovfaloimi vstajami toliko skrbij, bi se pač rada znebila te tudi ni ugodno za obiskovalca, ki pride morebiti v polni opravi pohodit našo malenkost. sprejemni sobi smemo torej rabiti tudi stole brez naslonil, ker posla. nimajo nikakega pokrajine, da se ne bala, da bi se potem ne skušala še kaka druga pokrajina odločiti od Brazilije, kar seveda Pač pa postavimo prijetne, nizke stole z nagnenimi njeno meč pieveč omajalo. slonili v be si iščemo po delu počitka in zabav 4 m Obrtnija. Nekaj opazk o stolih. Malo stvarij ima za telesni — in vsled tega tudi duševni počitek modernega človeka toliko pomena 1 kakor Smodka dokaj bolje diši, če se puši na mehkem stolu z mehkim naslonilom in če se nam ni bati, da se zadenemo zdaj pa zdaj na kak oster zob ali pa na kako rezbarijo na stolu. Težki, mehki in pripravni fotelji so tedaj na pravem mestu v takih prostorih, počitku in kramljanju namenjenih. Tako vidimo, da je namen stola merodajen za nje- pa še druga: teža, moc oni kos hišne oprave, na katerega se useda k počitku, govo vnanjost. V tej tirjatvi leži in materijal morajo biti v pravem razmerji. Naj bode delu in jedi smemo pa misliti, da pristoja vsak stol še tako lepo in okusno izdelan, nam ne more dopasti, stol v vsako sobo in za vsak namen; to ni nikako na- če je tako šibek, da se človek boji nanj usesti ključje, da v jedilno sobo ne postavljamo mehkih foteljev, češ zdaj se mi bode zgrudil! Zato nismo mogli razumeti neke v salon pa ne voglatih in trdih stolov, ampak dokaz, da češke glažute, ki je v praški razstavi izložila jako lepe ima stol važno nalogo, ki je v tesni zvezi z namenom stole iz stekla! Za Boga, kedo se bode pa usedel na njegovim. Le tedaj, ako stol odgovarja svojemu poklicu, tako nevarno stvar. Naj se mi zgrudi pod menoj, kaj Na drugi strani ako je res pripraven in rabljiv, smemo reči, da je lep. bode potem z mojim ubogim spodnjim delom? Kedo mi v Kako nalogo ima sedalo? Človeku naj daje priprav-nejši počitek, nego ga najdemo na svojih dveh nogah. Pripravnost je torej prva in zadnja tirjatev, ki jo stav- Ijamo do vsacega stola. tu moramo tudi vprašati: bode vlekel stekleni drobiž iz telesa? pa nam tudi ne ugajajo predebeli, iz premočnih lesenih delov zgrajeni stoli. človek se nehote vpraša, čemu tolika moč, ko je vendar teža, ki se useda na stol, primerno nam neznatna. Čemu potrata v materijalu, ki nič ne koristi, pač pa žali oko. Pri okraskih je treba paziti, da stoje na pravem delo bodemo izbrali stole, ki niso preveč mehki in gorki, mestu in da so prav izbrani. Tam se ne smejo nahajati. kak namen naj bode pripraven naš stol? Sedalo, izborno služi pri pisanji, nam je morebiti zelo neokretno. če hočemo po kosilu v njem malo zadremati. Za duševno pa imaio slonila za hrbet in roke. Težke, bogate forme so pri takem stolu povsem na pravem mestu, kajti visok, impozanten stol je značilen za oblast moža, svojim umom gospoduje na zemlji. s kjer bi nas n. pr. bodli in ovirali v prostem gibanji na Blago, s katerim je stol tapeciran, ne sme imeti nabožnih slik, kakor se stolu, vdelanih figuralnih ali pa celo to čestokrat nahaja. Vsak razumen človek mora reči, da Za časa jedi in pijače rabimo svoje roke in tedaj je nespametno, če se usedamo na kako glavo ali pa celo To je ni treba posebnih slonil za roke. Celo ovirala nas na kacega svetnika in ime Jezusovo ali Marijino ročna slonila pri jedilnih stolih, ker bi s komolci se za- naravnost greh zoper dober okus in zoper naša