6. Pogoji zaposlovanja in minimalni standardi
Vprašanje minimalnih standardov za vse zaposlene delavce se je pričelo v Sloveniji reševati že pred leti, ko je bil sprejet družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v SR Sloveniji. (Ur. list SRS st. 3/76). V Ijubljanski regiji smo na tej osnovi sprejali
družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana (Ur. list SRS St. 17/77). Skladno z obema dokumen-toma je bil pripravljen samoupravni sporazum o zaposlovanju na območju Ijubljanskih občin. Organizacije združenega dela so dokaj zadržano pristopale k sporazumu, tako, da je šete v mesecu aprilu letos sprejelo sporazum v LJubljani nad polovico organizacij združenega dela.
S sprejemom sporazuma se udeleženci obvezujejo, da bodo zaposlovanje uskiadili s svojimi razvojnimi načrti, ki ao sestavni del občinskih razvojnih načrtov. Seveda pa pri tem ne gre za »uravnilovko« kadrovskega povečevanja v organizacijah zdru-ženega dela. Tiste organizacije, ki so prioritetne z vidika širših družbenih interesov, ustvarjajo nadpovprečni dohodek, so pro-duktivnejše, pravilno prostorsko locirane, usmerjene v izvoz ipd., lahko hitreje povečujejo število zaposlenih kot tiste, ki slabše poslujejo in nimajo perspektive za nadaljnji razvoj. Prav tako se udeleženci sporazuma obvezujejo, da bodo izkoristili vse notranje možnosti za ustvarjanje večjega dohodka na zapo-slenega z boljšim izkoristkom delovnih zmogljivosti, boljšo or-ganizacijo dela, racionalnejšo izrabo delovnega časa, z usmer-jenim izobraževanjem ob detu, s stimulacljo inovacij, z investi-cijami v sodobnejšo tehnologijo ter ne nazadnje tudi z odprav-Ijanjem neproduktivnih del ter ustreznemu preusmerjanju de-lavcev.
Pomembna obveza, ki jo udeleženci sprejemajo pa je tudi zagotavljanja vsaj minimalnih pogojev nastanitve in prehrane za vse svoje zaposlene delavce.
Mnoge organizacije združenega dela so že doslej odgovorno reševale vprašanja tako premišljenega zaposlovanja kot zago-tavljanja stanovanj in prehrane za svoje delavce. Cilj sporazuma pa je, da se navedena vprašanja rešujejo enako odgovorno v vseh organizacijah združenega dela.
Formalni pristop k sporazumu pa seveda ni dovolj, da bomo lahko dosegli pozitivne premike, če samemu pristopu ne bo sledila akcija znotraj organizacij združenega dela. V samo-upravne akte je potrebno vgraditi tudi določila samoupravnega sporazuma o zaposlovanju ter spremijati njihovo izvajanje. Le tako bo to Področje dobilo tisti pomen in veljavo, kot mu gre na današnji stopnji družbenoekonomskega razvoja. Uresničevanje sporazuma je v vsakem primeru odvisno od akcije vseh subjek-tov v združenem delu.
Z izvajanjem sporazuma bomo hkrati uresničevali ustavno določilo, ki pravi, da so dolžni vsi, ki upravljajo družbena sredstva ali z njimi razpolagajo in družbenopolitične skupnosti ustvarjati čedalje ugodnejše pogoje za uresničevanje pravice do dela ter zagotavljati na podlagi dela pridobljene pravice, ki vključuje tudi pravico do takih pogojev za delo, ki zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost (Ustava SRS 201, 203 Cien).