Današnja nerealnost Združene Evrope Idejo o Združeni Evropi nekateri redki raziskovalci zgodovine postavljajo v stoletja nazaj, vendar je n - -ogoče «luk—sati, da bi bila do najmodernejšega časa, se pravi šele po drugi svetovni vojni, kaj več, kakor pesniško sanjarjenje in opevanje ideala, ki se tud; sedaj vsako leto sproti pomika naprej v negotovo bodočnost. Največji zagovorniki Združene Evrope so bili Churchill, zlasti pa dem. prvaki Adenauer, Schuman in de Gasperi. Storjeni so bili koraki v tej smeri predvsem na gospodarskem poprišču, deloma tudi na političnem. Najdlje je Zahodna Evropa napredovala nasproti združitvi v gospodarskem smislu. Ker pa v naravnem ?edu vrednot gospodarstvo ni osnovna viednota vsega človeškega dogajanja, kakor hočejo uvesti v svojem sistemu komunisti (in se jim prav vsled tega ne posreči), ,pa gospodarski razlogi še zdavnaj niso zadostna gonilna sila, ki bi jot iskala ali vlekla svobodne evropske narode tudi v tesno politično skupnost, iz katere bi potem bil samo še cn ko?ak v dejansko združitev. Kakor je De Gaullova zamre! zahodnoevropske politične skupnosti, sestavljena iz posameznih in različnih domovin, pomankljiva, pa je tesnejša politična povezanost med posameznimi evropskimi državami toliko bolj utopična ob današnjem razmerju meddržavnih odnosov. To realnost je potrdil pretekli teden na zasedanju NATO-a v Washington^ ob njegovi dvajsetletnici, francoski zun. minister Debré, ki je z vso odkritostjo prbî'al, da. jo „ideja o Združenih evropskih državah nerealnost.“ „ZDA so postale velike in močne, kor se vam je posrečilo ustvariti narodni čut, ki jo postal počelo vašega izrednega razvoja. Toda,“ je govoril Debré, „Evropa je mozaik narodov, katerih vsak ima svojo lastno osebnost, ki je dozorela na temelju njegovega etičnega in jezikovnega značaja in posebnost'", v težkih križan, katerih posledico so še vedno vidne na evropski celini.“ „Ni mogoče ignorirati teh zgodovinskih dejstev. Ni mogoče zgraditi Evropo, začenjajoč iz nič in no upoštevajoč dejstva in čutenja posameznih narodov.“ „Prišel bo morda dan, ko bodo v Evropi Francozi, Nemci, Italijani, Nizozemci, Belgijci, Španci, Angleži in drugi narodi ugotavljali, da niso več to, kar so bili. Toda danes ni tako. Evropa dvajsetega stoletja ni nova in prazna Amerika iz konca osemnajstega stoletja. Narodno čutenje ostaja trdno in je vsekakor prav, da je tako.“ Debré je nato razvijal, da ne bi bilo prav, da bi evropski nacionalizem ubijali, medtem ko ga po drugih kontinentih podpiramo. Ta je eden od važnih postavk v obrambi narodov pred raznarodovalnim komunizmom. In je nadaljeval: „Ni mogoče graditi Evrope, ne oziraje se na to. Ostaja zpodovinsko dejstvo, da Evropa ni ena domovina, temve • skupina več domovin. Dolžni smo organizirati sodelovanje med evropskimi državami, ki tekmujejo med seboj, ohranjujoč vsaka od njih, po zakonih svobode in v skladu z voljo njihovih narodov, kontrolo nad svojo usodo”. Ne strinjamo se v vseh odtenkih z izjavami Debreja, hočemo pa s citiranjem teh opozoriti naše bralce na neu-temePeoost slehernega bližnjega upanja na hdr.ižerc Evropo, v kateri bi bila posameznim državam, še majhiv.-), ugotovljena nemoten razvoj in varen obstoj. Danes tako misli in govori sedanja francoska vlada, jutri bosta lahko takih ali še bolj individualističnih misli nemški ali italijanski režim, spet prej ali pozneje se ZDA ne bodo več zanimale za usodo posameznih narodov, temveč le za razvoj celih kontinentov. Kruta politična realnost je povsem drugačna od idealističnih gledanj nekaterih panevropsko navdahnjenih rosameznikov. Evropa je razdeljena na dva bloka. ZASEDANJE NAT® V Washingtonu je pretekli teden zasedal za svojo 20. letnico obstoja NATO, ter je na slavnostni seji govoril tudi ameriški predsednik Nixon. Poudarjal je, da „tisti, ki govore o „dobrih” in „slabih” narodih o svetu trdnih zaveznikov in zakletih sovražnikov — živijo v svojem lastnem svetu. Ujeti v zastarele pojme ne živijo v svetu realnosti”. Nixon je v zvezi z nameravanimi pogajanji z ZSSR za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom ponovno zagotovil članicam NATO, da se bo ameriška vlada posvetovala z njimi in jih obveščala pred in med takimi pogajanji, ki bi se tikali njihovih interesov. Nixon je tudi predlagal ustanovitev posebnega odbora v NATO ki bi se La-vil s problemi modeme družbe, „z vpra- V WASHINGTONU šanjem izboljšanja življenja naših narodov“. To naj bi bila NATOva „tretja socialna dimenzija“, kajti „dve že ima: vojaško in politično“. Svoj govor je Nixon zaključil: ..Nova organizacija mora biti dovolj močna, da bo odvrnila tiste, ki grozijo z vojno; tesno povezana za neprestana posvetovala; sposobna sprejeti različnost pogledov; realistična tako, da bo mogla postopati s svetom takšnim, kakršen je; prožna, da bo mogla iskati nove 'poti konstruktivnega sodelovanja.