St. a V Gorici, v cetvrtek 26. februvarija 1876. •f>. Tecaj V. „Soea" izhdjft f sal cetvrtek in relja a potto prejematia ali t Gorici na'dont posiljana: Ite leto......f- 4.a0 P*l leta .......2.30 Cctvrt leta .... „ 1.90 •,Kn)etoval«C' 7a wrm'Tdke Si'- V:, 1. f. it.-Pol leta f. 1. Z* ainaroinike: Vse leto f." 3.— Pol let* f 1.60 Pri oxnaniiih in ravno tako pri rp trut,|>t»i> H kr.( to *e ti*U I kr»l 7 ,....... 3 k:-*t « „ „ „ ,, :i km 7a v«4« cike po pros.fc.rrn. Posamczne stefilke n dobivajo po 10 soldov v Gorici priPaternoffiju; t Twta t tobakarnicah „Via del Betodwt ift in „Via della caserina 60" ,™.. Narocmna in dopiai naj a* Mago-/.^oljno poSiljajo pod nwlovom: Tik-• tor Dolenec t Gorici. — Rokopisi ee ne vracajo; dopiai naj se bUgoroljno frankujejo. — Delalcem in drugim »•• pramoiota st nawSnina zniSa, ako it oglftso pri urednUtvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Opontoi J «»„ 'Ta latinska beseda. rekovna pri vseh omikanih evropejskih oarodib, pomenja nasprotovanje, to je pri pre* tresovanji upirati ay kakemu nasveta, predloga, kakt toibi. sploh kaki pri vat ni ali javni zadevi. In to na-sprotvanje je kaj koristno, kajti ako nas nasprotova-v,ec preprica, da je oasvet ali predlog slab, skodljiv ali saj nepnnuren okolnostiua, gotovo nam je koristil; ako pa nas. preprieal njj, korisiil je tudi, ker je prav on dokaz, da se uij povrino in cnoatraiuko dclalo, da sta se alisal* oba zronova. Povsod r obLinskih zborih, r trgOTskihr in v obce v materjalnih zaduvab, tudi pri razvjjanji znanstev, kakor pri sodnijah, kedar gre n. p. za krivdo all uekrivdo zatozenca je tedaj to nasproto-vanje ttvari \u pradmotu potrebno. V javnih zborih in pailatuentih pa ju neobhodao potrebno, in prav nespa-laeUu je vladar, tuiniater in sploh drzavnik, kateri opo* licijo M turpi; pac cudeu bi bit parlament, ki bi imol same prikimowce, gotovo bi tak zbor kmalu zgubil V8u tefiavo. V diiiivnem zborn'je natures sastopanili doati driarljanov, ki stanujojo dalec od «eb<\ zato ao jijib potrebe, zelje in u-isli ruznovr«tnH. i'ri postavo-dajauji mora so to v obzir jemati; koristi torej, L0 po-•iauci predloge, naj jib stavi tuiniuter^tro ali kedorkoli, raeatrftusko prereSetufejo. uo j» potem mogoee vse pod •11 klobuk aprayiti, in za vae eno postaro narediti, prav j ; 6e pa nij 10 mogoce zarad poaebno vainih okolno-ti, naj as za doticoe dele iite drzave posohim nostava itda, Ceid alwolutttem je bil pri nas tako moder, tftj «mo imeii posture ki so veljale n. p. samo za nekate-re dezele za druge pa ne, n. p. ne za Vtneiko in Lom-bajdijo, za Dalmacijo itd. latere, ao dobile druge posta-re. Kakor je klobuk za glavo, ne gliva za klobuk; tako so postavo -m Ijutli, a ne ljudje in narodi zarad poatave na svetu. V dezalnih zlasti v driavnih zborib pa se ne lofii-jo poslauei lo po stvari, po predmetu, temui navadaje, da ae locijo po principth ali nacelih. Tako iuia zdaj Francija vec strank v drzavnem zboru, repuhiikanee in inonarbiste, ti so zopet cepijo po osebah, katcre ho^^jo na prestol postaviti. N'& Aoglezkem ate ze rec ko% sto-leti od bojev proti Stuardom naprej inirodajni dve giav-ni stranki: Konser?ativci (Torier) in liberalci (Whigs). Vsaka stranka ima svoje drxavnike, ki so ponosni An-^t«>.zi, izkuSeni. zgovorni mo/je. Ti se pa, saj t novoj- LISTEK. med Slovenol In Longobardi III, L. 552 posljo-Albotn Narsetu na njcfofo proSajo izbraaib longobarSkth vojakov 11a pomoc zoper Gothe. Po slavno dokoneani zmagi pridejo ti douiov in vedo veliko pripovedoTtUi 0 lepoti gorke Italije. Ko Harges pri svojeni cesarju v uemilost pade povabi Alboina, naj pride se sfojim ljudstvom in posede Italijo, kjer bode veliko prijetnejse zivel. A gotovo nij bil to pravi azrok, kakor nam Pavel I). (It. 5, pripovednje zarad kateiega so Langobardi Pannonijo zapustili. Ob casu preselo* yanja vidimo v vseh Ijudstvih neko nagnenje dojulnih in zapadnih dezel. fiazen tega ostragila je Langobarde vedno silnjela moi Avarov in skuSalt so se teh sov-ralnik sbsedo? prej ko prej znebiti (Abel pg. 240.) Al-boin prosi Sakse za pomod, da bi si lozoj Italijo oevojil. Ti mu po§ljejo nad 20000 moi se ienami in otroci (P, D. II. 6,) dasi so se pozieje, langobar§ke nadvlade si-Xif skozi Gallijo zopet t svojo domovino ¡ernili (P. D. in. 6.) 2. aprila §68 vzdignejo se Langobardi, potem ko so 42 let v Panuoitji prebivali, s6 zenami in otroci ter sTojim premakUivim iraetijem proti Italiji. % njirai so %X\ razen Saksor tudi Gepidi, Bulgari, Saraati, Pannoa- Sih Sasih ne crtijo zarad svojoga politicni|K muenjn, nekateri so se eelo jako spoStovali n. p. Wtt (mlajSi) Tory in minister, kojemn je Fox Whigs liido skozi 20 let nasprotaval v bojih proti Napoleoun I, Kakor m Atigleza nagnejo na eno ali dnigo stranko, ii^izvolij^^ v parJament n. p. vefimo konservativeev, poklifio v\ia|^; nisterstvo Angle^ki vladar voditelje dotlfine atranke, na.-' sprotna pa stopi v oposicijo in stoji na strazi, dokler nij po rolji ljudstva in krulja pokiieana na-krmilo liberal tin stranka, Konsrvativeora tamofinim pa jo gotovo tudi mar za AngleSko svobodo, raofi in Cast, kakor drugim; oni sploh le zadiiujejo prenarodbe. nolikor|ojim vnr-no zdi. Zgodilo se ,p veckrat, da so minilri konser-vativne stranko od liberalcov zafeljene pronlrodbe (re-forme) rajlo sami vpe^ali, 60 jo volika vofena naroda tega zololn, kakor da bi bili odstopili. Tudi lordi v gosposki tborniei m na vse zadnje vendar lo vdajo, ke-dar j« zborniea poslancsv ve^krat sprojela isti predlog in zsfinejo Anglexi po taboHh razsajnti in vpiti, daAn-glelka ne potrobiije lordov (prvih plumenitazov), dazna tudi brez njili velika in ^redna biti. Ker je vslnnitam zo vei: sto let vtrjena, ste tudi to dve stranki staiui in naj mogntjsi, druge so inanjse in nijso 8e veliko vafc-nosti. Takino je sploh ali saj enako je strankarstvo v drugih svobodnih drJ^avah z vstavatni, ki to so vkore-niniie. Pri nas v Avstriji je to drugaco, mi imamo ve( strank in posebno oposicijo ne samo zaradi tega, ker «e nij vstava io vkoreninila, ampak tudi zastran tega, ker ji eel6 narodi nasprotvajo. Nasa dr/,ava ob-sega ve6 narodov in ti ho^ejo vsi v tej drLavni zavezi sre6ni in svobodni biti; ali Numci so od nekdaj hoteli in hocejo Vedno gospodovati, zato so hudi centralisti. ,Posre6ilo se jim je" namrofi, da so koj v zacetku leta 1848 dobili krmilo ministerstva, torej dr^avno moc in donar v rokt, in vse to mislijo si ohraniti s centraliz-ntom s ponem^evanjem in s kritiko liberalizma. Oni so pa popolnoma pozabili besede nemskega pisatelja Rotteka, ki pravi: Vi§a ideja od svobode je pravifinost, ker brez nje nijma svoboda nobene podiage. Naravno je torej da so drugi, zlasti ker so v vedini, zaceli na-sprotvati