sveta devali vanje in bi ne mogli prosto agirati z rokami. ko čutila! se zabavamo s sosedom. Slonila za hrbet pa bi pri jedilnem stolu jako težko pogrešali; na nje se naslonimo, ko čakamo na prihodnjo jed, ob presledkih jedilnega dela Obrtnijske raznoterosti. ter pri črni kavi in smodki po glavni jedi. Hladno sedilo krvaveč (Blntstein) ali Likanje aluminija. Za poliraiije aluminija vzamemo pa gladiliio j(-klo (Polierstahl). Ce potrebno, kajti z živili smo dali telesu dokaj toplote gladimo z roko, vzeti je ceresinovo olje ali pa zmes, ki obstoji in neprijetno je, če sedimo vrhu tega še v gorki blazini. Deska, pleteni sedeži ali z usnjem prevlečeni odgovarjajo najbolje svojemu namenu. iz dveh žlic navadnega boraksa, raztopljenega v 1 litru vroče vode, kateri smo jridjali še par kapljic amonijaka. Kedar Vsa druga je pa stvar za ostale prostore našega stanovanja. Kjer želimo počivati, tam si priredimo stole tako, da se v njih zares počijemo. Tu ne bodemo zoper poliramo na stružnici, ovijemo krog prsta košček tlanele, poj ene s ceresinovim oljem. na- 4 % Kako se pere volneno blago.^ Volnene stvari jopce. hlače dobro i. t. d. denejo se najjrej v mlačno vodo, zmilijo. potem se ne da bi jih kaj drgnili. Napravi se vroča •K- 4 • I T -I - - J iSr^-T , I '1 • ^ i ^ , T^m rr-I milna voda, kateri se piidene žlica salmijaka, v. to vodo se omočijo namiljene stvari, potem pa splakaejo dvakrat ali trikrat v gorki vodi. Najfmeja volna se tako ne pokvari. Blago ostane mehko in elastično. Rja se spravi z jekla, Krti. Če krti posebno pridno rijejo, pričakuj kmalu dežja. Netopirji pred lepim vremenom kar v celih tropih 'če-se drgne z zmesjo IZ ci- letajo na vse strani. če pa letajo posamezni in pri tem nobrovega pepela, cveta. Močno rjava prepariranega jelenovega^ rpga in vinskega morajo se pa poprej ...zdrkniti s mesta vedno kriče in se hite skrit v duple, pričakuj dežja. si pred dežjem rijejo zemljo in travo jedo. 2. Ptice. Vrabci se pred dežjem čistijo, gladijo perje in obračajo se v prahu. Krokarji. Ce krokarji zjutraj močno kriče, bode smirkovim papirjem in pomočiti s solno kislino. Ko se potem kislina proč opere, se namaže z oljem dotično mesto in se pusti stvar nekaj dnij, potem se pa^ cčisti s prvim gori omenjenim č i stilom. Bele rokovice iz jelenovine se opero v vodi kot platno. Bati se ni, če se izozijo, ker se lahko raztegnejo, kadar se posuše. Z drgnenjem v rokah in z valjanjem v perilu se bove dreves in se mečejo na vse strani. lepo vreme. m Vrane pred dežjem zamolklo kriče, letajo na vr- zopet zmeče, če so bile morda trde postale. Tintne pege izpravijo se iz tal, A ko se dene 1 del žveplene kisline v 8 delov vode in to dobro zmesi ter spravi vodo, v kaki steklenici. Pege se malo namočijo z gorko Divji golobje grulijo v gozdu pred lepim vremenom pogosteje, kakor po navadi. Domači golob je se pred dežjem naravnost vzdi- potem se nanje vlije malo te tekočine in zdrgnejo s kako debelo cunjo. To se tako dolgo ponavlja, Potem se pa tla splaknejo se z gorko vodo. gujejo v ak potem se povračajo da pege zginejo. v golobnjakih če in na dolgo zgubljaj se golobje zvečer pozno vračajo v go lobnjake, bode več dnij deževno Klej za gumaste čevlje. delov kavčukovih od- K Če se kur padkov raztopi v 100 delih bencina. Iz jednega dela gumija, kakeršen pride v trgovino, se odreže kos, kakeršen je potreben, da se popravi čevelj, in se ogreje do SO«. Ob robeh bolj pogosteje valjajo po blatu nego