“ Na dnevnem zasedanju organizacije m sklenili, da bo NATO ostal še naprej glavna obrambna organizacija svobodnega Zahoda, bo pa iskal poti za stabilen mir z Vzhodom. Moskva je po radiju in v svojem časopisju napadla zasedanje NATO-a ter poudarjala okrepitev Varšavskega pakta. Palalsras y hechos En el domingo, 13 de abril, el pueblo de Yugoslavia fue a las urnas para renovar tanto al parlamento federal como los de las repúblicas federadas. Las elecciones se efectuaron sólo para la cámara política federal y para los diputados y concejales en las repúblicas. Eso son las únicas elecciones directas en tán complicado sistema electoral yugoslavo. Las elecciones fueran preparadas por la Unión socialista del pueblo trabajador, instrumento político del partido comunista. Tenía la misión de impedir la proposición de los candidatos no comunistas y otros comunistas dudosos. A pesar de todo eso fue electo en la ciudad de Nis un tal Vukasin Mitié en oposición al candidato oficial comunista. En seguida se opuso el partido a esta elección y con gran fuerza exigió la anulación de este mandato, lo que ocurrirá probablemente ya en la comisión verificadora. Entre los 620 diputados, con los cuales cuenta el parlamento federal, el partido comunista no puede tolerar ni un solo diputado, que si bien sea miembro del partido, tenga ideas distintas de los dirigentes actuales. Lo ocurrido muestra claramente, como hay cue tomar las afirmaciones de Tito y sus funcionarios acerca de la democratización bajo la dictadura comunista. Besede in dejanja Huseinovi mirovni predlogi Jordanski kralj Hussein je bil pretekli teden v Washingtonu, kjer je imel razgovore z ameriškim predsednikom Nixonom o razmerah na Bližnjem Vzhodu. Prišel je tudi uredit vprašanje pošiljke novih ameriških letal in drugega orožja, ki ga je Jordan kupil že pred arabsko-izraelsko vojno junija 1967. Hu.scn je v Washingtonu objavil mirovni načrt, sestoječ iz šestih točk. za katerega je dejal, da ga je potrdil tudi egipčanski diktator Nasser. Načrt predvideva: 1) Konec vseh sovražnosti; 2) Spoštovanje, priznanje suvere-niteta, ozcmaljskc nedotakljivosti in politične neodvisnosti vseh držav na področju; 3) Priznanje pravico vseh do življenja v miru v okviru varnih in priznanih meja, svobodnih strahu p~ed vojne; 4) Zagotovitev vsem svobodne plovbo skozi akabski zaliv in Sueški prekop; 5) Zagotovitev ozemeljske nedotakljivosti vseh držav na področju, z vsemi ukrepi, ki so za to potrebni, vključno z vzpostavitvijo demilitariziranih con; 6) Pristanek na pravično rešitev begunskega vprašanja. - Hussein jo tudi predlagal, naj se Izrael umakne za meje, ki jih je imel pred zadnjo arabsko-izraelsko vojno. Izraelska predsednica Golda Meir jc Husceina pozvala, naj sporoči, kdaj in kje se je pripravljen začeti pogajati za mir, kajti Izrael je pripravPen razpravljati o miru samo s posameznimi arabskimi državami in ne z vsemi kot ee’oto. Izrael tudi nasprotuje zunanjemu pritisku velesil Anglijo, ZDA, Francije in ZSSR, ki se trudijo 'vzpostaviti neke vrste mir na Bližnjem vzhodu. Lin Pia® — Maocetungov naslednik, Na zasedanju 9. kongresa kitajske KP v Pekingu, ki so ga udeležuje 1512 delegatov iz države, so enoglasno „izvolili“ grala. Lin Piao-a za naslednika Maocetunga. Na zasedanju so enoglasno „odobrili“ novo ustavo, po kateri je postal lun Piao , najtesnejši tovariš v orožju Maocetunga in njegov naslednik“. Istočasno so tudi enoglasno „obsodili“ orientacijo, ki jo je imel „buržujski glavni stan, kateremu načeljuje Liu Saoči“, bivši predsednik kitajske rdeče vlade, ki ga Naocetung sedaj preganja. Opazovalci menijo, da bo z imenovanjem uin Piao-a za Maocetungoveg' naslednika, Kitajska začela izvajati še odločnejšo protizahodno in protisovjetsko politiko. Med nedavnimi incklcnl! na reki Ussuri na, otoku Damansky je Lin Piao takoj odletel na kraj dogodkov in tam organiziral vojaško akcije. Med tkim. kulturno revoluciio jo Lin Fiao odstranil predsednik Lui Saočija. Zasedanje 9. kongresa kitajsko KP sc jo začelo 1. aprila t. 1. ter zaključilo v sredo, 16. t. m. V nedeljo 13. aprila se je v Titovi komunistični Jugoslaviji začel volilni postopek za obnovo zveznega parlamenta in republiških parlamentov. Ta dan so volili v zvezni parlament samo za družbeno-politični zbor, po republikah pa poslance v republiške zbore in odbornike za občinske skupščine. To so pa tudi edine direktne volitve v vsem kompliciranem volilnem redu. Skrb za izvedbo volitev je imela Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki je politični instrument komunistične partije. Njena naloga je zlasti bila, da za volitve ne bi bili postavljeni kot lcandidatje nekomunisti, pa tudi ne takšni partijci, ki ne uživajo stoodstotnega zaupanja sedanjega partijskega vodstva. Kljub taki skrbi se je pa le primerilo, da je bil med kandidati v Nišu tudi neki Vukašin Mitič in je bil v nedeljo tudi izvoljen proti uradnemu kandidatu partije. Zaradi Mitičeve izvolitve za poslanca je partija zagnala silen vik in krik ter zahteva, da re njegov mandat razveljavi. To se ho verjetno zgodilo že v verifikacijski komisiji. Dejstvo, da komunistična partija med G20 poslanci, kolikor jih bo štel novi zvezni parlament, ne more prenesti enega samega poslanca, ki ima različne politične poglede od sedanjega partijskega vodstva, jasno pokazuje, koliko jo dati na zatrjevanje Tita in niegovih partijskih funkcionarjev o demokratizaciji razmer pod komunistično diktaturo. I Z TEDNA Nevi seateri svobodi ma češkoslovaškem Češkoslovaški komunistični režim je pretekli teken zaplenil vse izdaje znanih reformističnih revij Listy in Reporter tor obvestil 16 časnikarjev, vkliuč-no 8 glavnih urednikov raznih češkoslovaških dnevnikov in drugih časnikov, da jih bo partija kaznovala. Nekatere časnikarje je vlada tudi postavila na cesto, med njimi izdajatelja partijskega glasila Rude Pravo Jožefa Vohnou-ta. Na njegovo mesto so postavili Jožefa Havlina, ministra za vzgojo v bivši Novotnyjevi vladi. Prezidij češkoslovaške KP je izjavil, da „položaj v državi ostaja resen, ker niso bili odstranjeni vsi protirevolucionarni elementi.