in opozicija je velika pri nas takraj Litave. Centralistoin, ob enem ponemfievavcem, in pseudo libe-ralcetn nasprotvajo: narodna oposicija, drzavtio - pravna 'celka oposicija, potem konservativci, po^teni] liberalci, tudi klerikalci, katfri vsi se skupaj zbirajo pod zastavo ci, Nori^ani, Svabi i.t.d. Ko je pri^ol Alboin se svojim ljudstvom do meje Italije §el je na'goro, ki se on;li" vzdiguje, in je gledal po Italiji, kolikor dale6 so ga o6i nesle. Zarad tega, kakor pravijo, se imenuje ta gora od onega casa kraljeva gora. Na ravno tej gori fcive baje zubri (eTropski turi,) kar nij eudo; saj se ta gora ste-gaja cclo do Pannonije, ki te zivali rodi. (nIgitur cum Alboin ... ad extremos Itaiiae fines pervenisset, nion-tetn, qui in eisdum locis prominet, indegue, ascendit, indeque prout conspicere potuit, partem Itaiiae contem-platui est, Qui mons propter banc, ut frrtur, c.tusara ex eo tempore Mons regis appellatus est. Fe.vunt in hoc monte Bisontes feras enutriri, nee mirum, cum usque ad Panuoniam pertingat. quae horum animantium ferax est- P. Dfll. 8.) Zaradi lege te nkraljeve gore" so se uSenjaki ze veliko prepirali. Schonl«ben (Anna!, Oarn. HI. pag. 312) je mislil na „kraljevi verb" pri Kraljevici (Buc-cari.) Liuhart (Oeschichte von Krain II. pg. lOS) spo* znava v njern en del julskih Alp. JireSek (Entstehen christ. Beiche im (Sebiete des heutigen Oester. p, 28,) Czornig (G6rz und Gradisca I. 1H6 nota 2) in Dimitz (Geschicbte Krains bis 1813, I. pg. 87) se odlofiijo za Nanos 6e§ da lezi najbli&e prebajaini cesti, ter da se tudi z njega lep kos Italije vidi iii Cedad v ravno tako kratkera 6asu dosele, kakor po drugi strani CzSrnig 1. e.) Ankershofen (Gesch. Karntens II. pg. 23 24) bi rad naSei v njem 1908 metrsov visoki nKonigsberg" pri Babeljno, s katerega se res lep razgled uziva, a n« po Italiji, Nasproti pa sluti Q. Viviani (0. c. pg. 74 nota 1), da bi bil „Mons regis" nagjAlatajitr, ali kakor ga on foderulizma misli?ci, da svoje nzore in namene dose&ejo. samo v tej drzavni oblilgJpod varstvom cesanke dina-stije, tedaj so znres nJegjBmu Velifianstvu naj zvestaj-^a oposicija, kakor A*ngroli pravijo. |; , Akopram je centralaa stranka mogofiua, ker je Jyladajoeu m proti oposiciji zlasti proti Slovanom po disciplini zedinjona; venuar bi se dnlo misliti, da mo-Xi fuderalua stranka zmogati; kar obsega voliko vefii-iio drzavljanov in so opira na diiavni tainelj, na naoin, po katerem j« Avstrija v teku casov narasla, to jo na federaljzom. Pa tomu nij tnko. %% na ptvi pogled se vidi, da je fodoralna opoii-cija fa prove* raziifywh,, dslov sostavljona, in go ti so med sftboj rawepljefrl'::- driavno pravna stranka ima sta-ro in Mladofiobe, v nftroMnor.: ii stranki so vzajomno 5r-tijo Polaki in Buterici, ISIovouid so mod soboj pisano gludajo, nokiij oposieijo jo v drtavni zbor stopilo, nokaj ne i. t. d. kar je vse obuno znano. Ta opozicija brez pravo sknpnu naloge, brez skupuega vodstva so vo da no more iM storiti in kakor vidimo ne more vreei cen-traltstov, da-si so prav sedaj po lastni vsestranki kriv-di pri koneu. Svojo nepravicnost in ne RomoSnost naka* tcri so tudi svojo neposteuost dokazali, in tako brojna opozicija bi jilt 0 drugi drzavi le razpihnild, da nikdar voc no vstanejo, saj so se jili, kakor beremo, naveli-cali tudi lastni volivi. Glodaje pa na takStto oposicijo zedinjeni centralisti se ji le smejajo_6eS, da je neslofcna, da fie dr» ^avnikov nijma, ki bi Inogli stopiti v ministerstvo in boje se le krone. Dnigo to o5itatijo nij sicer nikakor rosnicno. v drzavnem zboru in posubno eunaj zbora jib. ima mnogo izvi-stnjakov in kar jo .prevazno, ona ima mnogo distill znacajev; toda vse to koristi malo, ker je prvo of.itanje rosniSno, opozicija zares nij kompaktna, nij slozna. in zato nijma moci. V Avstriji je zdaj vse ttiio, trudno, poparjeuo, centralisti so vpeSali; opozicija pa ne more naprej, gleda in cakti. Za Boga, kaj je treba gledati, kaj Sakati, trenutki so vgodni in dragi. Audaces fortuna juvat, timidosque sepollit ;*) zatoraj vi mo^aki izmed oposicijo. zedinito se v glavnej ideji, praviunost naj vas veze, izberite si \odstvo in potem naprej kroni na pomoc. •) Po domace: kovajza vi-lja. imenuje, Monte maggiore (to pomeni prav za prav nag . Golovec ob vlru Nodi&e; ali matis Chronicon (Pertz, Italijani iinenujejo vas Matajur, kakor tudi vas pod Golovcem, le nMonte Maggiore"). Temu priterjuje tudi J>.r Bizzaro. (Sarcofago dissotterato a Oividale pg. 14 nota 2), Les, da se z Nanosa no more Italga.tako lepo pregledati, nego z Matajurja. *) Po katerej poti so 91 i Longobardi v Italijo ? Olu-verius (Itaiiae antiq. I) meni, da po isti, kakor nekdaj Gothi, torty 6ez Hrusico in po vipavskej dolini. A po-misliti je treba, da so Longobardi le v zgornjej Panno-fliji stanovali, ker spodnjo je ponujal Justinjan Avarom v posest. Iz gorenje Pannonijo pa pelje oajbiiia pot,cez KoroSko in dalje po starodavni cesti cez Predel rnimo Bdca in Eobarida ob Nedizi v Forojuli (Cedad). Z8 Ankershofen (I. c. pg. 25) s*3 odloci za to cesto, terde, da je vsaj en oddch'k Longobardov po njoj 5el. Temu priterjuje tudi Dr. Bizzarro (I. c), lo da nekako cudno sklepa, da so se le Slovenci Alboina to pot pokazali. Poglejmo nekoliko, kake semljapune pojeme je irael Pavel D. 0 nasih de^elah. Venecija se razSirja od Adde do meje Pannonijo (II. 14.) Venecije se dotika Istra in obe skupaj sta le ena provincija (1. c). Itali-ja je proti vefieru in polnoci od Alp tako zaperta, da se more le skoz sotesko in cez herbte gora v njo priti. Od jutra pa, kjer na Pannonijo meji je vhod Sirok in popolnoma raven (Ab oriontali vers parte, qua Panno-niae conjugitar, et largius patentem, et pJanissimum ha- *) Hacquefc 'Physikalisch politischc Reise durch diejulischea Alpen, Leipzig 1875) imenuje Matajur ludi „Matalus, kar vgfurlan-^ini norca pomeai Dopisi, Iz AjdovSclne 15 feb*\ (Izv. dopis.) Dopisnik iz Ajdovscine v Soci od 9. feb. t 1. se je hudo motil, ako misli, da je se svojim odgovorom v tareo zadel, ter dopis v 5. gteVSofcrazveljavil. Hocem rau tedaj jasnojn, resno d6kazatj,da pri vsem njegovem navadnem rpremi|ttevanjia iii -odioeevanji" je prav slabo ^reroislrt-- in. M*|Iabse odfocil. Ako sam dopisnik nSiogiw v cast m-iiozna, da je v dvojni veeini, kaj neki bi bila frfclnica/s pre-narejenjem Statutov zadobila, ce bi bili ^Stopni po ze-dinjenji ob&ni zbor sklicali, ter z veLiao sklenili, da se ima pd manjsine pwmarejeni elanek uniciti? Bog Yam grebov ne zapiii! In ee so Slogani imeli slab namen, nij jim bilo treba brigati se za zedinjenje, saj bi bill lehko pristopili v citalnico kot druStveniki in dosegh .nakane", ktere dopisnik navaja. Odkritosvcno in brez ovinkov raji ste imeli