navadno, pričakuj grde emena Lastavice. če lastavice letajo prav nizko, tako da se pa zaplata namaže z omenjenim čevelj. klejem ter pritisne na se s peruti zadevajo skoro ob zemljo ali pa ob vodo, leJt*» JE ^-J I w it»^ Si iT. v ® v It T it fi? Ü »f 3! »e it» ^ f: yf^^m - l/mof iic-S-i/n = ^: \ iViiieilJSIvO. = ^^f^^M kakem visokem mestu, to pomenja, da bode dež. Rastline in živali kot barometer. r k (Konec.) Živali so veliko bolj občutljive za spremembe vre- vremenom daleč od obrežja tedaj bode grdo vreme. Ce pa lastavice posebno zvečer letajo jako visoko, bode še lepo vreme. Jerebice se pred deževnim vremenom stresajo, valjajo po prahu in čistijo svoje perje. pav pogosto kriči, posebno če sedi na Pavi. Ce Morsk pt n. pr galebi letaj pred če lepim se pa ačajo na breg mena, kakor rastline Mnogokrat živali instinktivno že in ne letajo za plenom, bode dež naprej pogode take spremembe vremena, kakor jih jedva Vjede. Če vjede, posebno večje letaj jako visoko more določiti najiskušenejši vremenoslovec nekaj tacega, ali na živcih kakor živalih je in dolgo krožijo po zraku, pričakuj lepe vremena pr ljudeh bolnih za revmatizmom Petel Če petelini pojo zvečer, ali sploh ob ki tudi čutijo v svojih udih, če se kaka premembe vremena pripravlja. Seveda po živalih se vreme takem času, kakor ni navadno, bode dež S Če sove kriče ob deževnem vremenu, je to popolnoma zanesljivo prerokovati ne da, ali vendar imajo znamenje, da bode kmalu lepo opazovanja, kako vpliva vreme na živali, velik pomen za Soj pred dežjem močneje in pogostejše kriče prirodoznanca kmeta pa korist Tukaj navedemo le nekatere primere. Race in gosi. Pred dežjem race in gosi vstajajo, bijejo s perutmi, glasno kriče in nazadnje planejo v vodo. 3. Dvoživke, če regljajo žabe zjutraj, vzemši spom-trkajo in ovce posebno begajo ali pa s posebno slastjo ladi, kadar neso ikre, pričakovati je dežja. Zelena drevesna žaba se v kozarci vode spusti na dno, kadar bode I. Sesalci in ce. Dež bode, ako se ovni jedo Prašič m svinje. Dež bode, če so svinje posebno dež, pride pa k vrhu, kadar se bliža lepo vreme. nemir grizejo travo in mečejo krmo iz korit Vol in k Krote. Kadar krote izlezejo zvečer in kvakajo na pred dežjem vzdigujejo gobce in s kakem visokem kraji, bode dež. posebno slastjo vdihavajo zrak. Po pašnikih se pa zbirajo 4 v trope V Crvi. Deževne gliste pridejo na površje zemlje 1 Ko trkajo so pred dežjem posebno vesele ko se približuje dež. 5 se igrajo in vreme. Mačk pred dežjem speč drže gobce kvišku umivajo s šapami gobce Pijavke. V mnogih krajih po pijavkah prerokujejo ta namen denejo pijavke v posodo z vodo in jo pokrijejo z mezlanom (mušelinom). Če je pijavka na dlaki po noči podrgneš mačko po dnu mirno zvita, to pomenja, da bode lepo vreme. Če se dlaka zasveti ter se sliši malo ,pokanje, je to sili na vrh, kaže, da bode dež. Če je nemirna, pričako- znamenje, da bode še suho vreme, po zimi pa mraz skačej i pred dežjem postanejo nemirni se mečejo na vse strani. vati je vetra. Če se drži na vrhu vode in je jako vzne ) etajo, mirjena, bode pa viharno. če pijavka ostane po zimi na nu, je pričakovati mraza. če se drži pijavka po zimi t 1 o d pn vrhu, pričakuj snega Voda se mora pijavkam se bode pa namesto teh stvarij primeša\ sladna kav ki pn- preminjati po leti vsak teden, po zimi pa vsacih štiri-ijst dnij. . Mehkužci. Polži. Kadar se približuje dež lezejo polži iz svojih lukenj na površje zemlje. 