“ Nove ukrepe bo vlada podvzela proti „časnikarjem in partijskim članom, ki so zapustili državo.“ Češkoslovaška vlada odn. partija ima resne probleme tudi z mlajšim rodom vojaških častnikov. Ker je med njimi veliko število protisovjetsko nastrojnih, sb s svojo propagando ustvarili tudi med navadnim vojaštvom sovražno razpoloženje do Moskve. Češkoslovaški predsednik gral. Svoboda jo vsled tega napravil hitro potovanje po vojaških postojankah v državi ter je glavni štab vojske objavil, da bo “uvedel stroge disciplinarne ukrepe proti tistim, ki so prekršili vojaško prisego in pravilnik.“ Vrhovno poveljstvo vojske je tudi objavilo, da „je bilo ugotovljeno, da so se protisovjetskih in protirevolucionarnih izgredov udeležili tudi člani češkoslovaške vojske.“ V Prago je zaradi teh razmer pretekli teden dvakrat priletel iz Moskve sovjetski obrambni minister Grečko. Moskva izvaja silovit pritisk na Dub-čeka, da bi dosledno strl sleherno opozicijo sovjetski okupaciji češkoslovaške. BBaBaaBBBaBBaaaaaaMBaaaaaBaaBaaBaaaaaBBa«a*aBBa*BBB*aa*aBaaBaaaBB«aa«aB«SBBBBaa'«a»«s««aaM*aa«« Papež Pavel VI. bo 31. julija odpotoval na dvodnevni obisk v Ugando v Afriki. „Sovjctskaja Rosija", glasilo sovjetsko kom. partije, je objavila strupen napad na Tita, centralni komite njegovo kom. partije ter na jug. kom. časopisje. V Limi v Peruja jc 13. zasedanje Gospodarske komisije ZN za Latinsko Ameriko-CEPAL. Udeležuje se ga okoli 200 gospodarskih strokovnjakov, ki razpravljajo o sedanjem gospodarskem položaju Latinske Amerike, o njeni trgovini ter gospodarskih načrtih v prihodnjem desetletju. Radomir Tomič, Freijev sotekmec za vodstvo čilske krščanske demokratske stranko v svojih načrtih za ustvaritev koalicije med krščanskimi demokrati in komunisti ter ostalimi levičarji za prihodnje predsedniške volitve, pri katerih bi bil Tomič kandidat za predsednika republike, ni uspel. Komunisti so ga odklonili kot predsedniškega kandidata, ker da se je v času, ko je bil v TEDEN čilski veleposlanik v ZDA, spremenil v „severnoameriškega lakaja“. Zato je Tomič objavil, da pri prihodnjih volitvah nc bo predsedniški kandidat krščanske demokracijo. De Gaullo je izjavil, da bo izid ljudskega glasovanja dno 27. aprila o novi upravno politični razdelitvi Francije na 21 okrajev in o spremembi vloge senata smatral za zaupnico ali nezaupnico svoji politiki, čc rezultat ljudskega glasovanja zanj ne bo zadovoljiv, je zagrozil, da bo takoj odstopil. ** Vrhovno sodišče v Venezueli jo razveljavilo izvolitev Marcosa Pereza Ji-moneza za senatorja, ker prejšnji venezuelski diktator pri zadnjih volitvah sploh ni bil vpisan v volivni imenik. Zahodni zavezniki iz NATO pripravljajo velike pomorske in letalske vaje v Sredozemskem morju. Sovjeti jim hočejo tedaj pokazati tudi naraščajočo silo svoje vojne mornarice ter sedaj pošiljajo vedno več ladij v Sredozemsko morje. Iz življenja in dogajanja v Argentini V svobodnem posameznim državam ni do podrejanja neki umetni hadnarodni skupnosti, Brežnjeva doktrina o omejeni suverenosti, ki jo prisiljeno morajo prenašati vzhodnoevropski narodi, oa vsekakor ni rešitev tega problema. Vsled tega razbitja Evrope na 2 bloka ta se ustvarila mednarodna pojma Zahodne in yzhodne Evrope. Prva je pro-'tor svobodnih razvitih držav in narodov, druga pa nesvobodnih zaostalih iržav in narodov, ki se v svojem razvoju počasi stapljajo z razvojem na vzhod, v Azijo segajočega prostora. Ta- ko se prepad med svobodnim zahodnim delom Evrope in nesvobodnim vzhodnim verir.o bolj poglablja in naš slovenski narod je bil po krivdi komunističnega režima, ki mu vlada, vržen v območje azijskega prostora, prav kakor se goai vsem ostalim srednjeevropskim nart-dom. iDa se rešijo, se bodo morali iztrgati v svobodo na Zahod, toda ne v utopijo Združene Evrope, ki je ni in je njen nastanek dvomljiv tudi v dogledni bodočnosti. čas pa v tem razvoju ni njihov zaveznik. Povratek vlade v Buenos Aires V soboto, 12. t. m., se je vrnil v Buenos Aires predsednik republike gen. Ongania s člani svoje vlade. Mudili so se šest dni na jugu države, kjer so se osebno seznanili z raznimi problemi in podvzeli ukrepe za njih rešitev. Gen. Ongania je obiskal deset patagonskih mest. Zadnje je bilo mesto Rawson, od koder je naslovil na vso državo govor. V njem je poudarjal važnost integracije vseh delov države, predvsem Patagonije. Med svojim bivanjem na jugu je predsednik podpisal več dekretov in zakonov, s katerimi se pospeši razvoj južnega dela države. Dr. Costa Mendez je zaključil svoj obisk V sredo, 16. t. m. se je vrnil v državo zunanji minister dr. Nicanor Costa Mendez, ki se je dalj časa mudil na obisku v Evropi, Pred povratkom je obiskal še Italijo, kjer je podpisal pogodbo, kjer