izre^i, da nofieta zediniti se, ker so ogibljete mozakov, kteri imajo „korajzo\ vam resni-co v zobe povedati, in to bi bilo gotovo bolj taktno in ' castno postopanje, nego ono, kateroga ste se lotili na Salomonski svet nekega gospoda, ki se odlikuje po svo- ji zunanjosti! ......v ' A odkritosrSnost je pri noktenk [eitalniearjih za-videna, zatorej so le na skritem podkopavali, da bi se „Sloga* podrla, na skritem so tudi nedolznega Tosi-ja napravili, da jim je svoje sobane v naj»ra dal, poprej ko jib je Slogi odpovedal; zdaj pa, ko ne morejo po oslu, hoeejo po sedlu mahati, in so nad Tosi-jem ma-scevati. . . Kecemo Vam pa, da ne Tosi, ne „Slogau je uzrok, da nimate zazeljenih prostorov, ampak Vase „premiSlj-vanje" „prevdarjanjea in nOdlocevanje", kako da bodete tablo rSlogea *se zida metali in se z nami norca dela-11, je uzrok, da ste za zdaj ostali na suhem. Oporaniti hoeem tudi, da Tosi je Slogi odpovedal najem po sodnijski poti, ledaj je moz beseda, a ne be-sedoloraec; ce bo pa odpoved kaj veljela ali n:>, to bode sodnija odlofiila. Lehko bi nasprotne dopisemu Se dosti odgovoril; a nij treba, ker v njeinu navedene stvari so brez vsega pomena, in pricakovali sino, da dopisnik se bode Vsaj pomudil tajiti, kar je v 5. listn SoCe nave-deno, ce pa toga nij storil ima obcinstvo prav labko soditi. Da ne bodo pa morebiti listi, kteri tukajSnih raz-mer ne poznajo, o nas sodili in mislili, Bog ve kaki prepiri se tuKiij nahajajo, moramo Se opomniti, da izjemsi tega druStvenega dualizma se obo stranki spo-Stujeti kar se da, in nadjati se je tem bolje, da bodemo precej pri§li do porazumljenja in lepe edinosti. Ne bodimo trmoglavi, pomislimo samo eden je neizmo-tljiv, podajmo si namesto ene, obe roki in kadar bode edinost dovrsena, bomo lazo za obcui blagor kaj sto-rili, bomo skrbeii za uboge Solarje, bomo skusali na-praviti rokodelsko drustvo, katero je tukaj silao potre-bno, i.t.d., ce je pa kdo med nami, da tega ne zeli, kar ne vernjem, pnstimo ga,naj gre rakom zvizgat. Iz Rihenherga 20. svecana. (Izv. dop.) Prve dni t. L volilo je dornberSko citalnisko drustvo nov odbor; za predsednika izvoljen bil je enoglasno vrli narodnjak g* F. Ptrozzi.— Pri tej volitvi, kakor tudi volitvi ta-mo§njega vinorejskega drustva, izvoljen bil je g. Josip Gane, jako zveden gospod in strokovnjak v krnetijstvn za predsednika, in ze pri voiitvaii dezelnih in drzavne-ga poslanca pokazali so Dornbercani, da so slozni in politi5no jako zreli mozaki; zatorej slava jim! Prra DoraberSka reseKca pod novim predsednikom | pokazala nam je zdatno ^predsednikovo* marljivost, pri-bodnost bode gotovo opravieila dobro mnenje, katero imamo mi na Vipavskem o Dornberzanih. Kaj pa mi Bihenberzani ? Vse kaj drozega je pri nas: mi se imamo gotovo ponaSati, ceravno nas je se enkrat ve& od Bornberzanov—sraro me je izr^Pi— z na-ztidnjastvom — .Nasi vrli mladen^i napravili so bill ne-kakosen poziv na svoje tovarie in vse tiste, ki imajo kolifikaj duha za napredek in «a novo zdniienje.—ko-rnaj so pa nasi ultramontanei to zvedeli, bib je oze vsa drobra misel in Se^'a mahoma pri kmji. — NaSi nazadnjaki brigajo se ttfi za-rkrfmo, negozalepoznan-stvo in napredek. -* Uostna nam osoda, ker pri nas vsied preobilega poviitka boije kaplice nait&oe navad-no sofovo^ b^sedovaflje obrek^vaiye in poUm tudi tape*. — gaj enakslgi se je priiatilo /opet * nedeljo to je, due U f®s*m v krfraf Jat»*a &gor-ja; znani Pederski paSa zro«hn«i je, kakor M petebn >n nanel svoj greben suvaje' in obrekovaje polienjaka P. F. se sleparjem itd. —. Povod k teinu surovemu Cinn dsdft jo neka tozba, vlozena pri oaSemtt xupanstvn od &n-tov, ki so v oddelku Polje pies imeli. Kavno onako in Se hojSe godilo se je v goiome-njeni krfmi dne 14. t. m. brat goromenjenega nasega pol. varuha je provociral boj z dvema sosedoma, toda zdaj mora se pokoriti v postelji, zarad te pbrednosti. Tako in enako se godi pri nas;—potem ni coda da pri nas nij varno osnovati ne dro^tva in tudi nikakorsne veselice ?—in to se godi zaliboze v nasem ob.Virnem in krasnem Rihenbergu/ Iz Brd dne 20. svoeana 1875. (Izv. dop.) Kakor je it//) list ffSocau v zadnji stow poroeal, izvoljena sta namesto ranjcega gosp. Doijaka in odstoplega gosp. Mai-ni5a gospoda 4nt Faveti iz Skrilj pri AjdovS&ini, in gosp. Breziger, zqpan v RoCinju v cenilno Komisijo za uravnavo zemlji^kega davka. NaS namen ni pritozevati so ^ezosobe izvoljencev, kajti toliko moramo ajdovskem in kanaiskem gosp. volilcem priznati, da so izvodene in sku^ene mozake za ta znatneniti opravek kandidiraii. Znano nam je tudi, da so vsled mej.*ebojnega kompro-missa zmagali in mi hvalimo zrelo postopanje doticnih znpanov. Ampak pritozevati se moramo zarad naeina, kako so se vrsile volitve, kor nam in vsakemu postenjaku mora biti postavnost in red pri srcu. Tore) k stvari. Dozdaj sino tukaj na GoriSkem vselejin v v«aki zsstop, nararec v cenilno komissijo, za cestui odbor in okraj ni solski svet volili, dasiravno pravi postava „^upan stva volijo", zupan in vsi podzupani; kar naenkrat na dan volitve dne 18. t. m. se voiilna komissija ali nje nacel-nik zmisli nek nov na^in, da naj se vsako zupanstvo zedini in voli, toda vsako zupanstvo ima le en gtas, in pri enakosti glasov zupanstvenih udov, to je, kder se uijso mogli zediniti zupan in podzupani, je zgubilo zupanstvo svoj glas, to se je na priliko zgodilo zupan-stvu iz Plavij, ce smo.prav podu5eni. Zoper ta nacin volitve smo prisiijeni protestovati in stavimo doticnim oblastnijam slede&i vprasanja: 1. Kako se tolma5i § 14 in 16 ob&inske postave od 7. aprila 1864; 2. ali je to ravnanje od strani volilne komisije opraviceno, da ima zupanija z zupanom in 8. podzupani, katera plaea nad 5000 gold, izravnili davkcv le 1 glas in druga, ki ima le zupana in 2 podzupana ter pla&i raorda kakih 400 gold, davka tudi 1 glas. &u-panije St: Martin v Brdah, Vertojba pri 6corici in Sum-pas so imele 3 glasove pri vsem tem, da placajo skoro bet ingressum, II. 9). Med Osoppom in" Aguutom leze julske Alpe (torej kjer denasnje karmjske. 1[. 