6. Ribe. Pričakuj dežja, ako se ob lepem vremenu Tibe drže blizu površja, se pogosto igrajo in skačejo iz je jako redilna. To kavo pr poročajo zdravniki bobim na želodci, kateriui se posebno priporoča z do laikom ne premast-nega mleka Ta kava jako pospešuje prebavljenje. Dajati seji vsekako mora prednost pred ži kava zdražujocim čajem Ta se je p}slednji čas tako popravil da lahko priprav kot navadna kava ali navadui kavi primešana da boli drava Ta dravi pridelek je priporočati saki rodbini. Samo gledati Tode. Kadar se bliža vihar love na trnke. ibe bolj lačne in se^ rajše je treba na tvrdko da se dobi zares pravo blag 7. Mrčesi. Kebri. Če majski kebri letajo pogosteje in v večjem številu kakor navadno, pričakovati je lepega = Poučni in zabavni del. : ►> ■iiiiiiiiiiiii ..-.••••••••■••••••■I..................................................................................................^ Tremena. Komari. Če se zbirajo komari zvečer ob solnčnem :^ahodu v velike trope, bode lepo vreme. Mušice. Če zvečer krožijo v zraku v velikih mno- -žinah mušice vkupe, bode drugi dan skoro gotovo jasno Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Mravlje. Pred dežjem mravlje prenehajo dela, nosijo v sredo mravljišča svoje voja ličinke in se same povem v mravlj skrivajo Da se pa povrnem zopet k popisu Karlovca nazaj, da je bil on določen o vtemeljenji slunjskega gra slavni stan (Stabs Muhe. Kadar muhe grizejo in so sploh bolj sitne kakor po navadi, tedaj bode vihar ničarskega polka , kar je dalo odprlo nove . 1753. kot njegov mestu in trdnjavi nekako novo odliko, vire prihodkov, pomnožilo število vojaških Pajk Pred deževnim vremenom so pajki nemirni dostojanstvenikov in pospeševalo v obče njegov razvoj in tekajo na vse strani po svoji pajčevini Ob takem času Leta 1777. pa je visokoslavna cesarica Marija Terezija ^iestni pajek prede glavo obrneno v kratke niti, stenski pajek pa ima v edo svojega gnezda Če ob deževnem povzdignila še Karlovec mesta (königliche Freistadt) čast kraljevega svobodne o Vsled tega se je on sicer vremenu začne vrtni pajek popravljati pajčevino in presti pričel razcvitati kot trgovsko daljše niti, stenski pajek pa drži glavo m noge zunaj ^e^dar nekako giniti. Vendar pa mesto, kot trdnjava pa v turški vojski leta gnezda tedaj pričakovati da se vreme kmalu zboljša 1791. kot glavno zakladišče vojskine i ' i 1 Čebele. Če zjutraj čebele ne odhajaj daleč od 1788— zelo dobro služil c orodja še kr madi njaka in se vračajo slabo obložene, tedaj bode grdo vreme Zelo enako o tem času skrbelo se je od strani vi ^e so čebele nenavadno hude in se zaganjajo brez povoda soke vlade za azvitek Karlovca kot trgovsko mesto tudi v vsacega ki gr mimo, tedaj bode vihar s tem da ste se na državne stroške gradile od tod dve M Že davno se je opazilo, da se cvrcanje cesti Jožefinska do Senj in Karolinška preko Kralje mur ravna po gorkoti zraka Angličanka mis Bruk vice (Portore) in Bakara (Buccari) do Reke tem se je prva natančno opazovala in se prepričala, da muren je zvezal tedaj Karlovec po dveh straneh z morjem m pri 60 daljšo muren (15-6 o či v minuti 72krat. Za vsako daljnim svetom. Pa to še bilo vse. V letih 1801 1809 stopinjo po Fahrenheitu o 0'6 zacvrči zgradila se je po vodstvom generala Vukosovič nova, po 4krat več, za vsako stopinjo manj pa po 4krat 131 kilometrov dolga in 8 metrov široka takozvana Lu manj. Opazovala je čanie murnov 12 nočij in vselej po- iizina cesta Karlovca :se je toplota, ki jo je določila