se naglaša medsebojno sodelovanje ter se Italija obveže, da bo podpirala argentinske zahteve v Skupnem evropskem trgu. Dr. Mendez je bil na obisku tudi v Vatikanu, kjer ga je sv. oče Pavel VI. sprejel v posebni av- dijenci. Končno se je minister pomudil še v Španiji, kjer je podpisal dve pogodbi; o socialnem sodelovanju in o narodnosti. Po tem zadnjem dogovoru se prizna možnost, da državljani ene države lahko zaprosijo za državljanstvo druge, ne da bi se s tem odrekli prvotnemu. Vse razgovore, ki jih je minister imel z raznimi državniki v Evropi, je označil za zelo pozitivne, ter izrazil zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. Na obisku v Argentini se mudi bivši zahodnonemški kancler Ludwig Erhard. Je uraden gost argentinske vlade. Med svojim bivanjem, ki se bo raztegnilo do 29. t. m. bo imel več razgovorov z vladnimi osebnostmi, finančniki, gospodarstveniki ter več predavanj. V provinci Santa Fe so se pojavili socialni nemiri. Ker je železniška uprava napovedala, da bo ukinila delavnice v Villa Guillermina in La Gallareta, sa se delavci temu odločno uprli. Na pomoč jim je prišel metalurgični sindikat. Prišlo je do protestov in demonstracij, ter je morala nastopiti policija. Sedaj I skušajo rešiti problem mirnim potom. ZENU S N NJEN SVET Anica Kralj Prihaja mava ž&na Današnja žena! Še nikoli ni dosegla položaja, katerega danes drži. Enakopravnost jo je dvignila v zasebnem in javnem življenju na višino moža, o kateri co ženo v prejšnjih stoletjih komaj mogle sanjati. Redko so panogo človeškega udejstvovanja, kamor ni še stopila. Tako imamo svojo zastopnico celo med astronavti. V političnih poklicih prvačijo Angležinje in Američanke. Tudi v vzhodnih deželah jih volijo na vodilna in najodgovornejša mesta Ni dolgo tega, kar se je mudila v Buenos Airesu indijska min. predsednica Indira Ghandi. Obiskovala je industrijska podjetja, humanitarne ustanove, imela dolge pogovore z oblastmi, vse, da bi izboljšala razmere v svoji domovini, kjer vsak dan lakota pobira množice revnih. Golda Meir, je tudi pred kratkim zasedla v Izraelu prvo ministrsko mesto in sprejela nase nelahko težo seda-niega kritičnega položaja svoje domovine. > Tem imenom bi lahko sledila nepregledna vrsta blestečih 'ženskih imen na vseh kontinentih, ki s svojimi najrazličnejšimi poklici služijo za podvig človeške družbe. Tako znanstvenice v tihih laboratorijih, zdravnice, pisateljice. umetnice, vzgojiteljice, uradnice in delavke, ki šo kvas industrijskih podjetij. Posebno luč bi zadobila imena tisočih brezimnih žena, ki svoje življenje darujejo, da v imenu božje Dobrote lajšajo trpljenje ljudi v najrazličnejših deželah in najrazličnejših razmerah, največkrat komaj znosnih. Premalo mislimo nanje kot ženske, pa so nam prav one v najvišji zgled in ponos. Poglavje pa, ki zasluži naše pomilovanje je ono, ki nam ga dnevno odkrivajo časopisi, plakati, kino. žensko telo je postalo orodje, predmet, s katerim časopisi, gledališče, kino in TV služijo astronomske vsote. Tako je z modernimi sredstvi ženska ponižana do zadnje mere. Spremenjena je v sužnio nemoralnih gospodarjev, ki jo bodo neusmiljeno zavrgli, ko bodo našli drugo, ki jim bo bolje koristila. Pravijo, da se bo žena še bolj osamosvojila. Pravijo, da bo vsaka lahko imela svojo delo izven doma. Pravijo, dn bodo nieno domače delo vršili roboti. Pravijo... Vprašamo: In žena — mati? Ali bodo roboti tudi rodili? „¡Ne,“ pravijo, „pač pa bodo materi omogočili združitev dveh poklicev, saj bodo roboti tudi za otroke poskrbeli!“ „To pa ne bo šlo“ odgovarjamo, saj vendar psihologi in vzgojitelji trdijo, cla je otroku vsaj v prvih treh letih stalna navzočnost matere nujno potrebna. Molk! In vendar, čas bo prinesel svoje spremembe. Bo prinesel olajšavo pri | dolu in zabave doma, a človek bo v svojem bistvu estal človek. Otrok bo hotel poleg sebe mamo in mama bo brez otroka nemirna in nesrečna. Novi čas, nova minimalna stanovanja imajo v sebi krutost in skopost. V njih ni prostora za lepo družinsko Življenje. Vse je skrbno preračunano do centimetra. Stanarina visoka, tako da mora šo mati služiti. K otroku pa vsaj nekaj ur na dan tuja oseba. Kje so sobo ljubečih babic, ki' so dišalo po jabolkah? Kje so dobre „varuške“, pestunje, ki so za otroke bolje skrbele kakor njihove matere? Knjige iz preteklosti so polna slavospevov tem čudovitim ženam, ki so s svojimi molitvami, pravljicami in srčno kulturo bogatile duše svojih varovancev. Kaj bo dal človeku še tako „učeni“ elektronski stroj? Kakšno toploto bodo dale zaspanemu otroku roke robota? Ni dolgo tega, kar je vdova umorjenega Luther Kinga, ki se je boril za svobodo črncev v -Sev. Ameriki brez nasilja, v Veroni prejela nagrado za ..ljubezen med narodi“. Po sprejemnih in brezkončnih govorih so jo novinar vi obkrožili. Bila je utrujena. „Sem trudna,“ je priznala. „Tukaj so vsi zelo dobri, a jaz bi rada bila pri svojih otrocih." Mislila je na najstarejšo: „Jolanda ima trinajst let in je že modro dekletce. Vendar potrebuje poleg sebe mater. Odkar je umrl moj mož, je še nisem videla jokati. Večkrat pa je meni dajala poguma. Nekoč mi je rekla: ‘Bomo morali odpustiti človeku, ki je ubil očeta, ker če bi bil on na našem mestu, bi to storil.’ “ Milo se ji je storilo in dobro, da je hčerka branila v srcu nauk o ljubezni, ki sta ga z možem vsajala v srca svojih otrok že v prvih letih življenja.“ In zopet nauk, kako važna je prisotnost staršev ob doraščajoči deei. časa ne moremo ustaviti, boriti se proti razvoju, ki je naraven in v glavnem človeku koristen, bi bilo nespametno. Važno pa je, da sebe ne izgubimo v tem nemiru, da iščemo, kaf je za nas dobrega v novem razvoju, si to prisvojimo, „ponašimo“. Kar je slabega odstranimo, in v pogovoru s svojo družino tudi to razložimo. Posebno otrokom pomagajmo ločevati dobro od slabega. '‘'«HUtiatflMHMIIHMmMMtHiMIMttfMIIMt Na otoku Anguilla se je prebivalstvo otoka znova dvignilo proti brit. komisarju Leeju. Zato ga je brit. vlada poslala „na dopust“, za njegovega naslednika pa imenovala Johna Comberja. Medtem je vodja prebivalstva na otoku Ronald Webster za danes napovedal ljudsko glasovanje o britanski zasedbi otoka. Kaj je resnica KDO JE PODPISAL TITO-ŠL BAšIcEVO POGODBO IN KDO JE PRODAL SLOVENIJO KOMUNISTOM? G. Louis Zajec iz Toleda (USA) je v „Taboru“ štev. 4 (april 1969) zapisal: „S Tito- šubašičevo pogodbo, katero je podpisal kralj in takratna jugoslovanska vlada, sta bila tudi dva Slovenca: dr. Miha Krek, sedaj predsednik Narodnega odbora in Snoj France, kateri je šel 1944/45 med Titove partizane v Slovenijo.“ Kaj je resnica ? Znana dejstva so, da je pokojni g. Franc Snoj bil član jugoslovanske. vlade v begunstvu v Londonu le do 11. januarja 1942, in da sem jaz bil podpredsednik te vlade le do 26. junija 1943. Od 26. junija do 10. avgusta 1943 je bil edini Slovenec v vladi v Londonu kapetan bojnega broda g. Kern, potem pa ni bilo nobenega Slovenca več v tej vladi dokler ni vstopil dr. Drago Marušič, ki je takrat prišel iz Ljubljane v London. Po 26. juniju 1943 torej ni bilo nobenega slovenskega političnega zastopnika v jugoslovanski vladi v begunstvu v Londonu. Niti g. Snoj niti jaz nisva nikdar bila člana kake vlade dr. Ivana šubašiča. član te vlade je bil dr. Drago Marušič in prav kratko dobo tudi pokojni dr. Izidor Cankar. Sporazum Tito-šubašič je bil sklenjen in podpisan dne 16. junija 1944. Takole se glasi: „Nacionalni komite osvobojenja Jugoslavije in predsednik jugoslovanske vlade sta se sporazumela v naslednjem: 1. Kraljevska jugoslovanska vlada bo morala biti sestavljena iz demokratičnih, naprednih elementov, ki se niso kompromitirali v borbi proti narodno osvobodilni vojski, in iz takih, ki se bodo še v bodoče borili proti skupnemu sovražniku naše domovine, vendar tako, da se vse moči zedinijo v narodno fronto. Enaka naj bo dolžnost te vlade za preskrbovanje hrane za prebivalstvo Jugoslavije kakor tudi dolžnost, da usoglasi delo predstavništev v medza-vezniških komisijah, za zaščito naših narodnih pravic in delo za kritje vseh potreb ljudstva, kakor tudi, da bo vse to delo v soglasju z narodno osvobodilno borbo v državi. 2. Narodni komite osvobojenja Jugoslavije in kraljevska vlada g. dr. šubašiča bosta odredila organe, ki bodo koordinirali sodelovanje v borbi proti sovražniku, v delu za obnovo države, v vodstvu zunanje politike in za ustvaritev čim prejšnjega edinstvenega zastopstva države. 3 Narodni komite osvobojenja Jugoslavije smatra, da v tem trenutku ni treba izpostavljati in zaostrovati vprašanja kralja in monarhije, ker ta ne pomeni nobene motnje za sodelovanje Nacionalnega komiteja osvobojenja Jugoslavije in vlade dr. šubašiča, ker sta obe strani sprejeli, da bo ljudstvo po osvobojenju končno odločilo o ureditvi države. 4. Vlada g. dr. šubašiča bo izdala deklaracijo, v kateri bo: a) Priznala nacionalne in demokrat- Salivala «Ir. Caldere dr. KreSiii Na pismo, s katerim jo izrekel g. dr. Miha Krek, predsednik Slovenske krščansko demokracije — SLS, čestitko predsedniku venezuelsko krščanske demokracije COPEI dr. Rafaelu Cat-čeri ob njegovi izvolitvi za venezuelskega predsednika, mu je dr. Galdera poslal naslednjo brzojavno zahvalo: Za pijmo s čestitkami, ki sem ga nedavno prejel, se Vam zahvaljujem. Cenim dobre želje in voščila, l.i mi jih izražate ob meji izvolitvi za predsednika. Prisrčno pozdravljam Rafael Caldera Beseda — beseda materina, beseda slovenska! V otroška srčeca go nam jo položile matere in z njo vso svoja neizmerno ljubezen in dobroto. Pa njej vstanejo pred rami stoletja naše zgedozine — tradisijc, doba zmagoslavja, borb, porazov in zopetnega dviga in rasti, V njej jo pesem hvalnica — hvalnica zemlji, ki r.as ic pojila o prvo sladkostjo, v njej je vza naša mladost, spomenik preteklosti, ogenj sedanjosti in plamen upanja za jutrišnji dan. V slovenski besedi je visoka pesem ki utriplje čez vse cctir.c zemlje in nas druži v slovensko družino brez meja. .. Dvigni se, zveni, beseda slovr.eska, z nja bode zvenela v brezmejnost naša srca. Pisatelj dr. Jožo Krivec, na slovenskem dnevu 13. aprila 1969 v Bučno» Airesu. Dan bratstva in vzajemnosti Govor g. B. Starihe, predsednika Zedinieno Slovenije na Slovenskem dnevu dne 13. 4. 