13). No- I rik, ijer prebiva bavarsko Ijudstvo, meji proti jutru na Pannonijo, proti jugu na italijo, proti zaho^lu na Sva-bfjo in proti severu n» Donavo (III. 30.) Oez Norik je §el kralj Anthari od svoje bavarsfc) neveste v Pavijo (1. c.) Iz tega je razvidno, da ima nas Pavel I), zmesane pojeme o zemljepisni leg! teb dezel. Bavarci so stano-vaii le v onem delu Norika, ki se dan^s gorenje Av-strijsko in Saligrasko imenuje, kakor tudi v severnem deln Tirola^katerega majhen del je se k Noriku spadal. la od gothiske vlade 5ez Italijo in vzhodno—alpske de-zele zadelo se je ime Norik poizgubljati, nij 6uda torej, ce Pavel D. nij poznal njegovega nekdanjega obsega. Precej na vzhodu gorenje Avstrije, Saligrada, Tirola in ltalije torej zafenja se njemu Pannonija, a ne §e le on-¦ stran dunajskega Golovca in Donacke gore (M. Cetius in M. Claudius). Med Pannonijo in Italijo ne naSteje nobene druge dezele (II. 7, 8, 9). Oni „§iroki in ravni vhod v Itabjo" more le med Korminom in izlivom Aus-se, ali bolje jned zadnjimi odrastki karnskih Alp in Krasom pri ^orici lezati. S Krasom se tudi lstra za-cenja in dalje proti jugovzhodn ob morji vlece. Meja med Pannonijo in Italijo bila je torej Pavlu JD. skoro ravno tista, kakor sedaj med GoriSkim in Venecijo (iz-vzemSJ,.morda ravnino ob spodnjej Soft) in ne §e lena HruSici ali morda celo pn Trojanab (M. Adrans). Na tej 6erti torej moremo iskati njegov nMons regis", ker vzdigoval se je na meji ltalije. Pri Gorici pa, kjer je svet „raven in odpert* nij take gore, s katere bi se dalo velik del ltalije pregiedati, "Payjov popis jasno kqie, da je Alboin aa gorati strani itaiijansko mejo prekoracil. Toda odlofiilno pri tem je, kar Pavel D. dalje pripoveduje, da je Alboin, kakor hitro je itaiijansko mejo prekoracil, v okrozji mi»sta Forojuli stul (P. D. II. 9). To poterjuje tudi Audreaf* Bergomatia Chronicon ^Pertz, Moo. Germ. SS. III. pg. 232), ki je nadaljevanje Pavlove zgodovine : wIgitar Longobardi in-troierunt Italia per Foroinlanorum terminum." Longobardi so torej morali cez Predel po Nedizi v Italijo priti in Pavlov „Mons regis* je mogel le eden izmed onih gora biti, ki leze ob benoSunsko—goriskoj meji na obeh straneh Nedize. Dalje prih. toliko davka, kakor eeli ajdovski ali kanalski okraj, ti dva okraja pa sto iraela po 11 in §e ved glator. Nasledek je ta, da vsled tega zasukanja prej§n» navade pri volitvab in napgnega rabljena §§ obeinske postave, je nas kandidat propat; vsa Borda in ves kraj pod Gorico in okoli Soce nimamo zastopnika v cenilm komisiji, nasproti pa oni kraj nad Gorico ima % vladna in % od obcm voljena zastopnika; nastane torej vplrasa* nje, kedo bode nas v komisiji zastopal? Nibee, in pri vsem tem gre tnkaj za davek, katero besedo nbogi kmct boij ob(uti in se pred njo trese, kakor pred h..... . Naposled lirjamo, naj se ta nas dopis smatra ko-kor javni protest proti volitvi od 18 februv. t. 1. in slavno nredniStvo prosimo, naj ga objsvi, ob enoth pa nazoinjamo, da smo ulozili tudi formalni protest pri dotieni oblastniji in da, hocemo pravico, le zarad p.r>vi-ce, ker ob* izvoljena tudi mi spoftujemo in nijmamo prsr nie proti njima. Ampak to bi bil vendar hudir, ce ne bi enkrat tudi politicnih oblastnij navadili postatnega po^topanja. \?b brdskib posestnikov. Iz Tolmint. Dne 10. t.m. uide tukajSnemu pol. uradnt* ku pes (prepbliear). Ker je bil prej pobieven in gospo* darju prav zvesf, nij bilo dvoraiti, daje stekel tem mnj, ker je gospodar sam to trdil in praril, da-je pes ve$ dni bolehavai. V bliznji vasi nap*de IB letnega fanta, ga hudo okolje in dere naprej. Strah cele ob&ine in zalost starisev oklanega otroka ne da se popfeati. Pes preleti vse bliznje vast in brez da bi bil fciail drnge nt-srew, prilazi blizo 8 ure zveeer zopet v Tolmin v neko krcino, kjer je bilo ?ec gospodov in tudi lastolk psa. Misiiti si more vsak strati bisoih in gostor. P«§ se spiazi v kot, gosti pa sko6ijo na pet in raize. Neverjotno pa je, da so nekateri go»podje pn vseni tem in se potem, ko je cez no5 pes razjedel posteljo in kar mti je* bilo blizo, trdili, da je pes le bolan. ft ne stekel! Kako daleL jth je trmoglavnost pripravila, doka-zuje to, da so ukazali psa v sobo litografisia tik gift* varstva pripeljati, teh da mu ne bo mraz! Pomilovanja vredoi sluga je moral torej delati blizo psa, o katertnt, razeu treh gospodov, nihoe ie dvomil ni, da je stekel! Tudi tukaj je razsajal in razjedal; med dru-gimi recmi je eno skrinjo popolnom* razklaL I at u d i potem so ti modroglavci se trdili kakor prej! Zakaj so to trdili, nij tezko uganiti, ko« mnr je znano, da je eden teh gospodov lastnik bolnega psa, in da sta druga dvaimela psa, k a ter n sta s • zadnje dnisebolnim psom klals. Cetrti dan pogine pes. Preiskava po zvedencib, h kateri je zupanstvo tudi Sintarja iz Gorice pokli-cala, je dognala, da je bil pes tares, in celo hudo stekel. Ker ~je bilo dognano, da so zadnje dni rsi ori prosti bili, in torej z okuzeoim v dotiko priftli, ni bilo pametnejsega in potrebnejSega storiti, kot vse pokoncati. ^upan je dal zares lep izgied s temt da ]e dalprri pokoncati svoje pse. Tudi drugi so ga posaemalt brez nobenega ukaza; in pokanja je bilo dovolj. To pa nij bilo menda glavarstvu po volji in posla-lo je zandarja na mesto, kjer je obftinski dnvaj pse po-konLevai; kaj da je hotel, tega se Se danes ne ve, kef. je odiel buz nekakega zaukaza. Kakor se siisi, poslalo je glavarstvo se tisti dan zuptn* stvu dekret, v kojem hudo graja to iupanovo pottopa* nje, mu ocita nekompetentnost, omenja nekega Skauda-la in mu konecuo celo zojstrimi besedami zaukaie nemudoma ustaviti pokonLevanje psov!! Z mirno vestjo pripuscamo cast, braleem soditi, Kriii Veleslovenca Lampeta. Grozovitna humoreska, sp. Fr. Zakrajski. (Koaec.) V krcmi pri starem Lampetu je bilo vse zivo. Tn je pripovedaval kedo, da be imel Bus cdslej 8 miljo-nov vojakov, in vse je z odprtimi ustmi va-nj zijalo ter marsikedo si je komaj upal dibati od radovednosti. Tisti kedo je imel cudovit zelodec; pravijo, da je bil prevrtan, i zato je skrbel, da mu je ta ali oni piti po-nurlil, i ker je kakor globokomislec modrijan rad segal refiem do dna, je to slavuo manipulacijo tudi na kozar-ce obrafial; on nij bil nikakor povrSnjak, kakor so zali-bog nekateri tako zvani strokovnjoki ali kakor brado-brivci, katerim je sveta dolzuost, povrsnim biti. Tarn je bila druga dnizba samih politikaSev pri kozarcih. Kar je bilo se najbolje znamenitega pri njih, to je bit gins, i pest ob mizo, da je vsvsakd malincico zjokal, zavidljivosti, binavscine, zlodojeve zaprtrsti, miseljskega zasedovanja. smeh^jajoce so pa satanske kledetavosti i kar je teh vse slave vradnih nagibov nij bilo v njem. Kar je mislil, to je povedal v nasprotji z onim glaso-vitim geslom, katero veleva: Misli to, povedi ono'.Drugace nijsi tfeltmann, ampak priprostak, da te zanialjiv, postransk nasmehljej pofiesti. Nas Jjainpekje odpiral svojemu siovenskemu narodu sree ns> stezaj: nezgoda njegova ga je trie, kedar je pa kedo v dezelnem ali v driavnem zboru dokazal, da nijsmo stamorezci, onda ja bilo vse roznato v njegovem duhu, i vroca solzica je kanila na oblicje, solzica angeljskega veselja, i «e ja bil sam v svojej sobt, poskofil je na cast domovin*. Vendar je sploh ve6 otoznosti videti bilo na njegovem okroglem oblicji, ko radosti. No, adijo Lampe, zdaj seal spet humoristl Ves, ne