86. številka.
Ljubljana, v torek 16. aprila 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Ce se dvakrat, in po 8 h, ce ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvoM frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga st 12.  Uprsvnlitvu naj se
„Politika načel in oseb."
(Dopis iz Ljubljane.) I.
Pod tem naslovom priobčil je .Slove nec" v svoji štev. 77 dne 4. aprila t 1. uvodni članek, kateri zasluži nekoliko odgovora.
.Slovenec" pravi, da v raznih raz-motrivanjih o položaju jugoslovanske delegacije, s katerimi se bavijo sedaj več ali manj vsi slovanski listi, kažejo nekateri politiki toliko naivnost, da jim mora nekoliko pojasniti pojme in zaradi tega protestira proti temu, da se ves boj na Kranj skem slika kot osebni boj mod nekaterimi možmi, ter dostavlja, da tisti, ki to misli, ni zrel za presojanje naših razmer.
Ne bodemo preiskovali, kaj in kako pišejo slovanski listi o jugoslovanski delegaciji, in resnica je tudi. da ločijo napredno narodno strsnko načela od klerikalne narodne stranke, ali precej na tem mestu naj tuli pribijemo neupogljivo resnico, da klerikalnega generala načela so le na jeziku, v vsem pa goji grozovito osebno sovraštvo do voditelja narodne napredne stranke. Pod krinko klerikalstva razširil je ta nenarodni mož po celi Sloveniji domač Y>oj — z namenom, da uniči vse narodne prvoboritelje — sam pa, da bi splezal na politično povrSje. To je faktum, in o tem prepričal bode se ves slovenski narod takrat, ko pade tema za slovenski narod tako nesrečnemu politiku krinka raz obraz. Dal Bog, da se to zgodi kmalu!
Boj je tedaj oseben v toliko, kar se tiče klerikalnega generala in njegove politike, katera tira slovenski narod v propad, njemu pa donaša začasno precejšnje do hodke.
Abstrahiram za danes popolnoma od verskih nazorov in verskega prepričanja v trdni zavesti, da je naše katoliško prepričanje, naša katoliška zavest gotovo več vredna, kakor tistih kričačev, ki se na prsa trkajo in hinavsko k nebu oči obračajo, ki pa v duši nimajo ne iskre religioz-
listek.
Pričakovanje.
Spisal Guy de Maupassaut.
Po večerji se je zbrala v kadilni sobi izključna moška družba. Govorili so o ne-nadejanih posledicah, ki pridejo včasih tako nepričakovano ko strela z jasnega neba. De Brument, katerega so imeli zdaj za znamenitega učitelja, zdaj za znamenitega advokata, je pristopil k možem, ki so bili v pogovoru in nasloni vsi se na kamin, ]8 dejal:
»Sedaj moram iskati dediča, ki je izginil v čudnih okoliščinah, v resnici straš-nih. Tu se skriva preprosta, a radi tega ne manj kruta drama naše vsakdanjosti.
V moji praksi tragični slučaji sploh niso redki, a to je eden najstrašnejših, ki sem jih kdaj doživel. Stvar je takale:
Pred šestimi meseci sem bil klican k umirajoči dami. .Izročiti vam hočem, spoštovani gospod,1 je rekla, .zelo delikatno, vrh tega zelo težavno in važno stvar. Pre čitajte mojo oporoko, tam je na mizi. Vaše plačilo znaša v slučaju neuspeha — pet tisoč frankov, v slučaju uspeha — 100 ti-800 •.. Vi morate po moji smrti najti mojega sina."
no8ti. Ni bil, ni in ne bode nikdar naš namen, verske resnice spodbijati, ali bojevati se hočemo neustrašno proti tistim, kateri zlorabljajo vero v politične in osebne namene, in to dela cela klerikalna stranka.
KakSen je bil položaj obeh bojujočih se strank na Kranjskem takrat, ko je od bajal sedanji kardinal goriški iz Ljubljane ? Bil je obupen, po dru Šusteršiču vprizorjen boj! Nakrat se začujejo milo doneči glasovi iz Bosne; angelja miru in sprave dobi Ljubljana na škofovski stol, tako se je govorilo po celi slovenski domovini. Ta klic, ki je tako dobrodejno prešinjal ves slovenski narod, provzročil je sedanjemu klerikalnemu generalu grozne skrbi, kajti dobro je vedel, sprava na Slovenskem spodkopala bi mu vse nad©, ohraniti se na političnem površju.
Spoznavši to kritično situacijo, zakli-cal je na nekem shodu v .Katoliškem domu": Časi se spreminjajo in z njimi spreminjajo se razmere in s tem spremenjenimi razmerami moram računiti in zato predlagam spravo z narodno-napredno stranko, predlagam namreč, da jej ponudimo roko k spravi!
In res pričela so se pogajanja za spravo, in prišlo je konec no do nekega 3porazumljenja. Te sprave bil je tudi naš sedanji škof dr. Jeglič vesel, in ko je prišel v Ljubljano, to mu moramo pripoznati, trudil se je, da spravo utrdi in vse razmere, kolikor mogoče ublaži. V ta namen stopil je v dotiko z različnimi pristaši naše stranke To pa nekaternikom katoliško-po litične stranke ni bilo prav; bali so se za svoj upliv na škofa in zato so pričeli spravo kršiti, posebno glede one določbe, vsled katere bi se moralo razširjenje kon-sumnih društev omejiti, kršili so spravo tudi pri dopolnilni volit vi za deželni zbor še več, izza kulis se pripoveduje, da je stranka škofu nol na vrat postavila, ter zahtevala, da opusti vsako dotiko z možmi narodne napredne stranke. Temu pritisku, katerega je škofu baje bivši Župnik v Slavim in sedanji kanonik Saje --ic v Ljubljani svečano naznanil, — se je knezoškof
Da bi ložje govorila, me je prosila, naj ji pomagam sesti na postelj. Njen uga-sujoči glas je neprestano ponebaval, prehajajoč v piskanje in hripanje.
Bil sem v vrlo bogati hiši. Razkošno in fino opremljena soba je bila črez inčrez obita z mehko, za oči zelo prijetno snovjo, skozi kateri ni bilo čuti najmanjšega glasu z ulice; besede razgovora so se razlegale po sobi in se izgubljale, kakor da bi umirale v teh nemih stenah.