po cvrčanji murnov, po- zgrajena gorska cesta polnoma vjemalo s toploto, ki jo je kazal termometer. jaz v mojem življenji. ___in znaša njeno najvišj in mrzlovodico) 825 Kmetijske raznoterosti. naravnost v Reko. Ta preumetno pač najlepša, kar sem jih videl Pospne se v izpeljavi zelo visoko, e mesto Ravnopolje (med Jelenjem metrov nad morsko planoto. Pri vsem tem pa da prestopa mnogo višin, je tako umetna Avstrijski kmetijski shod bode jeseni na Dunaji. gpelj Skliče ga na željo dunajske kmetijske družbe, kmetijsko mmi sterstvo. vozna kolesa škoda pod da je ta general prezgodaj umrL da ni nikjer treba vložiti takozvane coklj dne 25 Na tem shodu se bode razgovarjalo o nameravani g^-^^c pravili so mi o moji prvi vožnji ž njimi v Karlovec, da je ta general nameraval potegniti to cesto od Netretiča (Modrušpotoka) noter do kranjske meje pri reformi zemljiškega davka o reformi kmetijske statistike in napravi zveze avstrijskih poljedelcev Stalni odbor bode imel julij sejo, da se doloöi dan, kdaj bode ta shod Prepoved izvažanja krme Mej strijsko in ogersko vlado se vrše pogajanja da bi se prepovedalo izvažanje krme Metliki. Pričel je bil v v nekoliko ožji meri. resnici tudi že s tem delom, pa Kdor potuje iz Metlike v Kar- iz našega cesarstva, ker jo bode letos primanjkovalo. v mnogih krajih zelo jg^j^jj^ na katerem mestu je nemila smrt Tvrdka Kathreiner izdeluje znano sladno kavo le ustavila umetnemu generalu njegovo nameravano delo vedno bolj priljublj jako zdrava. Priporočajo jo zdravniki Leta 1809. je bilo za Avstrijo silno žalostno m Dosedaj so se navadni kavi pridevale razne st\ nobene hranilne vrednosti in so celo zdr škodlj ki nimajo Sedaj osodepolno Vsled ečne bitve pri Wagramu je na podla dunajske mirovne pogodbe z dne 14 oktobra r - iH-. Hbi 1809. izgubila ona zelo veliko zemlj delka karlovškega in banalskega Graničarska od regimentov), je dne Henrik Rene' Albert Guy de Maupassant t. m zraven pa še civilno Hrvatsko med Savo in Kolpo dobila ^^^ znan francoski pesnik v Pass}ji v bolnici za bolne na živcih umrl Po- je bila s tem Francij pridružil je Napoleon v svojo oblast Vse to ozemlje listir- skemu kraljestvu po njem vstanovljenemu Ilir Francoza In tako je padel tudi Karlovec" pod črticah in kratkih Eodil smeri. Posebno je znan elah in pisatdj novejše natura- t'ojih humorističnih po Spisal je pa tudi ekaj ečjih del Vse to mu je ostalo v lasti do v Normandij se je bil dne 5 avgusta 1850 leta na gradu Miromesnil je Avstrija te pokrajine nazaj pribojevala Po takozvanih „hndih letih" 813 ko si Od Prepeljanj p rev kos Karlovec zopet srečni časi obstanka Sledile so dobre letine, polja , kar je trajalo n. pi da takrat je bil blagoslov božji čez Hrvatsko rodili so bogato potrebščin. godarjen; kajti ni bil blagostanja, razpolaganji pričeli so se bili za morebiti najsrečnejši njegovega znesek se mi poljskega kosti poljskega pesnika Slowackega Lenakowiczevih je ostalo 339 Ii porabiti v to, da se Ta kosti druzega slovečega pesnika Slowaekpga prepeljalo iz tujine v domovino do 1848 Reči se sniie v vsej popolnosti razlit Ruska velika mesta nad 100 tisoč prebivalcev Moskva 808 000, Vai šava V Rusiji je 19 mest, in sicer: Peterburg 1,003.000 imajo pi m vinogradi 202 000, Riga 195.000, Harkov 05.000, Ode 343.000 Kij tem pa je ljudstvo poznalo malo ^^^^ 150.000, Kazanj 135.000 Ki In zlasti Karlovec je bil takrat posebno obla- ^^^ ^^^^ ^ilna 120.000, Titlis 105.000 kot ampak imel je tudi še di edek tolikega prirodnega S am a i 103 000 Rosto\ ob bogate vire na Za njegove žitne trgovce dovaževalo se IZ Banata in Slavonije po Savi do Siseka je pa po Kolpi v takozvanih ladijah) od sile žita, mosta in naprej gor prava » tombasih naprej gori - 101.000, Nikolajev 101.000 Slovanska knjižnica. izhajati vsacih 14 dnij v zv Slovanska knjižnica 88 000, Saratov 165.000. 