zameri, nas o6e do id6-v i n e, gospod dr. Bleiweis v Ljubljani (nebesa naj ga se dolgo ohranijo j) mi je veckrat pisal, naj to Bledino1' resno obdelujem. Ce prav ne humoristujera, je on kriv: Kaj mi je rekel? Ker je pa „tic" tudi v tem, tojaiim, se. Ves. dragi Lampe, humoristu ne smeS zameri ti ali kedar bodo nove mere, ne sme§ zametriti ali zalit-riti. To je tako! Se nekaj jih po^oltni, saj si vajen, dragi mojl Potem pa te pustim. t Nazadnje te vendar se prerad imam, i menda vsi moji precastiti eitateljii Na5 Lampek je sedel tam. Pol«n kozarec je .bil I tudi vpri5o vseb pqgovorov. Kr^ma je bila, tata. rak> kedr da j« netaktno postopal, skandal napravil l.ud. ali sal iupan, ki je pametno in moiko postopal, ali gla-varstvo oziroma njeni uradniki glede na vse gori ome-Djeno in s ozirom Se na okoliscino, da zivita Le zdaj psa teh visokih gospodov in sicer, kakor se slisi, edcn v Gorici drugi pa v Trstu! Koneftno naj bodeSe ome-njeno, da je ukazalo iupanstvo, vidSi voliko nevaraost f kljv, ) gori omenjenemu glavarstvenemu dekretu po-koncati vse pse in to r zadovoljenje in tolazbo cele Iz Ljubd'tm 21. februvarija. (Izv. dop.) (Volitev de-selnega poslanca na Notrflnjskem. — Viiez Vesteneck na Dunaji. — >Jlovenskim pevcem.) Ako so ne razpusti dezelni zbor kraujski, bode v kratkem treba nove volitvo defcelnega poslanca za kmef-ke obcine Postojna—Planina, mesto umrlega dr. Coste, Da bode yoljen v Urn rolilnein okraji g«tovo mob svo-bodomiselne stranke, o tern ni treba nobenemu, kdor notranjske moie, praetoriance slovenske stvari, kakor jih pri nas nazivjjemo, pozna. Saj je to tudi dosti do-1 loCno pokazala volitev dr. Bazlag-a v drzavni zbor in zadrija ToliteT dezelnega poslanca, mesto umrlega g. Koren-a, ko je ukljub torau, da je sam ranjki dr. Costa priSel na volisfie v Postojno, vendar izvoljen bil kandi-dat narodno-liberalne stranke g. Obreza. Notranjci so pa tudi moije, kar se narodnosti ti-e>, gotovo prvi. Kakor so fclerikaiei svoj cas v svojih li-stih napadali Hrena, KraSovea itd. je vendar dr. Costa tnalo dnij prej, ko je umrl, izrekel znamenito sodbo o tolikanj napadanih notranjskih narodnjakih, ki gotovo zasluii, da zabiljezena ostane v kterera sloveiiskem easniku. Ko se je pr: postavljanju kandidatov za obrt-niaki oddelek kup&jske komore kranjske ravnalo za to, ali bo moid g. liren, ki nij stalno v Ljubljani priti k vsakej sejj in so nokteri dvomili, ali bo g. lirtn to!i-ke irtre kotf,je rekel ranjki dr. Costa: nZa Hrena se uiL ne bojite, ko bi bilo le dosti takih narodnjakov ko Hren, bi nasa narodna atvar stala vse drugaco" ! In vendar kaj je bii pri klerikalcih nekdaj ta moz, ki je uio toliko zrtoval za narodno stvar. Kandidat uarodno-iiboralnu stranke na Notranj-skein je g, advokat dr. Mose, mo/, kterega v Ljubljani ftsla vsnki izobrazen filovek. Ker dr. Mofie — ta pri zadiiji volitri v delelni zbor v Ljubljani postavili obo stranki za kandidata, ni dvomiti, da bode g. dr. Mose na Notrajnskem enoglasno izvoljen; vsakako pa, ako bi boteli postaviti klerikalci kakega kandidata, zveliko vo-6ino. Z dr. Mo§e—torn bode dobila narodna stranka v dezelnem zboru ne le izvrstnesa govornika, arapak tudi tstrajno delavnega moia.— Vitez Vesteneck, sloven-skemn obiinstvu zarad vofitav vkupi'ijsko komoro kranj-sko dobro znan moi, se bavi uze dalje Lasa na Dunaju. Kaj je namen njegovega bivanja na Dunaji, o tern se delajo} raznovrstne kombinacije. Lni pravijo da je §el koledovat, da dobi mesto okraj-nega glavarja v Lips kern na Stajerskem, drugi da je kot mandatar nemskntarske stranke M tje, minister-ftvo obdelovati, naj razpusti deielni zbor kraujski, ker ni dvoma, da bi pri novih volitvah dobila ustaroverna vladna stnuika v dezelnem sboru vecino. Kolikor sem jaz pozvediti mogel, kaj se v vladnih krogib govori, jo vitez Vestenek pokliean na Dunaj, da razlozi ministru Banhan«*u odgovor na interp^llacijo, ktero so stavili Ho-benwart in drugovi zarad steparskih in goljufivih volitev z» kranjsko trgovinsko zbornico. Oudno se bode vsakemu zdelo, da ni minister pokiical naeelnika kranj-ake dezelne vlade g. Widmanu na razgovor. Al kdor - dnofinje pozna, temu bode to vse , raznmljivo. «i, natlafene. Tukaj se je pelo i Sudno, alisnla se je Uidi apralepa pasem nasega Harda Tomana: „Kje so casi, kje so dnovi, Ko smo Slave mij sinovi Vedno biii zdruieni—itd«, Prixnavam, teiko je iloveku biti humoristiinerau, i vendar ga naganja! Nas mladi Lampe, pouzdigne tinesa. Ked6 mora komentirati ta sijaj, in elegicoi moment, ki ae je saoval v pesni§ki dusi ? Po malem le norodnjak! Misitl si je sedaj na§ Lampe vse sijaj ne, nav-du^enega area poine pesmi: sDomorodni giasi", izraz Tomanovega preziahtnega srea.— nNo% Lampe—ali ne bos napival?" ogovori ga Perce— Lampe ustane s kozarcem vred: 0Prijate\ji t moji sorodnjaci !«¦ Brce mn pretrze besedo: nLepo si zacel, brate!" Lampe: Da vatn polje lepo rodi, iito kali, lepo eteblja i klasi, in bi imeli lepo ietev. Da ram, v sked-njih lep Bozji blagoslov povrne ves trud. Bog daj, da se imaW kot bratje, mili rodovini na Jepo korist. Da Bog daj! 1 da razuraete, da so Slovenci prvi rod na svetu............ Brce t BNij tako !tf Vratek : Ne, nij tako! Lampe: Ah, slavna gosnoda, je tako! Jaz znam da je tako, svojo glavo zastavim, da je tako I Brce: Kde imafi glavot Kar se pri deielni vladi godi od Auersperga pocen§i, posebno proti nnrodni stranki, vse to zakrivil je vitez I Vestenek. v * 1 On edini je „homo agens," in de?/-lni predsedniki in voditelji deielne vlade ploSejo, kakor vitez Vesteneck gode. Vesteneck se je vedel Se o eaau deielnega pred-sednika Gonrada-a in pod Warzbachom bolj kot na-rodnjak. Kot politi6ni komisar na KrSkem in v Planini fi je pridobil simpatije narodnjakov v teh krajih in le berite, kako mu dopisi iz teh krajev zarad njegovepra- I vifcnosti v narodnih stvareh hvalo pojo. Ali vse druga-fien clovek je vitez Vestenek postal, ko je bil grof Au- I ersperg za deielncga predsednika imenovan. Le bolezen grofa Anersperg-.i je zadrievala viteza Vestenek-a, da 1 nij mogel proti narodnej stranki poGeti to vojsko, ka-tero zdaj vodi. Kaj mislite, da je knez Mettarnich kot tedajsni voditetj define vlade kranjske kaj kriv tega, j da je bilo muhonm toliko narodnih pogtnih in telegraf- I skih uradnikov iz Ljubljana na razne meje Avstrije pre-stav^enih ? 