Umirajoča je nadaljevala:
.Vi ste prvi človek, ki mu razodenem svojo strašno povest. Poskusila bom zbrati vse svoje moči, da vam jo povem do konca. Treba je, da bi bilo vam, ki ste Človek srca in ob enem vpliven mož, vse do pi-čice jasno. To vas bo priganjalo, da se boste s tem večjo eneržijo zavzeli za mojo zadevo. Torej poslušajte me.
Predno sem se omožila, sem ljubila nekega človeka. Bil je ubog, in zato to mi moji stariši zabranili vstopiti z njim v zakon. Skoro potem pa sem vzela jako bo* gatega snubca. Vzela sem ga is nevednosti, iz strahu — no, iz pokorščine, nepremišljenosti, — no, možila sem se, kakor se može vse deklica naših krogov.
Narodilo se mi je dete — dedek, črez nekaj let mi je umrl mož. Oni, ki sem ga ljubila, pa je bil tudi oženjen Ko asm postala vdova, se je kesal, da ni svoboden.
udal. Na ta način je general klerikalne stranke vprizorjeno igro dobil — in upanje, da dobi zopet maršalno palico v roke, — postalo je dejanje.
Sprava potisnila se je v kot, — na vrhuneo pa je ekipela gonja proti narodni-napredni stranki.
Vprašamo narod, je li bilo to postopanje katoliško - narodne stranke, — tisto pozitivno delo in delo za ideale —, s katerimi se skuša šopiriti v .Slovenčevem" članku .Politika načel in oseb?" Ali se marveč v tem postopanji ne kaže osebna spletkarija generala klerikalne stranke, ali se ne vidi iz tega postopanja, da ta general želi in hoče imeti boj za svoje osebne namene? Komur so v tem oziru izginili pomisleki, — tistemu je jasno, da tira klerikalni general breznačelno in le za njega koristno politiko, in boječ se sposobnejših mož nego je on, brca in bije proti vsacemu, ki bi mu zamogel tla iz-podbiti. Dogodki v klerikalnem taboru, — so najboljši dokaz, da v tem oziru govorimo resnico.
Dobro se namreč spominjamo, da sta se evojedobno dva klerikalna mata-dorja potegovala za jeden in isti državne-zborski mandat, in da je na dan volitve v Ljubljani v gostilni pri Ferlincu prišlo med obema do prav hude kontroverse. Vprašamo generala klerikalne stranke, če mu gre samo za načela, zakaj ni takrat odstopil od svoje kandidature somišljeniku v korist, ko so bili vendar proti njemu skoro vsi pošteno misleči ljudje klerikalne stranke, na čelu jim dr. Krek.
Ce je Slo za načela potem, bi on mora! to storiti in sicer tem raje, ker je bil njegov protikandidat sposobnejši od njega, ker je bil njegov protikandidat delavnejši od njega in ker je zastopal njegov protikandidat ista načela, kakor on. In zakaj general tega ni storil ? Zato ne, ker je breznačelen in tira le kakor vedno trdimo, osebno, za sebe plodovno politiko.
On me je ljubil še vedno. Prišel k meni, plakal, ihtel, da mi je hotelo počiti srce ... Postal je moj prijatelj ... Jaz bi ga morebiti ne bila imela veprejeti? Pa kaj sem hotela? Bila sem sama, tako otožna, v obupu ... In — ljubila sem ga Se vedno ... Ob, koliko mora človek trpeti! Razun njega nisem imela na svetu žive duSe. Stariši so mi bili umrli. Prihajal je večkrat k meni, ostajal cele večere ... Seveda, ker je bil oženjen, bi ga ne bila smela tolikrat vsprejemati, a ustavljati se mu —nisem imela moči . . .
Kaj bi vam povedala Se. Postal je moj ljubimec ... Kako je moglo to priti 1 Moj Bog, ali bi mogla odgovoriti na to vprašanje? Da, kdo je v stanu odgovoriti na to vprašanje? Ali more sploh biti drugače, ako obojestranska ljubezen vleče drugega k drugemu z vso silo neodoljive strasti? Mislite vi, da more človek odreči, za kar prosi, moleduje na kolenih, s solzami v očeh, ljubljen, oboževan človek, oni, ki bi ga tako rada videla srečnega, čigar najmanjša želja prehaja v zakon? Da, obupati bi bila morala, ce bi se bila morala vedno boriti radi njega sama s seboj v imenu dostojnosti svetal Kako ogromno silo zahteva ta boj, odreči se sredi, kakšno zatajevanje in celo kakšen egoizem poštenosti? Povejte mil ... Z eno besedo, postala sem njegova ljubica in bila sem
Shod v Kamniku.
Iz Kamnika, 14. aprila.
Dne 13 t. m. zvečer ob polu 8. uri sklioal je g. dr. Ferjančič shod volilcev v .Mestno dvorano". Udeležba bila je številnejša, kakor pri onem shodu, kojega je bil sklical g. državni poslanec pred državno-zborskimi volitvami, vkljub temu, da se je takrat shoda udeležilo tudi 24 klerikalcev.
Sinočnjega shoda se je udeležilo nad 60 volilcev, mej kojimi ni bilo nobenega klerikalca. Srce in pogum sta jim upadla, in bali so se, da bi zopet ne pogoreli, potem pa da bi morali svojo blamažo pokrivati zopet z lažmi.
Predsednikom shoda bil je soglasno izvoljen g Josip Močnik, kateri je pozdravil vladnega zastopnika g. komisarja Kleina in volilce, ter dal besedo g. državnemu poslancu dr. Ferjančiču. Poročilo emo priobčili že v včerajšnji številki.
Temu poročilu so volile i najpazneje sledili in je h koncu sprejeli z burnim ploskanjem.
Gospod predsednik je na to vprašal, če želi kdo beaede, na kar je za isto prosil g. A Pintar, kateri je v imenu volilcev izrekel g. poslancu zaupanje, osobito pa še povdarjal, da volilci udobrujejo kolegialno in možato postopanje g. poslanca prilikom izstopa iz hrvatsko slovenskega kluba. Temu so voliici pritrdili z burnimi „živio"-klici. Gospod poslanec se je zahvalil za zaupanje. 6. A. Pintar pa je potem še vprašal gosp. poslanca, kako daleč so prišla že dela za cesto Črna Luče in kaj je z železniško zvezo iz Kamnika proti Štajerski.