1969 v Buenos Airesu prav so naši pogledi obrnjeni v bodoč- Dragi rojaki! Spet smo se zbrali tukaj, da proslavimo Slovenski dan. Hvala vam, da s svojo navzočnostjo izpričujete, da jo Slovenski dan dan bratstva in skupnosti. Prav tako naj gre moja beseda zahvale msgr. Oreharju za opravljeno sv. daritev. Hvala vsem organizacijam in ustanovam, ki so sodelovale, da bi nam pripravile prijeten dan. Posebna zahvala pa dr. Krivcu za kulturni program tega dneva. Čutimo pa, da je danes Slovenski dan bolj slovesen, ker lahko prvič s ponosom poudarimo, da je na naši Pristavi, katere dejanska lastnica je postalo društvo Zedinjena Slovenija v petek, 11. n-nrila tega leta. Na ta dan so gospodje notar Jože Lesar, Janez Kralj, dr. France Mihelič in Miloš Stare, nodpisali pred notarjem prenosno listino na Zedinjeno Slovenijo. Štejem si v prijetno dolžnost, da se imenovanim štirim gospodom iskrene zahvalim, tako v imenu Zedinjene Slovenije kot v imenu vseh Slovencev, kateri se zbirajo na Pristavi. Pokojni ing. Mozetič, ki je uvedel Slovenski dan na Pristavi, je izjavil: „Na ta dan naj bi se zbirni tu demokratični Slovenci vseh nazrov. Zedinjena Slovenija, ki je naša reprezentančna in nepolitična organizacija, hoče družiti demokratično misleče in pro-tikom. ¡Slovence. Stremeli bomo za tem, da bomo vzdrževali edinost na zunaj in na znotraj. Društvo nam je potrebno do tistega trenutka, ko bo v Argentini še kaj slovenskih protikomunističnih naseljencev.“ Prav tako so ostali predstavniki društva v eni ali drugi obliki potrjevali isto skozi vsa leta. •Slovenski dan pa je bolj kot prireditev, dan bratstva in vzajemnosti naše zdomske skupnosti. Prepričan sem, da si želimo vsi tukaj zbrani, naj bi ta dan bil tudi dan sprave in srečanja med prijatelji, ki se danes kot včeraj smatramo za slovensko ideološko emigracijo, mi l.i hočemo ostati idejno trdni in prekaljeni. Moramo dokazati vsem, da svojega mišljenja še nismo spremenili kljub tujim in domačim vplivom. Zato trdimo, da je naše načelno protikomunistično stališče trdno in neomajno. Gradimo na naši preteklosti, če- ške pridobitve, ki so jih izvojevali narodi Jugoslavije v teku svoje triletne borbe, s katerimi so postavljeni temelji demokratski in federativni ureditvi naše državne skupnosti in je izvedena začasna uprava države, kot jo je izvedel protifašistični svet narodnega osvobojenja Jugoslavije kot njen izvršni organ; b) bo dala polno priznanje narodnim silam, ki so organizirane v narodno osvobodilni vojski pod komando maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita in obsodila vse izdajalce naroda, ki so javno ali prikrito sodelovali s sovražnikom; c) poslala bo poziv liudstvu, da se vse borbene sile združijo z narodno osvobodilno vojsko v eno enotno fronto. 5.S svoje strani pa bo Josip Broz Tito, maršal Jugoslavije, kot predsednik Nacionalnega komiteja osvobojenja Jugoslavije objavil izjavo o sodelovanju z vlado g. dr. šubašiča in bo ponovno naglasil, da Nacionalni komite ne bo v teku trajanja vojskovanja načenjal vprašanja končne državne ureditve. Na svobodnem ozemlju Jugoslavije, 18. junija 1944. Za Nacionalni komite osvobojenja Tugoslavije: predsednik Josip Broz Tito Predsednik kraljevske jugoslovanske vlade: dr. Ivan šubašic , Kdor me ima za tako bedastega ali tolikega pokvarjenca, da misli, da bi jaz podpisal tak „sporazum“ ali da bi ga kakor koli odobril ali nanj pristal, mi prisoja nenormalnost in s takim ne morem razpravljati. Jaz nisem nikdar v svojem življenju imel nobenega opravka z nobenim za- nost. Bodimo med seboj povezani v 0)-¡irit) ljubezni in pripravljenosti za žrtve, ki jih zahteva skupno življenje Če smo vztrajali v letih gorja na pravi poti, moramo vztrajati tudi sedaj. Če nismo klonili nasilju brezboštva, ne bomo vzeli njegovega trdega jarma prostovoljno nase. Jasnost glede ciljev in načel nam je danes nujno potrebna. Mi Slovenci v Argentini predstavljamo živ protest komunističnemu nasilju. Odklanjajmo vsako dvoličnost. Smo in hočemo ostati slovenska ideološka emigracija. Idejno trdni bomo močneje vplivali tudi na razvoj v domovini. Naša mladina nas opazuje in sodi. Mešetarjenje z načeli nas bo oslabilo, versko kot narodno. Čeprav smo odsekani od živega narodnega telesa, živo čutimo, da smo Slovenci. Zato bomo pomenili nekaj, samo v trdni skupnosti, tako tukaj kakor drugod po svetu. Needini in nesložni pa ne bomo dosegli ničesar. Slovenski dan katerega obhajamo v Argentini prav tako kot naši bratje v Kanadi in Avstraliji, se zavedamo, da je ta dan neke vrste simbol povezanosti za skupne cilje. :\nčemo biti dvorezen meč. temveč b. čeme l.iti premočrtni. Materializem pušča že svoic sledove tudi med nami. Vedno več je ljudi, ki se izgovarjajo, da nimajo časa za nobeno skupno delo. Mi moramo graditi na idealizmu in dajati naši mladini zgled da nam bo sledila. Ona ki je nositeljica bodočnosti mora našo duhovno dediščino izročiti naprej. Kjerkoli torej smo, prispevajmo k izboljševanju naše skupnosti. Naš cilj mnra biti: oživljanje, napredek in čast. Naš namen pa: skrbeti za ohranitev in krepitev slovenske narodne zavesti; širiti prosveto in dvigati kulturno stopnjo v slovenskem duhu. Prav tako pa poglabljati duhovne vrednote v duhu krščanske tradicije. Naj zaključim s prošnjo k Vsemogočnemu, da bi naša slovenska skupnost vedno ostala zvesta Bogu in narodu in še naprej ostala v službi re-nice in pravice. stotnikom komunistične partije ali Titovega režima; le enkrat v letu 1963 v emigraciji se je v stanovanju