1 Ne verjemite tega, to je bilo vse delo vitez Veste- I nekovo. Bavno tako je bil knez Metternich pri razdelenji 1 vladne podpore na Dolenjskem popolnem objektiven, sa- I i mo Vestenek je zonet tarn deloval in se skusal mwM-.Q- I I vati nad istemi volilei, ki nijso hoteli voliti po njego- I | vi komandi Delman-a v dr^avni zbor. Vitez Vesteneck | sam o sebi misli, da je pokliean biti v kratkem, po I veliki protekeiji,kijona Dunaji v^iva, deMni predsednik I kranjske deiele. To je ideal njegovega zivljenja, in za- I rad tega si skusa zasluJiiti: „Die Sporen fttr die ver- I fassungstreue Parthei" ! Pa naj se moz ne moti. Nje-1 govi prijatelji Safer, Desman in Supan ga bodo tako I malo za predsednika napravili, ko njegova dva zlahl nikti I Lasser in Conrad. — Jaz si ne morera misliti nobene I vlade, ki bi imenovala zdaj na Kranjuskem naj bolj w* I popuiarnega mo/,a za de^olnega predsednika, in to je I danes prav gotovo vitez Vesteneck. Mofcje to, minjfga I zagota*yamo, jako slabo Speknliral, Vederemo! I I Slovenski pevei, petje v obfie, je isto, kar je pri I nas Slovencih nnj ve5 storilo za vzbujo in povzdigo I narodne stvari. Slovenski pevei ftitalnieo, dramattfinega I drustva, dijaki in delavci bo bili naj bolj ponosni na I svojo naroanost in popevali so povsod, kamor so priili I le narodne slovenske posmi. Srce more boleti vsakega I I rodoljuba, 6e zdaj videti in slUati mora, da po ljubljan- I skill gobtilniflah pojo pevei dramatiSnega dru§tva in fi- I talnice zraven slovenskih tudi n e ro.S k e. Saj je ven- I dar slovonskih krasnih peseni dovelj; slovenski pevei, I I uarodnjaki, zakaj pojeto nemSko pesmi ? Ali ni zadosti, I da nas nasi sovrazniki na politi^nem polji pritiskajo, ne I I dajajte le Vi z Valim ^lasom prilike, da napravaljate in I I pospesujete socyalno zivljenje v Ljubljani nemsko. Naj I I bo\j issobraleni pevei svoje sodrugo opominjajo, da njlh I I io slovenska mati rodila in da naj pojo in govore povsod I I le slovenski! I Politicni pregled. Offenheimov prcwes postaja zmerom zanimivej-§i, l-azsodba je imela biti razglasena u2e danes pred 8. dnevi; a ko je predsedmk, Baron Wittman, go-voril resume cele to^be, je padel v nwdijevico in proces se nij mogel nafaljevati, sli§i se, da je Ba-roa Wittman n^e toliko oxdravU, da bo v sohoto zopet lehko nadaljeval resume in da bo v soboto razsodba na vsak na5in progla§eua Na Dunaji se tudi govori, da je predsednik nadsoduije, Dr. Hein, Vratek: Ravno sem htel reci: Lampe, kde imaS glasov* Lampe: Moj Bog, ravno spin htel reei... Brce: §e kaj ?.... Nas odkritosrem Lampe: §e kaj I Brce: Ti si Mnjivec... Vratek i drugi krtfeci drustvenikii Dol I njim! 0 moj BoLe! Sedaj je slo! Dvorazredne klofute ve6 kilogramov te§ke padajo na Lampeta, to je zauSni-ce i naliSniee, i slavnoznani: punji! 0 ubogi Lampe.... Lampe je utekel, pred krfcmo obstoji. Nasproti ie: verboltarjeva hisa. StraSen spregled! Vendar nekaj miga tarn. Pripovedalec te slavne povesti mora povedati, da je bila na oknu „verbolterjeveu kuhinje obe§ena bela cunja, i voter se je v njo zaganjal. Vrela fantazija na-soga Lampeta pa je zatrdno misli la, da je to Malka, Id Lampetu primiguje. fcivio! Bravo, Lampe! Glej, saj nij vse tako crno. Kima, pa kako kima! To je Malka! Da te, to je fcivo Malka, tvoj uzor. Da si edrava. Ona miga!" Bolje ko se od vetra zaganjana cunja giblje, bolje je nas Lampe uvcrjen, da je to Malka, katera se ga je vendar enkrat usinilila. Jeji kako vedno miga ! Veter je preuzel danes nalogo, imeti na§ega Lampeta za norca. Tako je, kader se Sloveku razuname fantazija. Kako kimlje obesena cunja, i Lampe nij tako no-umen, da bi tr'enotka ne porabil: Ti si moja, jaz sem tvoj!" i s temi preslavnimi besedami gre, ne gre, zle-ti:—t Yerboltarjevo hi§o: Jaz jo robram imeli. Moja barona Wittmau-a y privatnem pismu okregal, da je zatoiencu in zagovorniku pustil preveliko svobo- ' do v zagovorn in da si je to pismo Wittman tako gnal k srei, da je,.ker u2e po proeesu mo5no vtru-jen, popolnoma obnemogel. Tudi drzavni pravdnik je bil nekda posvarjen po svojein predstojniku, na je pri zatoSbi prevee segal v. politiko. Ta opominjanja pa so se nekda godila na ukaz minister- " stva in v vferajgni seji je dr2. poslanee Fux v dr2. zboru mterpelioval ministra Glaserja, 6e je kaj rea ab onem pismu, katero imenuje atentat proti svo-bodi sodnikov. Glaser pa je odgovoril, da ne more odgovoriti na to praSanje, dokler nij koncan pro-1 ces. * Na Dunaji se sploh sliSijo vsled tega velikan-skega proeossa prav grd<5 refii, ki so se godile ? visokih ustavovornih krogih in fiuditi se je, da j ministorstvo §e zmerom stoji; —morda se bo Se le po razsodbi kaj vasJnega zgodilo. - V drg. zbom je oni teden ministorstvo odgovorilo na razue interpellate slovanskih poslancev, a ua vse po stari navadi-negativno. Stremayi je rekel, da je prav, da so se odstranile karto ceskih Sol; na VoSnjako-yo intorpellacijo zarad krstuih kujig na slovenskem Htajerju je minister Glaser odgovoril, da so bile to knjige zmerom nemsko in da vlada nyma uzroka sproineniti to staro navado; na VWiiSovo intorpellacijo pa je odgovoril ta minister, da v Istri nijso I Slovani zmo^ni nobonega pismonega slovanskega je-zika, da se toroj ne move vpoljati popolnoma no-bon slovanski jezik v ondotne urade; enako skoro je odgovoril dleskoma poslancu Oionoialu, da »am-refi nobeuo slovansko naroeje, no poljsko, no cesko nij sposobuo za pisavo; poskd jo odgovoril na in* terpellacijo grofa Barbo, da so jo vladna pod-pora na Dolenjskem povsod praviono dolila. — Minister Glaser jo todaj obsodil .slovautike jezike, da so nesposobni za pisavo, dasiravno nobonega teh je-zikov ne zna. To se pravi temeljito odgovarjati m pravi6no postopati. Dokaz je sopet ta, da so nij-I mamo nadejati od ustavovercev najrcanjse pravice. I V dr^avuem zboru je bilo 20. t. m.- nadalje-1 vanje posvetovanja o opravilnem redu te zbornicB, I Dr. Eazlag je nasvetoval, naj se pristavi, da se I vsak govor, ki je govorjen v drzavuem zboru t I tistem jeziku v stenografiften protokol vzame, v ka-I terem je bil predavan, in v katerem se drzavni za-I konik izdaje. Ta predlog so pa Nemci zavrgli. I Dalmatiuski c. kr. deielni naeelnik baron Ifco-I di6 je pisal dalmatmskemu dezelnemu odboru, da I ima se odslej v vseh uradih v slovanskem, hrvatsko- , I srbskem jeziku uradovati, da imaio oblasti slovan* I ske pedate s slovanskimi napisi napraviti in da I imajo biti liadpisi na kancelijah slovauski. j Na Oeskein so bile dopolnitne volitve v dr& zbor v dveh volilnih okrajih in zmagali so stari.—* I Na Ogrskem se zmerom kriza; te dni bo §el I eesar v Peito in imouoval novo ministre, v katerent I i _ i ii ¦—.......i ii . n j i mi hi -^mmmt^mm^mmmmmmmmt^mmf - | je ! Saj tako lepo miga i me kiice. Velcfiastiti trefldt-I ki: Presijajni casi domi§ijive miadosti. Vse givi, vse I je gib, vse una svojo posebno fiarobno barvo, miadosti I srednji vek bodi pozdravijen, to je pir, to je slast. Ce j nijsi cesar ali kralj, ljubefi ali rnorda ljubljen clovek j si, i to je §e vec. Saj, 5e nij ijubezni med ljudmi, vse I nifi ne velja. I Ali pa na§ Lampe, kaj je storil ? 