Na ta vprašanja odgovoril je gosp. poslanec sledeče:
Znano mi je, da so to življenska vprašanja za razvoj Kamnika. Glede ceste Crna-Luče so interesenti po cestnem odboru že pred dvema letoma vložili prošnjo na deželni odbor. Ko le ni bilo nikake rešitve, sem, opozorjen po g. načelniku cestnega odbora, povprašal zaradi te prošnje, a bila je nerešena in sem izposloval, da je deželni
srečna . . . Moja sreča je trajala dva" najst let.
Postala sem celo — in to je bila od mene največja nizkost in podlost — postala sem prijateljica njegove žene. Vzgo-jevali sva skupaj mojega sina. Prizadevala sva si vzgojiti moža v pravem pomenu besede, blagega, dobrega, razumnega ... Prihajal je že v sedemnajsto leto. In ljubil je mojega ... mojega ljubimca skoro tako, kakor jaz, zato ker sva oba z mladih nog skrbela zanj in mu stregla. Mladenič ga je imenoval .dragi prijatelj" in ga visoko cenil, ker je videl v njem svojega vzornika, ideal odkritosti, poštenosti in pravilnosti. Imel ga je za poštenega in udanega prijatelja svoje matere, za varuha in nekakega pokrovitelja po očetovi smrti. Sicer pa se morebiti nikdar ni izpraševal o tem razmerju, ker se je bil navadil že od mladosti videti tega Človeka v naši hiši, neprestano skrbečega za naju.
Naključilo se je, da bi bili imeli večerjati vsi trije skupaj. To bi bil zame največji praznik, in pričakovala sem enega ali druzega, vprašujoč se, kdo pride prej. Vrata so se odprla: to je bil moj stari prijatelj. Šla sem mu nasproti, proseč mu obe roki. On je pristopil in me objel: najine ustnice so se strnile v dolgem, srečnem poljubu. (Konec prih.)
17
odbor vrnil prošnjo v popolnitev. Sedaj postopa cestni odbor sporazumno s štajerskimi udeleženoi, in ker sem izvedel, da ss je od strani Lucanov vložila jednaka prošnja na deželni odbor Štajerski, sem priporočil svojemu tovariSo, poslancu in dežel nemu odborniku Robiču, da se zanima za to stvar, da bi se čim preje reSila, da se potem tudi tukaj store nadaljni koraki. Za to stvar se bode moral zavzeti tudi VaS deželni poslanec.
Glede podaljšanja kamniške že leznice bode mi dana prilika v državnem zboru govoriti, ko pride, kakor je upati v kratkem, na razpravo investicijska predloga. Pri tej priliki bode treba kazati ne samo na potrebo, da se podaljša kamniška železnica, ampak bode treba vprašanje kranjskih železnic v obče v pretres vzeti. Na Kranj skem imamo precej železnic, ampak so ve činoma takczvane .Sackbahnen", tako kamniška, vrhniška in dolenjska. Sploh bode treba železniško vprašanje na Kranjskem v nekak sistem spraviti z ozirom na veliko progo bohinjske železnice. Treba bode do-gotoviti, kam naj najde zvezo tržiška železnica, za katero je dežela že prispevek obljubila, kam naj se podaljša vrhniška, in kako naj se popolnijo dolenjske železnice.
Kamnik mora težiti na to, da se podaljšanje kamn:ške železnice izvrši čez Kamnik, toraj čez Gornji grad ali Motnik, ni kakor pa ne čez Moravče na Domžale. Deželni zbor, ki si je že postavil svoj železniški svet, bede imel hvaležno nalogo, da napravi podroben program, kako bode izvršiti zvsze pri obstoječih železnicah in sploh popclniti železniško mrežo z ozirom na glavno bohinjsko železnico.
Na to so volilci zopet navdušeno g. poslancu zaklicali „Zivio!" Ker pa se nihče več ni oglasil k besedi, je g. predsednik, zahvaljujoč se volilcem za mnogobrojni obisk, zborovanje zaključil.
Hudomušni volilci pravijo, da je gosp. poslanec izborno poročal, in da so ž njim vsestransko zadovoljni, samo pri shodu ni bilo zabave, ker so afarovški" ostali doma „za pečjo". _
T IJublJanl, 16 aprila. Iz parlamenta.
Dne 18. t. m. se snide zopet državni zbor. Splošno se sodi, da bode pomladansko zasedanje mirno ter izvrševalo gospodarska dela brez obstrukcije. Nemški Usti pišejo jako previdno o novih pogajanjih med Nemci in Čehi, ki pa naj se tičejo v prvi vrsti gospodarskega programa. Rädi zasedanja delegacij se vrše sedaj skupne ministrske konference. Radi novih topov med ministri ne vlada edinstvo. Galerija modernih umetnosti] v Pragi.
Uradna .Wiener Zeitung" je prinesla sledeče lastnoročno cesarjevo pismo: Dragi dr. pl Koerber! Jaz sem obrazovalne umetnosti radi oplemenjajočega njihovega vpliva, ki ga delajo na dušo in nravnost ljudi, vselej pospeševal z veseljem, a posebno se mi je zdelo Moja najlepša vla darska dolžnost snovanje mest za nego vanje teh umetnostij. Bil bi nov znaten napredek, če bi v onih glavnih mestih, ki se navadno smatrajo za središča umetniškega razvoja, a Se nimajo javne umetniške galerije, nastale take občinstvu lahko pristopne zbirke; ljubezen in razumevanje domače umetnosti našla bi v tem čvrste opore, idealna čustva naroda pa nikdar usahljiv vrelec dviganja. Poln te želje ter z ozirom na izvrstna, daleč preko meje domovine priznana dela živečih umetnikov iz moje ljubljene kraljevine Češke, odrejam, da se ustanovi galerija za moderno slikarstvo, plastiko in arhitekturo, ki naj postane last omenjene kraljevine, iz sredstev, ki so izročena Meni v ta namen, v kraljevskem glavnem mestu Pragi ter pričakujem, da bosta oba naroda, ki živita v deželi, v vsej bodočnosti na tem mestu zastavljala svoje bogato znanje za napredek in procvit domače umetnosti v mirnem tekmovanju. Naročajoč Vam, da Mi skupno z Mojim ministrom za uk in bogočastje Čim preje stavite tozadevne predloge, sem uverjen, da na ta način pomirjujočo moč umetnosti stavim v službo notranjega miru v državi. Na Dunajn, dne 13. aprila 1901. Franc Josip 1. r. To cesarsko odredbo pozdravljajo vsi slovanski in tudi nemški listi. NajviSje priznanje čeSke umetnosti mora veseliti vsakega Slovana. Čehi pa so dobili tudi Se drugo odlikovanje: v gospodsko
zbornico sta imenovana namreč tudi Ja-roslav Vrchlioky in Ant. Dvofak, najslavnejši živeči čeSki pisatelj in skladatelj •
Vojna v Juinl Afriki.