pojavil človek, ki ga nisem poznal, pa je rekel, da je konzul jugoslovanske vlade. Sva kar hitro končala tako, da je vedel, da ni dobrodošel. Z nobeno stvarjo, z nobenim dejanjem, ki. bi imelo opraviti s pre losom ali prehodom oblasti od nacističnih okupatorjev na komunistične nisva imela niti g. Franc Snoj niti jaz nikoli nobenega opravka, razen, da sva proti vsakemu takemu dejanju posredovala, pojasnjevala, svarila, protestirala, kjer in kolikor sva mogla. če bi bilo količkaj res tisto, kar trdi Hinko Zupančič v isti številki „Tabora“, da smo mi koga (Slovenijo in domobrance) prodali komunistom, bi se mi pač ne bilo treba potikati po emigraciji in bi pok. Snoju ne bilo treba presedeti sedem let v ječi. Snoj je res odšel v domovino po svoji pobudi in na svojo odgovornost, proti mojemu navodilu in prošnji. Toda danes vem, da je odšel tja pod vtisom utemeljenega upanja, ki ga je dobil pri razgovorih v Londonu z angleškimi predstavniki, da je to najučinkovitejša pot, da bo rešil domobrance. V tem prepričanju in upanju je tvegal svojo svobodo in življenje. čeprav je bilo upanje morda naivno, danes, ko vemo, zakaj je odšel v domovino, je vse obsodbe vredno, da bi Julo metal kamenje nanj. / Dr. Miha Krek Kaj pišejo? Iz pisma iz domovine: ... To Vam pišem zato, da povem razliko, ki je nastala po odstranitvi Rankoviča.,. Ne delam si pa iluzij: so talci, ker jim tako konvenira. Ostajam slej ko prej mnenja, da bo dialog z njimi mogol šele, če bodo dali zadoščenje pobitim ideološkim nasprotnikom in priznali, da so bili naši vsaj toliko v namerah pošteni kot oni. Toda, kot poznam razmere, naš rod tega ne bo dočakal, če bi že bili vrhovi za spravo, baza tega ne bo dopustila. „Smo se zato borili, da bodo spet ta-beli gor vzeti?" ta očitek se vedno znova pojavlja, kjer se pojavijo poskusi rehabilitacije naših ljudi. Novo vodstvo partije v Jugoslaviji Na 9. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je bilo izvoljeno tudi novo partijsko vodstvo. Po izvolitvi Tita za predsednika partije je kongres potrdil izvolitev 45 članov predsedstva ZKJ, ki so bili izvoljeni: in sicer po 6 na kongresih republiških partij ter po 3 v partijah avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosovo ter treh članov iz partijske organizacije v vojski. Po sklepu kongresa so predsedniki republiških partij tudi člani predsedstva ZKJ po funkciji. Iz Slovenije so bili določeni za predsedstvo ZKJ: Stane 'Dolanc, Edvard Kardelj, Sčane Kavčič Sergej Kraigher, Stane Kranjc in Mitja Ribičič. Po funkciji je član predsedstva še Franc Popit kot predsednik republiške partije v Sloveniji. Predsedstvo partije ima v vsem 52’ članov. Kongres je potrdil dalje izvolitev 70 članov konference ZKJ, v katerega je vsaka republiška partija določila po 10 članov, avtonomni pokrajini pa po 5. Konferenca ZKJ je v partiji forum, ki med enim in drugim kongresom obravnava delo partije, določa tekočo politiko, presoja delo predsedstva, verificira spremembe v njegovi sestavi. Konferenca se mora sestati enkrat na leto, izjemno tudi v krajših časovnih presledkih. Iz Slovenije so člani konference: Roman Albreht, ing. Uroš Bajželj, dr. Mara Bešter, Mirko Bolfek, ing. Marko Bulc, Kristijan Hrastelj, Janez Kocijančič, Ivan Renko, Jože Smole, Slavko Soršak, Norbert Veber, ing. Marija Vičar-Zupančič. Komisija za statutarna vprašanja ima 14 članov. Od Slovencev je v njej Radoslav Berginc, člani te komisije so po funkciji tudi predsedniki komisij za statutarna vprašanja po republiških partijah. Potrjena je bila tudi izvolitev članov nadzornega odbora, v katerem je od slovenskih partijcev Adolf Arigler. Člani predsedstva ZKJ so izvolili politični izvršni organ takoimenovani izvršni biro predsedstva ZK.J, ki šteje 15 članov in sta v njem po dva vodilna partijca iz vsake republike, iz obeh avtonomnih pokrajin pa po eden. Kot smo že poročali slovenske partijce v njem zastopata Edvard Kardelj in Stane Dolanc. Naloga novega partijskega vodstva je povečati vpliv in moč partijske centrale ter vzpostavitev večje enotnosti med republiškimi partijami in med partijci Sploh. To zlasti potrjuje ustanovitev izvršnega biroja pri predsedstvu partije, ki sploh o vsem odloča in bo dajal smernice za delo v partiji kakor državni upravi in delu po republikah. Bo to nekak vrhovni čuvar partije nad vsem dogajanjem v državi. Ideologija Brežnjeva o omejeni suverenosti komunističnih držav je po moskovski Pravdi sestavni in trajni del komunistične ideologije. /WFH BX Igralska družina Krjčanakc kulturne sveže a Koroško jo gostovala meseca marca v Mengšu in Domžalah z Martinom Krpanom, ki ga je spisal Jož? Vombergar. Igra jo bila izvajana v režiji župnika iz Vogrc na Koroškem g. Vinka Zaletela.’ Tako kot so igral1' d,-«egli s -toigi-o velik uspeh na Koroškem, je. uspelo t\iui gostova »jo v Mengšu in Domžalah. Lovni in ribolovni turizem dajeta slovenskemu gospodarstvu lepo postavko deviz. V Sloveni'i je približno 200 oč živali, ki pridejo v poštev za lov. Od tega števila jih letno odstrelijo 100.000. Razen 14.000 lovcev, kolikor jih je v Sloveniji, pride vsako leta tja še 7000 lovcev iz inozemstva. Od teh jih je 90% Italijanov. Devizni dotok cd lova daje letno Sloveniji okoli milijon dolu. jev. Samo lovne takse so lani ino-remski lovci plačali 500.000 dolarjev. Lovci so pa tudi najboljši potrošnik: *-aj polrošijo na dan okoli 60 do medtem, ko drugi turisti no porabijo niti ene tretjine tega zneska. Gojmir S. Kos ima v spomin na svojo razstavo pred 50 leti v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani retrospektivno razstavo svojih umetnin v Celju. Umrli go. V Ljubljani: Ana Sever roj. Kccmur, Katarina Zajce roj. Alič, uopk., Viktor Kramar, fotografski mojster, Milica Oman, upok., Alojz Juvančič, Marija Skalar roj. Šteblaj, Mihael Dimnik, upok., Franc Nered, upok. mesarski mojster, Nuša Makse roj. Kuth, vzgojiteljica, Pavla Rotor doj. Dečman, Uršula Habič, Jože Tomc, Tona Jagodic, Viktor Modic, Marija Ciglar roj. Zupančič, Mara Novak, upok., Antonija Povšič roj. štefo in Amalijo Plahutnik roj. Go-v Celju, Alojzija Sajevec roj. Kerin v Domžalah, Franc Prcskar v prevaljah, Jože Kuralt, dipl. eiektoinženir v Kopru, Andrej Vidic, ključavničar v Ajdovščini, Bogomir Deu, odvetnik v Kranju, Rajko Gruden na Vrhniki, Marija Rogelj v Kranju, Franc Kosmač, pos. v Sr. Gameljnah, Viktor Kanduč, strojni ključavničar na Vrhniki, Ana Duler roj. Vinter v Vauti vasi, Marija Zaletel roj. Iskra v št. Vidu. Ivana Vode roi. Jagodic v Vinjah, Anton Strle, upok. v Snežniku, Jakob Sojer, žel. upok. v Notranjih goricah, France Bevc z Velike Preske pri i it:jj, Janko Florjančič, upr.i vnik pošte na Bledu in Vida Petrič roj. Česnik, vdova po zdravniku v Kranju. SLOVENCI V BUENOS AIRES Osebne novice Nov slovenski župnik. V župniji sv. Jožefa Pompejskega, ki jo je pred leti ustanovil rajni msgr. Janez Hladnik in ki jo sedaj vodi g. Tone Škulj, že dve leti opravlja kaplansko službo g. Mirko Gerbec. V tem času je s svojim neumornim delom pripravil v kraju Villa Elvira potrebne pogoje za ustanovitev nove župnije, škof msgr. Shell je za župnika nove župnije Naše Gospe Itati imenoval g. Mirka Gerbca. Za župnika ga bo postavil dne 19. aprila ob 17. Za priči bosta g. župnik Tone Škulj in msgr. Casanova. G. Gerbcu k imenovanju za župnika iskreno čestitamo. Družinska sreča V družini Borisa Kambiča in njegove žene ge. Marije roj. Žumer se je rodila hčerka. Na ime Monika Lidija jo je 13. aprila krstil v Slovenski kapeli msgr. Anton Orehar. Za botra sta pa bila Janez šuc in gdč. Zlatka Kambič. Srečni družini naše čestitke. Poročili so se: Janko Kalan in Ana ARGENTINI Marija Rauh ter Albin Frontini in Marta Uršič. Novoporočencem naše tople čestitke. CORDOBA Jože Jazbec — 70-letnik V Cordobi je 16. aprila slavil 70-let-nico znani in zavedni soro-jak, starona-seljenec g. Jazbec Jože, velik dobrotnik vseh, ki smo se po drugi svetovni vojni naselili tukaj. Naš slavljenec je doma iz sončne Goriške in sicer iz Sve-pri Komnu. Je sin narodno zavedne katoliške, trdne kmečke družine. Ko sc jo po končani prvi svetovni vojni vrnil domov, je bila njegova rojstna Goriška pod Italijo, kar je mlademu Jožetu zagrenilo življenje. Z začetkom fašizma se jo pa začelo kruto preganjanje Slovencev. Kakor dragim -avednim sorojakom, tudi njemu ni bilo prizanešeno. Saj je bil eden med -’njbolj odločnimi, ki si je na vso načine prizadeval, da bi preprečil fašistične raznarodovalne načrte ter je vzpodbujal mladino, da bi ostala zvesta slovenstvu. To pa ni ostalo prikrito črnosrajčnikom in začelo se je še huj-? preganjanje. Zaradi tega se je odločil, da pod silo razmer zapusti svoj ta-'o ljubljeni rojstni kraj, ter je leta 1927 odšel v Argentino, z mnogimi drugimi sorojaki, ki jih je doletela ista u-coda. Po prihodu v Argentino se jo nase-1 takoj v Cordobi, kjer si je ustanovil svojo družinico. Ostal je vedno zaveden Slovenec, trden katoličan, nikdar ni prikrival svojega prepričanja. Pa ne samo mi tukaj v Cordobi, tudi marsikateri iz Buenos Airesa, pozna plemenito srce našega slavljenca, saj je njegov gostoljubni dom odprt vsakemu. Posebej je treba poudariti, da je bil pod njegovo streho gost tudi blago-pokojni prezv. škof dr. Gregorii Rožman, ko nas je leta 1949 obiskal. V njegovi družini, ko sta bila njegova hčerka in sin še doma se je govorilo vedno slovensko, tako _ se tudi sedaj, kjerkoli se srečamo z niima, čeprav imata svoje družinice, še vedno rada pogovarjata slovensko. Gotovo gre to njemu in njegovi dobri ženki ge. Selini v čast. Te skromne vrstice, dragi gospod Jazbec, naj Vam bodo v zahvalo za vs^e dobro. Naše iskrene čestitke k Vaši sedemdesetletnici pa spremlja srčna želja, da Vam Bog podeli še dosti zdravih in srečnih let, v krogu svojih dragih. čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija in želi jubilantu še dolgo zdravo in srečno življenje. SOVJETOLOŠKI INŠTITUT pravne fakultete buenosaireške katoliške univerze je 15. t. m. začel letOoiije šolsko leto z otvoritvenim predavanjem dr. Alberta D. Falerinija o temi: Nove komunistične metode penetracije, zlasti psihološke. Predavanja obsegajo letos naslednji program: Dr. B. T. Halajczuk: Sovjetska doktrina o mednarodnem pravu in njena aplikacija; Lic. M. Wasylyk: Gospodarstvo v evropskih komunističnih državah; polk. Humberto Cubas: Revolucionarne vojne; Dra. María Teresa Moya: človečanske pravice v komunističnih državah; Dr. Alberto D. Faleri-ni: Komunistične metode in tehnika pe- ,