0 moj Bog 1 j Meni nie, tebi nie, sel je v Verboltarjevo hiSo. Saj. je I Malka tako lepo migala! Potrka, odpre. Ti si moja; I zakri&i.....! I „K«do?" oglasi so stari Verboljtar. I Lampe: Jaz ukazon! i s temi besedami predere': I vrata se steklenimi okui. nKje je moja ljubka ? ^Katera?1* I „Malka je moja, katera je tako prijazno migala, I skozi okno. I Lampe je bil ves razjarjen, ali bolje refieno, bilje I iz sebe. Lampe ne vidi Malke, podere v svojej razkafierio* sti vse svetilnike i zrkala vo6 stotin forihtov vrodha/ prehodi vse sobe v straSnoj rohnji. Iziaja, da se vsii-kemu studi, i nazadnje so gospod tast, verboltar, na^d-liiSa i ga s pomocjo nekaterih hlapeev vrie skoz vrata, kdor je zidar luknjo pastil. Maika je pa meju tern sz: Dolfekom na plesiSdi radovala se. I Z Bogom, moj L^mpe I bodo zastopani leY&njaki in deakisti, a porod tega ministerstva je silno tezak. ' V Francoski narodni skups5ini je stavil posla-ncc Walton posredovalen predlog glede senata, YsMkateregabodonavadni volilci volili 225, narodna sknpscma pa 75 senatorjev.- Ta predlog je zmagal in z njim je repnblika sopet utrjena.—Slisi so, da bo narodna sknpscina razpuScena, kakor hitro konca temeljne postaYC.- Iz Spanjskega zopet dobajajo sporecila, da Karlisti zmagaYajo.—Yeo visocib gospodov je nova Ylada pregnala iz dezelt*. Bazne vesti. (Bivmnrlfc Attentats \<-«iike) Xij dvombe vce, da Bismark o(Istopi, i treba nam jo pripravljcnim biti mi nasledke, koje (a Sin se stboj prince — tako stofie stara „itos&e.w Uzrok njegovega odstopa, pravi, da je bole-zen—a kakor se v politiskili pi u>kill kiogili, kaleri ko dobro podueeni. o tej stvari govori, je uzrok todi v tez-kero politi&netn stanji. Nij mogoee vvidevati, kako dol-go bi znal B.siuurk pri svoji nevarni bolezni ta u-morljivi i zdrnzljivi boj proti gladkim intrigam feak-c'jonarne stranke vzdrzati, katera so okolo gotovib dvor-skiii krogov grupira. Neumorljivo defovauje te syoja-ti je proees Arnim mimogivdo prav dobro mzsvetil in nobeden no wore reei, da mnngo-crat bolelinemu carju ne prestane eerkveni boj, kterega se po kriviei Bis-marku podtika, Na drugi strani se ne move, prikrivuti, da zunanji polozaj uze ne koiiko cas.i zeljam B. ne vstreza in perspektiva blizne, kakor daljno bodocnosti ni nifc kaj vesela. Poprejsni prijazni odnoSaji Nemeije do Rusijo so, kur je eno leto, nekoliko ppetrgiuii, ako tudi ob&evaujo mej cargkiiua dvorom5>je na videz intimno. Je-li Ru-sija zabteva7a7~Eiiri5f8inark izpoliiili nij mogul ali bo-tel, ali da post festum zopernost eina obfjuti, da jo Nemcija do take mofii i sile nnrasla, » kojo vsaka dr-zava v svojih politiskili narnerab racuniti mora i da so hoce s kako koalieijo te more otrcsti— kdo vo da no? da na Francoskem Bonaparto, kar je mogoee, mi prestol pride, tako bode gotovo zvozo vseh Ronianskib narodov nstanovil, ktero je Napoleon Iota 18(58 skoraj uze dogotovljeno iiuel, pak mu jo je spaujska septom-berske revorocija nniuila, Na A'ngleSkcm uaraSca Neni-ciji protivna stranka od tine do tine. Oil malih iirzav je tlovolj znana protivna inisel do uove noin^ko dr-iave. Hoilandija prav o&tentatitno vti juje svoje dc/ide; vla-dajoca klerikaina vecina uovrazi fanatiiino svoj^ga nem-Skega soseda i saino zmerno ministerstvo. kojo je sedaj na kriniln zabranjnje n^spametnosti. ypominja s»3 na grenke besede Moltke-ja: „Naj uas sovrazijo, da se nasle tudi bojijo." V Berlinskih dvorskih krogili za-znamujejo Bismarka kot provzrouitelja eele situvacije in menijo, da bi bil cas, da odstopi.— A co B. oclstopi ? Zvesta si zna biti, Nemftja da ultramo; tanizem i partiku-rizem vnovi6 glavo vzdigne in stojp moci vsredoto-5i? m6j tern ko siroka inassa liberalrtega snulostanu uze vsled odstopa velioega drzavnika. v kojim .strazito-lja drzave i dosleilnega politikarja vi.li. pogmn zgubija-?a, ker si Bismarkov o:tetop kakor reakeij i smatra. Tn-ko ^Presse.14 Iz tfga se razvirii, da so na.se ininli o neniSki mo-go5nosti in o morda bliznjom propada 3&ibnpga nuro.la tolika bolj opraviut'm-, ker nzo nt.'inski liberalrii liot-i sa-mi zafienjajo strasiti svoje obcin.stvo in ker je v nara vi in zjiodovini vtenudjuno, da si roparske dr/.ave in roparska Ijndstva nazadnp toliko sovra^nikov ua vntt nakopljejo, da se vse proti njem zvezi* in v imenu in v podporo prave civilizacije in hunianitete no miruje. do-kler se taka osabna Ijndstva, ki noeejo eez vse vlada-ti, v stran ne potisnejo. Franeoska je bila kazaovana in se bo spamtila, a Nemee faika se slabsa osoda in to morda kmaio. (f?ffr»icB citnin.cn) Beseda v nedeljo 21. t. m. je bila prav dobra toliko glede gledisn«ga, kakor gle-de* pevskega in godbenoga dela. — Poshii^leev in lepih pusluSalek je bilo vse polno, dvorana natlagona. no sovira, enaso je taai gospoitiemai'istotnikova pri „. kitoSki mi glasovirpokazalanenavadno sprefnost.—Zrhtx je tedaj, da bi obe darni se prav dostikrat stopile prod ftitalniSko obcinstvo.—„Kita,u elegantna kratka igra, bila je v dobrih rokah; posebno moramo pohvaliti gospodi-Sno Faiferjevo iz Hake na Dolenjskem, ki je prvikrat nastopila, pa vendar prav lehko in naravno igrala. gospe Klavzerjeve nitm nij treba se posebno omenjati; ona je uze vajena na deskah, ki pomenijo svefc in nas |e uie dostikrat raxveselila po glalkem igranji. Gosp. C. je eleganten igralee in lepa prikazen na odm . Salo-igra ffV spanji,14 posiovenil Nolli, je sla prav izvrstno; gospodicna Stanifieva je mater oziroma tas&o eez vsako prifiakovanje izvrstno predstavljala in gospodicna Kaca-furova, ki je prvikrat nastopila, se nam je tudi prav pnljubila; vnjej bo imela citalniea s casom prav dobro mo6. — Gospoda Anton Ferfila in Furlani sta na odru, kakor doma, prvi pa je zraven tega se prav priden, ker svojo rolo natanjeno zna, kar pospesu-je dobro igranje.—Gosp. KI. . ., je doklamoval ^Grani-car-ja kakor se regiseurju spodobi. Pevski del besede bil je toliko bolj zanimiv, ker so v aSIaveeku* tudi go.podicne nastopile. Mocan, po-lett alt lepe gospodiene Zarnpiori-jove. ki posebno v nizini izdatno in krasno pojo, nam jo bil uze znan iz gledi-S5a, a zda{, ko smo ga v eitalniei slisali, nam je seboij sinipatiuen ; enako tudi mill glas, sopran, gospodiLne Jant'scb-oveT in kudo nebi se veselil gospe Santeljnove, ki je zraven spntne igralke na glasoviru tiitii izvrsina in izSolana pevkinja. Tern trem damam mora citalniea po-gtibno Imilezna biti in zoleti, da bi Se sodelavale, kajti po-sebno kranni m ineSani zbori, kar je dokaznlo mnogo pluHkanjp, dokler se. nij ponovila edina ta toeka.