Bruseljski dopisnik .Standarda1 poroča, da hoče Ktüger razsodništvu v Haagu predložiti spomenico radi južnoafričanskega vprašanja. Namestnik predsednika, Schalk Burger in Člani transvaalske vlade so sedaj v Rossenekalu, nedaleč Leydsdorpa. Oddelek Beyeraa ima nalogo, da Ščiti bursko vlado. Vesti o mirovnih pogajanjih med Botho in Kitchenerjem nimajo nobene podlage. Angleški listi so jih raznesli samo zategadelj, da bi one burske oddelke, ki so prav sedaj dosegli v Kaplandiji nekaj večjih uspehov, ostrašili in jim vzeli pogum. Buri nameravajo iznova odločne operacije v obeh bur-8kih republikah, v Natalu in v Kaplandiji.
Dopisi.
Z Gline, 14 aprila: Naša čitalnioa je včeraj zopet pričela s predavanji, Gosp. prof Macher je v zelo zanimivem govoru razlagal vzroke pojavom rdečega dežja in snega, zlasti z ozirom na te prikazni dne 9, 10, in 11 marca 1.1. Obenem je razkazoval na stenskem zemljevidu, kje je nastal rdeči dež in kje je v omenjenih dneh padal. Pokazal nam je tudi rude, katere dajejo rdečo barvo pesku, ki z dežjem in snegom potem izpod neba pada. Tak rdeč .sneg" smo celo v steklenici videli. Mno-gobrojno občinstvo je z največjo pazljivostjo poslušalo g. profesorja in mu z glasnim odobravanjem pokazalo svojo hva ležnost. G. Schweiger je potem razjas-njeval nekaj praznoverji, kako se n. pr, naredijo na bostijab rdeče pike, katere smatra ljudstvo za kri, kako mlade žabe izpod neba padajo itd. Prihodnjo nedeljo 21. t. m. bo zopet predavanje in sicer .o ženskem vpraSanju", kakor vedno v Traunovem salonu ob 5Vi ari popoludne.
Iz Ormoža, 14. aprila- Tukajšnji c kr. poStni urad izdajal je dosedaj na pošiljatve s slovenskim naslovom le izključno nemške prejemne in oddajne liste. Na pritožbo zoper to nepravilno postopanje pri c. kr, poStnem ravnateljstvu v Gradcu, poslalo je isto pritožitelju sledečo rešitev (v nemškem jeziku): Št. 18979. V Gradcu dne 2. aprila 1901. Rešuje Vašo pritožbo z dne 10 p m. radi izdaje prejemnega lista z izključno nemSkim predtiskom k poštni nakaznici
št 78, ddto. Ormož 6 marcija t. 1......
se Vam naznanja, da se je poštnemu uradu v Ormožu najstrože naročilo, da ima čez poštne pošiljatve, ki se s slovenskim naslovom pri istem sprejemajo, oziroma oddajajo, vedno izdajati nemško-slo-venske prejemne, oziroma oddajne liste in vsled tega biti vedno preskrbljen s potrebno zalogo takih listov, kakor sploh vseh dvojezičnih tiskovin. — Za o.kr.dvornega svetnika: c. kr. poštni svetnik: Pa vrl ich 1. r. — Radovedni smo, če se bo c. kr. poStni urad v Ormožu tega najstrožjega ukaza tudi držal; če ne, potem bodemo vsaj ve deli, kaj nam je storiti.
Veselica ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda.
Apeln osrednjega odbora družbe sv. Cirila in Metoda, kateri je treba v novejSi dobi večjih dohodkov, ako naj se vzdrže* njeni Šolski zavodi, temu apelu se je odzvalo prvo naše zavedno in delavno narodno ženstvo, naSe vrle in požrtvovalne gospe in gospice, ki se zbirajo v ljubljanskih vzornih ženskih podružnicah. Skupaj so priredile v nedeljo večer v gorenjih prostorih .Narodnega doma" veselico, kakoršne po oni krasni veselioi za Prešernov spomenik v Ljubljani Se ni bilo. Takoj tu bodi naglašeno, da se je ta veselica prav posebno odlikovala s svojim originalnim vsporedom, a novimi atrakcijami in predvsem z vele-okusnim arrangementom. V veliki dvorani, ki je bila že mnogo pred začetkom nabito polna, ima ljubljanska čitalnioa prav lep in praktičen oder s kulisami in zastorom. Tu se je izvajal vspored; v sobi na desni strani dvorane je bila razatava sonsscnih abnor mitst cirkusa Barnum A Bailey, v mali dvorani in v sosednjih sobanah pa so bili lotorji in lope, v katerih so nase najlepše in nsjljubeznivejse gospe in gospice proda-
jale pivo, vino, šampanjec, različne jestvine, sladkarije, Sbpke, kavo in čaj. Velika dvorana je bila tega večera zopet mnogo premajhna, zato pa se je moralo veliko število gostov, ki niso dobili v dvorani več niti najponižnejSega kotička, u tabor i ti med omenjenimi šotor j i in lopami. Saj pa je bilo prav tu najlepše! Dvorana je bila spremenjena v ovetličnjak s palmami in drevesnimi skupinami, s katerih so visele raznobarvne električne tulpe. V sredi dvorane je bila oaza grmov in dreves, kjer je igral ciganski tercet v narodni svoji opravi divje čardaže. In tam po kotih in ob stenah so bili med palmami umetno aranžirani chambres söpa-iöes z mehkimi divani in ličnimi mizicami. Tu so pokale šampanjke, tu je bilo življenje najbujnejše, — najhrupnejše — a za našo šolsko družbo najplodcnasnejše Okoli balfeta se je neprestano gnetlo občinstvo, prijavne in dovtipne goapioe pa so spečavale svoje narezke tako naglo, da je bilo veselje. Silen naval je bil zlasti spočetka na pivotoč, kjer sta bili segava gostilničarka s poredno to-čajko uprav nevarno oblegani. Kavarna na nasprotnem koncu je bila pod vodstvom šentpeterskih dam. Razume se, da so imele tem več posla, čim bolj so pokale šampanjke in Čim več se je potonilo v>na in piva. Po polnoči pa je bila kavarna vedno zasedena.