130.000, Taškent , Baku 104.000, Berdričov Donu 102.000 merki Oktobra ezkih po 4 tiskane pol meseca začne v Gorici e v m Prinašala bode po vzgledu po tako > ^a ladjestaja kakor tisoče vreč (žakljev) ob desnem obrežj (dolgih pokritih ^^^^^^ po^ljetij pri druzih slovanskih narodih prevode lečo Kih lezikov. Za prevode bode da je bila okrog kolpskeg lovnih del iz raznih Dobovca res skrbelo več mladih marljivih močij, ki mncgo obdajo. pr kakem pr-imorskem mestu žaki po strmem obrežji iz tomb odkoder se je azpečalo po vsej stnega žita znosili so te 50V v skladišča ob Kolpi povesti so že pripravljene za tisek se pozneje. Letna Natančnej pozi naročnina bode znašala 2 o-U. 60 Tri priobči dra ^kr. za snopič. Posamični (snopiči kr ali se Pričakovati je, bodo prodajali pa vilni Hrvatski proti Primorju njej Gr po ci- posebno ker nimamo obilo leposIo\ da bodo našla mnogo naročnikov dolenjska str Karlovec dobivala je od tam žito pa tudi vsa naša kranjsko da dela bol b( Želeti navedene pokr tako da se je romane večkrat jako dvomlj kih pisateljev spodrinejo pr žitnica. Pa tudi hrastovih vonskih vodnem Karlovca. smel imenovati prava pisatelj vrednosti. Za dela dog pripeljalo se potu banatskih šum (gozdov) po zgoraj iz sla- (po Savi omenjenem dela raznih povzdi zanimajo se zadnji čas celo Xemci in lavnega ruskega romanopi prevodih in iziaj )valo narodno za^ Leva Tolskeg t blovanska knj ]e pa, Qas nemške^ slovanskih. dobe zlasti že celo v bode tudi in so se potem odkoder iroti morju. Dan m in Kranjske vozniki naloženimi vozovi raznovrstne Kolpi) na neštevilne kolih ra sile do velicih slovanskih duhov. N kar peljavale n Soče v Grorici bode nas seznanjala z deli naj se pošilja uredništva dan prihajali so iz Granice, Primorja ki so se ačevali pet z težko ............ sti Leta obe iz Karlo Novice na vse Tlaka in desetina ste bili 848. pa je hipoma provzročilo velik prevrat % pa je prišlo v deželo kakor odpravljeni namesto Krst v cesarski hiši \ T V Tlačenj po ptuji birokraciji (uradništvu) je zapisal neki Zagrebčan edel j je b v novorojeni sin nadvojvode Karola Stefa Pulj in vsilj Pr poznani davki urade in šole^'. težo davkov pa Ko so bila pa v teku let Zagreb - Zidani most - Trst - Reka poprej nikdar poreški dr Flapp Krstni boter je bil kot advojvoda Albrecht Salvator. N a. Krstil je škof topni k sv. Očeta ävanje ptujega jezika (nemščine) v in zadnje je trajalo kakih 10 let: Kari Mar C in Metod dobil I Odlikovanje. Cesar je odlikoval še kakor pr nas, tudi Hrvatska V se ajene železnice: Sisek- skega okrajnega cestnega odboi z zlatim zaslužnim križcem s kr Jožefa K Inika kranj-iča iz Trboj so zlasti nice s svojimi nizkimi 8 ske želez- v Rovtah Osobna vest voznimi cesta promet na-se, vodena Karlovcem je prejenjala popolnoma cenami potegnile po Kolpi - med Siskom \es Črn i vrh nad Id/ i Logatcem premeščen je g. Janez Hladnik farni upravitelj za farnega vikarja v kar spodrezalo žilo življ mu je pa tudi prebl Laskavo zahvalo poslal je dež gosp b Andi \\ pred i ni k kot trgovsko mesto (Dalj sledi.) ga je imenov plomo. častnim članom