— Se n.oramo oineniti krasnega perja g. Ipaviz-a, kaleri je .sainospev nMolitev, knj dovrtfcno pel, ta go-spod ima lep glas pa tudi ,solo. — S tern bi bila na ki'iitkcm pupisana I>e^eda, ki je ititnlniei na ftast in je pokazala, da ima to drustvo mnogo raznih moei, kajti saiuih gospa in gospodifiin je nautopilo 8 in se vet jih b/de v prihodiije, ker eitalnioajiijako priljubljeno dniht-vo. Priliodnja b(»seda bo 7. rnareija in sli«t se, da bode program se obSirnejfti in lepfli. Kako pa s predavanji? (a* Stniijflit m» lirtftnii «t> iimiii pUi*:) \P Kobi-Ijiglavi j(i pi'islu k Hvilorojskeinu poduku v wdeljo toliko ukaKeljnili 'kinetitvaleev, da so komaj stali v veiikem sol-Hkein poslopji.—To je znamenje,da se imse Ijudsivo po-selmo pa Ivrasewi, zauimujo za vsakovrsttn napr^Vk. -Pohvaliti morauio marljivoga se inLnlega g. §tri'k»dj-unf ki je prav lepo prodaval in p.>k;tzal, da .•*•! irudt in r«« uze prav dobro razlaga avo] predmet.— (Modnh » •viii>r«*ji) |J0 Te v nedeljo dne 28. fi». bruviirija v Govjanskem od poludn.> ilo 'I lire po-poludne; v ftkerbini isti dan do 3 \ji uredo f> \yl popoluditf!. — J)rugo uedeljo, due 7. m.treija pa bode poihik v otanjolu po pupoldanski )>o/.ji sliizbi. -~ Govoril bode povsod g. Aloj/.i Slrekidj, voditclj svilorejske postaje v Komnu. To naznanjniuo z zeljo, da ye pra? iniiogo kuietovalwv vdelezi take vaznoga poduka. — (KiiluiHni in»J«(t«*r In ntUUiiUt «11(011 'I'hI>*«J>m. je z nova podvrgel preskusnji, katero je z odiiko dostal in je tedaj v gori oinenjeiii lastnosti sopet popnlrioina, potrjen, kar se uazuanja obeinstvu z dostavkoiu, da je tedaj g. Tal)aj sopet popolnoma rehabilitiran. (f:«iin««i«) V uedeljo 7. inareijat. 1. toeno ob U uri dopoMne bo imelo polilifiti) in bralno drustvo BKdinost-za trztisko okolico izvanredui obeni zbor. Dnevni red I. Berilo in potrjenju zapisnika prvega obenega zbora; i. Prosnja do niesmega magistratn, da bi okolic.i aopot zadobila pravieo voliti si svojo zaupne inoi»» (delegate) namesto dosedajnih okrajnih naueltiikor (capi distret-tuali) I). I'redlog. da si drustvo napravi hvojo biso „Xa-rodni dom" na delniee, kar razmcrc zarad stanovauja tirjajo. 4. Kesolueija do mestnega magtstrata, naj se v pelje za okolico slovenski uradni jezik; 5 Posamezui uasveti in predlogi g. g. druzabnikov (T«>pex> Minolo nedeljo so so' Solkanski fantje. ko so bili bozje kapljieo polni. mej soboj stepli in enega z nozeni Undo ranili,' da so ga tnoralt v gorisko bol-nisnieo odnusti. ( %**» Sop» xuxii ) j,» })i}a uze v osmili ihievili eckrat maio se snogotn pobeljena, danes pa, tiJuj ves dan snezi in je inosto popolnoma pod belo odejo. (6iltilnicuo drwStvo v 14viSik«u>^ |>ode iinelo dne 28. lebruarija svoj rodni obeni zbor. Na dnevni red pride volitev novoga odbora in drustveni raeun za leto 1874. POSLANICA.*) Iz Dunaja, 2L feb, „Audiatur et altera pars."— (Dr. Bazlag i ..Sloveuija4')— V 7. stev. Vasega eenjo-nega lista pise uekdo 0 rSloveniji" i njenem postopanji proti dr. Razlagn. Zanasaje se na Vaso resnicoljubnost, nadjam se, da boste sprejeli tudi glas od nasprotne strani — Mnogiiu, tudi liberalnim slov. politikom se postopanje g. drzavnega poslanea dr. Razlaga v najno-vejseni uasu nij dopalo, dokaz, da je tudi -Slov. Na-ro.iu e"stokrat tako postopanje obsodit.— Najnovejsi (iogodljaji, interpelaeija dr. Zarnika, volitve v trgovin-sko zbornieo i na to se nuslaujajoea interpelaeija grofa Ilohenwarta, i dalje cisto indiferentno obnasanje dr. Razlaga pri tacih dogodkik. ki segajo globoko v naso narodno eksisteneo, nioralo je od strani "hiladine, kate-ra je vedno za svoj narod navdusena, nevoljo vzbuditi. I ne enkrat, nego brezstevilkrat so tudi gorki privrzen-ci dr. Razlaga nied dijaki obsojevali njegovo postopanje. Tako dalefr so reci dozorele, ko je imelo akade-inieno drustvo „Slovenijau 23. pr. in. svojo sejo. Pri zadnji tocki dnevnega reda stavi nek g. dijak predlog, naj se gosp. dr. Razlag izbrise iz verste c.elanov „Slo- venije." Motiviral je tudi v precej dolgem govoru svoj predlog, Drugi dijak, a nikakor ne ^subfaraulas4* stavi predlog, „naj se 0 tern predlogu ne pri fine nikakor§ina debata, i naj se precej gla-s u je% nikakor pa nij stavilpredlpgana „k0 n0cB debate (g|. zapisnik „Slovenijeu). Zadnji predlog je brl z 12 proti 12 glasovi sprejet. Na to borna seja,' v kateri se je pa g. predsednik skoz i skoz taktno obna-sal. Jaz bi vprasal g. dopisnika, kaj bi se bilo zgo-dilo. ce bi bil dobil besedo gospod, se pred kratkim predsednik ..SloveDije4*, ki vedno prezi i is^e prilike, kako bi wSlovenijott pokopal? Kaj se more 01 tacega pricakovati, ki s.j opira na svojo fizieno 11106 i zuga na vladnega komisarja ape]-rati ? Glasov:ilo seo prvotnetn predlngii.uij vets a ko bi se bi'o, zmagal bi bil goto* vo. Ce so bili v vecini, kakor trdi gosp dopisnik, zakaj^ pa nijso stavdi predloga na pr<-hod dnevnega n-d* V To bi bib. gotovo bolj parhuuentarno, n -go ropotati i dvorano zapiisfnti. Izvzamsi nekutcra, izsto* piH so pa takrat taki, ki, ali nijso „Slovenije" obiska* v;ilit all so ji bili na kvar, ali pa taki, ki so inamiver uze brezstevilkrat ponavljali, i njiU U-jtop je enak no» vernu vi>topu. Wndar goreSa ze(ja Imdobnezav nij ae spoiniln, da bi bila *8Jov«nija* razpuscena, (iasiravno je moral iii predsednik 9 krat uze k policiji. Naj bi bila ta demonstraeija narodue i svobodo. ljubne slov. mladine v poduk voditoljem narodoviin i naj jib pivprii-a, da ona ve i zna eeniti zasluge narod-nih boritelji'v i tudi obsoj.nati indiferentno postopanja ol> eiisn ni'vnnio.sii. I)i. Razlag pa naj se za tr.ino vrne v narodni tabor, naj pusti o?>obui)sti i prepriean naj bode, da bodi* slov. mladina prva, katera mu bo le zatipuii-o poslida, ko j»* bode vroden. *) Tri'ilnistvo tiij olgevrno m xftobliko, n« W UklriAJt po-«»"bnf» pa oilvraihi im>r.ilm> otl.^ovnrnoat i« to ponlAnli'0. L^-Iflii^F „V8em tjstim, ki m mojega ranje«»ga ofela ^t• «prejelikzadnie mu poMtku, bodi i/reeeim iiresrCna zahvala. Na Ibmaji, 20. tVbr. 1870. Sti'f. ^irok rand. prof. Oznanilo* Yelo^lavno e. kr. iiamestnistvo v Trstu je % dekretom 14. augusta 1«74. st. 9059 hla«rn volilo dovoliti obPini Kobarid stiri trg« na leto ra vkupovanje in prodajanje blaga in ziviue, in sicer 1. dne 9. marcija 2. „ 13. junija in ako te dm bi bila nedelja ali praznik, na sledeei delavui dan; J>. prvi delavui dan po praznikn rojstva Device Marije 8. osobiiosti in dosedanjega sluzbovanja. najdaije do 2*0. marcija t. 1. pri do-tiFnih krajnih sol. svetih. Prosilei ,ki ne tluzyo Y tem okraju, naj yW/jjo prosnje po njim predposta-vljenih sol. oblastib. 0. K: okrajui solski svet v Sezani 21. Februarija 1875. V mlekariji y Polubinu in pri g. Marizza t Gorici dobiva se surovo maslo (pliter) naprav-Ijeno po milaneSkem nacinu.— lastnik: VIKTOR DOLENEC Izdavatelj in za urednistvo odgovoren: ALOJZJ VALENTINCIC. - Tiskar: PATERNOLLI y Goricw