Med tem pa se je izvajal v veliki dvorani vspored. Na galeriji je meščanska godba sviraia prav pridno in dobro, privatni pevski klub samih izbranih pevcev pod vodstvom g. Razingerja pa je izborno zapel čvetero pesmi. Uprizorila se je I. Ipavca pantomima .MožiČek", v kateri sta se poleg drugih gospio in gospodov odlikovala zlasti gdčna. Ferjančičeva in g. Paternoster. Jako aktuvalno in zanimivo je bilo hnmoristično predavanje g- dr. M. Zamika o svojem izletu okolu zemlje. Predavanje prinesemo v podlistku- Hrupno veselost in mnogo grom kega smehu so izzvale tudi senčnate podobe, katere je spretno aranžiral gosp. dr. Zamik, in ki so kazale ob duhoviti razlagi nečuvene zdravniške operacije. Muzikalični klovni in avtomati so bili za naše veselice nekaj novega ter so splošno jako zanimali. Takisto zabaven je bil g. Harrison iz Chi-caga kot senzačen Spiritist. Mister Bob Like, Porter iz Dnbliaa, se je izkazal izvrstnega godbenika. Ekscelentne so bile tudi plešoče in pojoče sestre Barržson, ki pa niso vzlic svoji pikantnosti grešile niti za hip proti lex Heinze. Privatni pevski klub je zapel Se nekaj točk, po em pa se je otvorila razstava abnormitet iz največjega svetovnega cirkusa Barnum & Bailey. Tu smo videli: debelega klovna, iz čegar želodca je priha jalo muzikalično godrnanje, damo s krasno rumeno brado, zraSčena kitajska dvojčka, katerih skupni telesni del je bila harmonika, Lullova ali hindu Indijanca z dvojnim trup lom (na prsih mu je bila priralčena sestrica brez glave), neobčutnega skeletnega gigerla, pigmejsko balerino, Tomara ali moža s pre-bodljivim trebuhom, moža brez nog, Billi Welsa ali trdo bučo brez konkurence in končno kodrastega človeka, ki se iz strahu pred plešo noče učiti ničesar.
Videti in slišati, piti in jesti je bilo torej na tej veselici dovelj. Ker pa je bilo občinstvo razkropljeno po vseh sobanah in dvoranah, so skrbele za lažje občevanje gospice pismonoske. Prometno življenje pa sta dvigala tudi dva jako agilna in zgovorna kroSnjarja: Žid (g Žiga Vodu-Sek) in Kočevec (g. Hočevar). Misliti si je torej lahko, kako bujno življenje in vrvenje je vladalo v nedeljo v .Narodnem domu" — koliko se Je žrtvovalo družbi sv. Cirila in Metoda! Vse se je trudilo za to veselico, a vendar gre največje priznanje vrlim narodnim damam, ki so se žrtvovale za narodno korist Od 3 ure popoldne in do 4 ure zjutraj so bile neprestano na delu. Večina jih je stala neprenehoma 12 do 13 ur! To je velikanski telesni napor, ki zasluži največje pohvale. Poleg fizičaega dela pa so imele dame tudi duševnega, saj ao prirejale svoje lope vso nedeljo popoldne ter stregle in ljubeznivo kramljale ves večer ter dolgo v noč! Te požrtvovalne dame so bile: Franja dr. Tavčarjeva, Ivana Supančičeva, Jelka Nag laso va, M. dr. KuSarjeva, P. VoduSkova, A. Lahova, Veta dr. Slajmerjeva, M. GroSljeva, M. Rutarjeva, J. dr. Ferjančičeva, Jela Lozarjeva, Lea Trt-nikova, Marija Trčekova, Jos. Po-rentova, M. Vrančičeva, HsL Bau-dekova, M. Poči valn ikova, Ana Ku-
Sarjeva, Minka Skabernetova, M. Samčeva, M. Lubecova, Serafina, Erna in Hansi Jamšekova, M. Moosova, Marijana Trenzova, Brigita in Vera Souvanova. Pošto so oskrbovale gospo dične višje dekliške šole, potem gdč. Gras selli, Urbano, Samec i. dr. Vseh imen seveda nismo mogli navesti, ker dotičnih gospic in gospej ne poznamo. Za izvišitev programa ima največ zaslog ferialno društvo ,Sava", za dekoriranje in aranžiranje pa g Janko Kersnik in g mestni vrtnar Heinic. U. L.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. aprila.
— Osebne vesti. Major v Ljubljani, g. D a n i j e 1 B a s t a j a je šel v pokoj in dobil tem povodom vojaški zaslužni križec. . .
— Občinske volitve. Shod nemške stranke, ki se je vršil s;nf.či v kaziai, je po daljši razpravi pogojno sklenil, da .se stranka občinskih volitev ne udeleži. — Socijalni demokratje so se podvizali in so nabili danes lepake, s katerimi priporočajo svoje kandidate za III. volilni razred. Ti kandidatje so: Fr. Kavčič, posestnik, Ivan Zink, nadsprevodnik, Ivan Črna, želez, poduradnik, Fr. Koman, strojnik, Fr. Košir, želez vlakovodja, Jaka La v t ar, krojač in Fr. Pock, graver in gostilničar.
— Volilci šentjakobskega okraja se vabijo v sredo 17. t. m ob 8. uri zvečar v gostilno .Miramar" zaradi važnega pogovora.