in n Matici Slovenski" v p. ker mu izročila dotično di Slavnost blagoslovljenja brizgalne Poučni in zabavni drobiž Ijenega gasilnega društ\ tan o v v nedelj d 23 t. m v Delu pri Ljubljani se bode vršila nm Danijel Colladon sloveči fizik Danie Dne 30 minolega mesca je v Grenfu Štipendij za učiteljski tečaj za deška ročna Colladon v prolesor na centralni šoli v Pari letu Vec let bil je dela na Dunaji so dobili in sicer L od vsi. deželnega odbora gor — ----- Rozman Floi s Kiške F. je te dni v Kiär slavni zdravnik in Imel je let eški pisatelj umrl Hrovat Eudolf iz Orehka Schober s Koprivnika Eep Peter z 9 Crnagoj Frančišek s Smartnega Frančišek iz Leskov od si. kranjske hranilnice: gg. Iv Nagli Feliks iz Leskovca, Pi rj V s Rudolf I J 1 J IZ Cerknice, Klee Avgust iz Ljubljane, Humek Martin z Rake 620, mej temi 490 Slovencev, 126 Nemcev, 2 Čeha in 2 Italijana, po veri je pa bilo 614 katolišanov, ,4 protestantje Iq Štipendiji za Slovane iz Istre na deželni po- 2 zida. Odličnjakov je i prvi red jih je dobilo 394, ponav Ijedelski šoli na Grmu \ C. kr. poljedelsko minister Ijalno skušnjo jih ima 76, drugi red 46, tretji red 24., dva ilo je dve štipendij po 120 gld. na deželni vinarski, bodeta pa zaradi bolezni delala pozneje skušnje. Novo šolsko sadj ki in poljedelski šoli na Grmu pri No'/emuaestii za obi- leto za^'-ne se dne 18. septembra. Vsprejemni izpiti so pa 15. skujoČe učence iz Istre ki so k odnosti dne septembra. Izvoz goveje živine s Kranj>kega na Ogersko in V letnih poročilih slovenskih ljudskih šol carobe je vlada zopet dovolila, ker so kužae in nalezljive bo- Ijubljanskin je na prvem mestu gospoda Ivana Beleta popis lezni pojenjale mej govedo. Poštna filijala na ljubljanskem južnem kolo- I slavnosti tristoletnice pri Sisku. Letnim poročilom povzamemo da je na prvi mestni deški šoli poleg ravnatelja in katehfta dvoru se bode se letošnjo jesen glede njenega poslovanja znatno razširila. Filijala prevzela bode namreč prekartovanje, ki se sedaj vrši na glavni pošti v Ljubljani, s Čimur se bode omogočila hitreja ekspedicija poštnih pošiljatev. — C. kr. finančno ministerstvo naznanja sledeče -glede novih koltkov. Pri koLkih izdanja, ki je bilo dosedaj v rabi, vporabljal se je kot lepivo kolonjski klej, pri katerem se je morala v dosego prijetja klejeva plast močno in živo namo- poučevalo še 8 učiteljev. Učenčev je bilo koncem leta 464. Za višji razred je sposobnih 347, nesposobnih 114, 3 so pa ostali neizprašani — Na drugi mestni deški šoli je poleg ravnatelja in kateheta poučevalo še 10 učitetjev. Učencev je bilo 537 in od teh jih je za višji razred sposobnih 379, n^^- sposobnih pa 150, 8 jih je pa ostalo neizprašanih Vnanjo mnogo čiti. Ker je v nemar puščanje tega poboja provzročilo pritožb, da se koleki nedostatno prijemijejo, ukrenilo je finančno ministerstvo pri novi izdaji kolekov tej nepriličnosti v okom priti s tem, da je določilo lažje razmočliivo lepivo in se je v to svrho izvolil za uporabo „sumi arabicum". Ako se tedaj osemrazredno dekliško šolo pri nunah je obiskovalo 610 učenk. Po narodnosti je bilo 552 Slovenk, 50 Nemk, 4 Italijanke, 1 Hrvatica in 3 Öehinje. 