— Največje fruktificiranje ljudske pobožnosti. Na dan, ko je napredno ljubljansko meščanstvo polagalo pri veselici za družbo sv. Cirila in Metoda lepe goldinarje na domovinski altar, ravno ta dan je ljubljanski škof priredil veliko romanje na Sv. goro pri Gorici. To je seveda samo slučaj, da se je to romanje priredilo isti dan, ko je bila veselica za družbo, ki vzdržuje samostanske šole, in nam ne prihaja na misel radi tega pisati kake rekriminacije, toliko manj, ker bi za romarje v prenatla-če nem .Narodnem domu" itak ne ■ bilo prostora. Tudi o potrebi tega romanja ne bomo govorili, saj ve vsakdo, da imajo romanja v prvi vrsti namen, privezati ljudstvo na duhovščino, in to vez utrditi. Naši klerikalci pa niti s tem niso zadovoljni, ampak so pri tem romanju gledali tudi na pro-fit. Škof je peljal 1075 romarjev na Sveto Goro. Južna železnica je ceno voznih listkov za to potovanje določila na 3 gld. 14 kr, odbor za prireditev romanja pa je te listke prodajal udeležni-kom po 3 gl d 50 kr. Imel je torej pri vsakem listku 36 kr. dobička, ali skupaj 38 7 gl d. To ježe prav lep profit. Vrh tega pa uprav klasičen dokaz, kako zna klerikalna gospoda izkoriščati ljudsko pobožnost
— Ponesrečeni Venoajzov volilni shod v Tržišču. V nedeljo, dne 14. t. m. vršil se je nekak shod v Tržišču, katerega je sklical poslanec Vencajz. O shodu dO zad • njega trenutka nikdo ničesar vedel ni, s^/e pri jutranji maši se je raz lečo oznanilo, da se bode shod vršil po poludaneki službi božji v farovžu. Ta shod najbrže ni bil prijavljen politični oblasti. Shoda udeležilo se je precejšnje število kmetov ter se je končal z veliko — blamažo za sklicatelje. Vencajz je zbranim poslušalcem pripovedoval, koliko odpusta na davku jim je Povše že izprosil, nadalje, da se morajo sedaj o priliki bodočih deželnozborskih volitev organizirati, da si morajo izvoliti take zastopnike, kateri bodo skrbeli za znižanje davkov, in ki ne bodo podpirali nepotrebnega gledališča v Ljubljani. Tržiščani, po veliki večini pristaši narodne napredne stranke, so Veqcajzu odločno ugovarjali, in sicer tako glasno, da ni noben klerikalnih govornikov prišel ve' do besede, ter da jo je moral Vencajz ves poparjen odkuriti. — Mislimo, da mu ne bode več prišlo na misel, v Tržišču shodov sklicevati. Omenimo tudi Se, da je kaplan ustanovil pred kratkim posojilnico v Tržišču, katera pa zelo klaverno posluje. Klerikalni stranki je, hvala Bogu, pri nas odklenkalo in upamo za vedno. !
— Klerikalne perfidnost. Kakor poroča goriSki klerikalni list .Gorica" v 29. Številki z dne 13 t m., bi se bila kmalu dogodila velika nesreča v loškem predoru. Tam ss je namreč 20. marca pretrgala električna lica in je bilo treba jo zopet zvezati. V ta namen so ustavili elektriški
tok, a so ga vsled nesporazumljenja prezgodaj zopet sklenili, in vsled tega je močan tok dva delavca hndo zadel, da bi bila kmalu umrla. — Pobožna .Gorica" piše: Hvala Bogu, da ni bilo hujšega, in zraven zavije po jezuitarsko oči in reče: Liberalci in vsi preziralci delavcev, glejte, to je krvavo pri slo žen kruh! — .Gorica" sama poroča, da se je nesreča zgodila le vsled nespora znmljenja, da tedaj ni vzrok nesreči ne kle-rikalstvo ne liberalizem, torej je brezmiselno opozarjati liberalce na krvav kruh pri delu z elektriko. Zakaj pa je to pisala .Gorica" ? Jedinole z namenom delavce hujskati proti naprednjakom, seveda računajoč na neumnost svojih bralcev. Mi pa pravimo, da go tiski delavci pač niso tako neumni, da bi sedli na tako gorosta- no neumno nastavljeno limanico, temuč so le gospodje okoli »Golice0 v svojem fanatizmu 2e izgubili zadnjo trohico pameti, in morda Se pride čas, ko bodo doižiii Se liberalce krivim, ako bo mo rala kaka farovSka kuharica v Rim.
— Velikonočni pastirski list mari borskega Škofa, ki je tiskan v precej gladki slovenščini, končuje tako-le! .P. B L a-yanterOrdinariat zu Marburg am 1. April 1901. Mihael, Fürstbischof.* Brez komentaia!
— Boji med madjarskimi in slovenskim delavci. V gaiocskih rudnikih na Ogrskem so nastali delavski prepiri iz narodnostnih uzrokov. .Magyar Szö" poroča o tem: „Madjarski in slovenski delavci so se krvavo stepli. Madjarski delavci gore sovraštva proti vsem tujcem, kateri jim jemljejo kruh. V korist madjarskih delavcev intervenirali so pri delodajalcu grofu Eszterbäzyju lastnik rudnika in veliki župan, ali zaman. Vsled tega so priSli Ma-djari na delo v rudnik z revolverji, ki so bili okrašeni z madjarskimi trobojnicami. Rav nateljstvo rudnika je moralo na obrambo slov. delavcev zahtevati Število orožnikov. Ko se je pokazalo, da ni dosti orožnikov, da bi mogli Slovence pred Madjari ubraniti, je ravnateljstvo zaprosilo vojaškega varstva in je koj došlo 400 vojakov v rudnik, šele s pomočjo vojaštva so mogli zasačiti glavne prouzročitelje pretepa, Madjare, ter je ravnateljstvo krivce poboja, Madjare, izročilo oblastvu in jih zajedno odpustilo od dela. V mestu ae govori, da je rudniška bolnica vsled poboja mej madjarskimi in slovenskimi delavci polna ranjenih. — Glasilo katoliške stranke, .Magyar Allam", do skrajnosti uitramontanski list, pravi tem povodom, da dajo Madjari jako radi kruha tujim delavcem, ki se nasele na Ogrskem in postanejo .dobri madjarski rodoljubi in utrjujejo madjarstvo". No, piše daije, .ako dobivajo tudi hrano delavci, ki niso naseljeni, potem imamo pravico od njih zahtevati, da spoštujejo Madjare kakor se spodobi. V Tatrah je prišlo do boja mej madjarskimi in slovenskimi delavci in to brez dvoma po krivdi Slovencev. Istina je, da so madjarski rudniki prisiljeni jemati na delo tuje delavce, ker je malo Madjarov, & se posvečujejo temu delu, ali potem zahtevamo od dotičnih društev, da drže v redu to z vseh strani zbrano kukavno ljudstvo, ki je prišlo za kruhom semkaj. Ako vlada ne stori kar gre, so oblasti dolžne, da po tem dogodku šiloma odpravijo ta nizki element. Ven ž njim čez mejo in sicer takoj Ni se treba ozirati na škodo rudnika; ako lastnik ne zna vzdrževati reda, naj plača insulte, katere so nam storili Slovenci. Kajti bilo bi strašno, ako bi Madjari ne bili varni pred to dru-haljo, katere pri nas ni treba*. — Krivda 2a izgrede zadene Madjare, kakor priznava s Magyar Szö', vzlic temu pa psuje glasilo katoliške stranke uboge slovenske trpine na najsurovejši način in zahteva, naj se jih s silo iztira iz Madjarske !
— „Ljubljanska meščanska godba" ima danes, kakor smo že objavili, svoj občni zbor. Najvažnejša točka dnevnega reda je volitev odbora. Kakor se čuje izza kulis, je sestavil pripravljalni odbor kandidaturo list, ki našteva imena mož, ki imajo voljo in sposobnost voditi meščansko godbo. Na občnem zboru je pričakovati obile udeležbe in več zborovalcev prinese s sabo imenike členov, katere so nabrali v svojih krogih.
— Nesrsčs. öletna deklica Katarina Grad iz Dragomelja v Kamniškem okraju se je igrala z ognjem. Vnela ss ji je obleka is bila je tako opečena, da je v bolnici, kamor so jo prepeljali, umrla.
— Porodil se je gimnazijski profesor v Novem mestu, gosp. Fran Vadnjal, z gospo Ano Frankovič Pregel iz Radeč, čestitamo!
— Premembe dostsvlnskege cenike zs strsnsko blsgovno postajo Bled. C kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja: Od dne 1. junija 1901 naprej zadobi veljavo sledeči dostavninski cenik: Dostavnina za brzovozno in tovorno blago od Lesec-Bleda na Bled, Zagorico, Želeče in Mlino ali na sprotno znaša: a) V obče 30 vinarjev za 10 kg; b) za pusto blago 45 vinarjev sa 100 kg; c) za kolesa (v zavoji ali brez zavoja) 50 vinarjev od vsakega kolesa. Kakor narmanjša pristojbina ze eno po-šiljatev pobira se po 50 vinarjev. Pri pre računanji doatavnine vzemlje se vsakih pričetih 10 kg za cele. Poleg imenovanih dostavninskih pristcjbin plačati je za dela, opravljena po stranski blagovni postaji sledeče stranske pristojbine, določene v skupnem ceniku, del 1 : sprejemnično pristojbino, tehtnino, skiadnino in zraven tega za napisovanje voznih listov pristojbino 20 vinarjev od komada.
— Iz Nakla na Goriškem se nam piše z dne 15 t. m.: Ob današnji volitvi županstva polnošte silno zbrano starešinstvo je imenovalo g. dra. Laharnarja, c. kr. okrajnega glavarja v Sežani, soglasno za častnega občina rja. Bo.I i mu vsaj to za tolažbo, da mora iz domovine — v Baku vino! Pač žalostno, da se zastopniki našega naroda za svoje rojake tako malo potezajo, da jih pošilja vlada, kakor jej se izljubi, v daljne kraje, ko bi jih prav krvavo potre bovala doma!
— Posabljan vojak. Laški listi poročajo o krvavem dogodku, ki se je primeril dne 6. t m. v Gorici. Tisti večer proti 1 a8 uri je poročnik Hort, majhen neznaten mladenič, v ulici Gapello srečal ne cega vojaka, ki mu ni salutiral. Poročnik Hort je skočil za vojakom, ga dohitel na dvorišču neke hiše, mu vzel bajonet in ga trikrat s sibljo vsekal, tako da je bil vojak ves s krvjo oblit. Slučajno je prišla v dotični hiši stanujoča dama in prosila častnika, naj vendar pusti vojaka, na kar je poročnik nanjo zavpil, naj molči, sicer jo da zapreti. V Gorici se je govorilo, da trdi poročnik Hort, da ga je vojak hotel z bajonetom suniti, mej tem ko pravi priča Josipina Nardini, da je to neresnično. To isto potrjuje tudi lastnica dotične hiše, v kateri se je vse to zgodilo. Ta gospa Svoboda je tudi polkovniku pismeno vse to naznanila, ker osebno ni mogla do njega, dasi ga je trikrat iskala. Posabljani vojak leži v bolnici in je neki tako ranjen da se ne more ganiti in da se njegovo, stanje smatra jako nevarnim. Kaj se je s poročnikom Hortom zgodilo, tega laški listi ne vedo povedati.
— Župan Hribsr si je včeraj ogledal tovarno za papirne izdelke g. Josipa Pe-triča in se jako laskavo izrazil o njeni uredbi.