145 je z\ višji razred sposobnih z odliko, 318 s prvim redom in 139 je nesposobnih. jih je pa ostalo neizprašanih. V notranji osemrazredni dekliški šoli pri minah je pa bilo 253 učenk, mej 189 Slovenk, 12 Italijan'(, 3 Hrvatic- in 7 njimi 42 Nemk, e hinj. Z odliko gumijeva plast novih kolekov, predno se prilepijo, vsled navade istotako močno namoči, kakor dosedaj klejeva plast starih kolekov, bati se je, da se lahko razmočljivo lepivo otre in tedaj postane znamka nesposobna za prilepljenje in vsled tega za uporabo. — Vaje deželnih domobrancev vršile se bodo od je za višji razred sposobnih 92, s prvim redom 129, 28 je — Na višji gospodinjski šoli nesposobnih, 4 pa neizprasane. — pri nunah je pa bilo 17 učenk. Sedem jih je odlikovanih, deset jih je pa dobilo prvi red. — Abiturijenti in abiturijentinje slovenskih in hrvaških učiteljišč ljubljanskega, goriškega, mariborskega, 27. avg. do 14. sept. okrog Planine, Rakeka in Cirknice in soboto dne 22. t. m. ne v okolici ljubljanski, kakor smo svojedobno poročali. Vaj koperskega in zagrebškega prirede v zv^ečer v prostorih starega strelišča v Ljubljani veselico v korist udeleže se brambovski polki št 4 in ki bodo šteli družbe sv. Cirila in Metoda" m 11 Narodne šole". Zanimivi s: kupaj 280 častnikov, 7700 mož in 60 konj. — Popotni učitelj za vinarstvo se bode nastavil na Kranjskem. Polovico stroškov prevzame država, polovico pa , da je kmalu na to umil z tak mahnil po nasprotniku. ga ranil em ter Vtopljenec Kreneijevi tovarni iz Ljublj Vodmatu pod Ljublj moi v ze časa v vodi ležati novorojeno pote dete. so Požari na Dolenjskem. Ljudstv in naprej doli proti Novem mestu je še okrog Trebnjega adi mnog zadnj stoj ncč in dan čas Sme edno razburj za- se ponavljajočih požar Na straži se pa tudi reči, da m razno pretilno govorjenje malo pretirano 2 zandarmov asieduj ondotne kr je prevelik strah Oblast poslala Pač je želeti da stražijo in nevarne zlikovce da jih kmalu dobij občine Krašenske Toča je pobila dne 10. t m Rakitov občin čtšnjiške. potem v Lipi, Cešnjici, Poli Vrhu, Krajnembrdu Selcih in Nesreče. Dne t. m. podirali so v Draždanih Saksonskem hišo. V četrtem nadstropji utrga na se bruno in vse valo. Dn 4. t. m. so se v Jork me] n]imi vse prodajalnice in tovarne več se jih je pa nevarno poškodo piru na Angleškem iižgali plini in je vsled tega bil silen razpok. Mrtvih je 136 dela\ Strela V Mahlbergu pri Lahni je dne 4 udarila v lipo pod katero je bilo osem ljudij Dva Vi« • s tiri pa močno poškodovalo je strela ubilo Mnogoletni sotnidnik v Ž. v slavnostni ilki nismo pn izrekla želja, da naj bodo v slavnostni številki celotni Dotični članek smo pa dobili od starega sodela\ ebnega prijatelja pokojnega Bleiwei soditi da je dobro poznal politič Nadaljevanje Vašega spisa ker se je od več stranij spisi, našega lista o katerem moremo šlj prv urednika v rz gld Tržne cene. v Ljubljani dne 13 julija 1893. Pšenica gl 7-50 kr ajda gld. 10 50 kr 4 - kr ječmen gld. 6-50 kr oves leča gld 1 cene proso gld. , grah gld. ajo za 100 kgr.) kr 14 kr gld. turšica gld fižol gld. 7 9-50 kr., 80 kr., - kr.,. - kr. 10. Loterijske srečke. Na Dunaji dne 15. julija t. V Gradci dne 15. julija t. V Brnu dne 12. julija t. 46, 43, 77, 34, 37 , 15, 82, 68. 41 66, 16, 76, 43, 2 je hiša, z gostilno vrtom in nekaj polja Ponudbe sprejme (20 Janez Snoj iz Nadgorice pri Ljubljani št 23 Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kav^ z okusom prave kave Ta kava daje to prednost, da se Jahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redi I na pijača datek k pravi kavi Visoko priporočana za ženske, otroke Nedosegljiva je kot do (U in bolnike, 35) Ponaredeb Dobo se povsod. se naj varuje. kile 25 kr, OdgOT edüik: Gustav Tisk založba Blasnikovi nasledniki M j