— Slaba isls. Mej brivskimi pomočniki ljubljanskimi vlada velika nevolja in to zaradi slabe šale, katera jih je veljala 22 K. Stvar je tale: Po novem letu je brivski pomočnik Aleksander H zaradi bolezni opustil svojo službo v Ljubljani in šel domov v Karlovec. Njegov brat Milan H je ostal v Ljubljani. V petek dne 12. t m. je dobil Milan H. od očeta dve brzojavki. Prva mu je naznanila, da mu je brat Aleksander umrl, droga ga je prosila, naj pride k pogrebu v Karlovec. Res se je Milan H. takoj odpravil na pot, kolegi njegovi pa so zložili 22 K in kupili ličen veneo, ki ga je Milan H. sam ponesel seboj, da ga položi na bratovo krsto, kot zadnji pozdrav ljubljanskih tovarišev milemu prijatelju. Jokaje se je odpravil M lan H. s vencem na kolodvor in v Karlovec, a kako je ostrmel, ko je, prišedši domov, našel brata Aleksandra živega za mizo v razgovoru s stariši. Seveda se je vsa stvar hitro pojasnila. Oče obeh bratov je želel, da bi bil Milan H. na pravoslavno Veliko-noč doma, in ker ga ni mogel drugače zvabiti, je brzojavil, da mu je brat umrl, in da naj pride na pogreb. Ni čudo, da se darovalci venca jeze.
— Aretovanje. Policija je zaprla včeraj postopača Alojzija Vanino, katerega so zasačili v Ferlinčevi hiši, ko je skušal odpreti predalnik. Pravijo, da ima Vanino te več tatvin na vesti.
— Dvs mssarsks vsjenos Jos. Ahlin in Matevž Stefe sta si danes zjutraj na klavnici drug druzemu nagajala in se končno sprla in stepla. Stefe je bil z nožem ranjen na roki in je moral iti v deželno bolnico. Ali ga je Ahlin ranil ali se je slučajno sam ranil, se ne ve.
— Napad. V nedeljo ponoči sta na Stari poti v Vodmatu dva postopača pričakala in napadla delavca Antona Ponikvarja. Vrgla sta ga na tla, ga tlačila 8 koleni in teptala z nogami. Ponikvar je težko telesno ranjen. Zlomila sta mu rebro in ga na desnem očesu ranila. Napad se je izvršil baje zaradi tega, ker je Ponikvar dal popred jednemu napadalcu v neki gostilni zaušnico. Jeden napadalcev, neki Ivan Koželj, je bil včeraj aretiran.
— V stanovanju sta ae atepla zidar F. J. in delavec J. F, in je prvi alednjega udaril z neko rečjo tako po glavi, da je za dobil precejšnjo rano.
— Tatvina. Pekovskemu pomočniku Francetu Lspčiču je v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah ukradel neznan tat črevlje. Moral je biti bos.
— Z bičem pretepel je gostilničar F. K. na Dolenjski cesti svojega delavca J. T, ker mu ni hotel konj nakrmiti in ga je še zmerjal.
— Ns poti v deželno bolnico je omedlela na sv. Jakoba mostu Jera Jevnikar, stanujoča v Trnovskih ulicah št. 9. Padla je na tla in se na glavi poškodovala. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Na zid pritisnil je pekovski pomočnik J. J. nekega razposajenca, ki je njemu in njegovim tovarišem nagajal pri balincanju Nategnil mu je tudi ušesa tako, da se mu je to poznalo.
— Samomorilka L. A, ki ae je v soboto dopoludne v nekem tukajšnjem hotelu ustrelila v glavo, a ni bila takoj mrtva, je včeraj v deželni bolnici umrla.
— Izgubil je neki delavec na Krakovskem nasipu srebrno uro in srebrno verižico.
— Mestna kopel. Od 31. marca do 6. aprila letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 860 kopelij, in sicer za moške 756 (prsnih 558, kadnih 198); za ženske pa 110 (prsnih 20, kadnih 90).
* Slikar Brožik umrl. Iz Pariza poročajo: Vaclav pl. Brožik, ravnatelj praške umetniške akademije, je 15. t m. po dolgi bolezni tukaj umrl.
* ,,Balkanska carica", drama kneza črnogorskega, je prevedena na nemški in ogrski jezik.
* 48 let brez — smrti. .Novi List" javlja:  Pri sv. Martinu na otoku Braču v Dalmaciji živi obitelj Tadije Mateljana z devetero otroci in z devetero vnuki. V tej veliki družini že 48 let ni umrl nihče.
* Prebivalstvo Srbije. Po zadnjem ljudskem štetju dne 31. decembra 1900 je v Srbiji 2,535.066 duš. Prirastek zadnjih petih let znaša 181 286. Mesto Beligrad ima 75.161 prebivalcev.
* Oproščena morilka. Pariški porotniki so oprostili Evgenijo Lauriot, katera je sama potrdila, da je ustrelila svojega ijubčka Emila Laurenta. Po umoru je skočila skosi okno, a se je le lahko ranila. Povod dejanja ni bilo maščevanje zapu-ščenke, ampak materina ljubezen. Laurent je zahteval, naj zapusti otroka ter ga odda kakemu javnemu zavodn v preskrbo, kjer se taki otroci vzgajajo po francoskem pravu »brez imena". Ti otroci nimajo ne očeta ne matere, in stariši nimajo nobene pravice do njih, ampak dobe isti svoja imena v zavodu Evgenija je s težkim srcem v to privo 1 la, t«r po storjenem sklepu pokleknila pred njim, naj ji da pooblastilo nazaj, a on jo je sunil stran ter hotel oditi, a v tem trenutku je ustrelila nanj. Celo državno pravdništvo je zahtevalo oprostitev, katero so porotniki potrdili.
* Straina vožnjs po morju. Iz Sin-gapora poročajo, da sta dospela tja dva mornarja, Johannsen in Martioornn, ki sta povedala, da sta 17. oktobra m. 1. s ladjo .Angoln* odplula is Cavita na Filipinih. Ladja se je potopila in na velikem plavu ae je rešilo 12 mos. Tekom 42 dnij je umrlo 10 mož, le dva sta ostala. Živela sta se s mesom mrličev. Plav je končno dospel do otoka Sonti, kjer so mornarja gostoljubno sprejeli Malajci.
* Vojna med dvema iejkoms. .Times of India" poročajo, da je šejk Ibn
Rašid nečljidski pobil konveitskega (šejka Marabuka. Marabukova vojska se je dala zapeljati v neki klanec, kjer ji je zmanjkalo kmalu streljiva, toda Rašidovi vojaki, pri hitevši 8 hriba, so Marabokovo vojsko naskočili ter usmrtili in ranili baje 5000 mož. Rašid je zopet vladar svoje države, o Ma rabukovi usodi pa se ne va ničesar.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 16. aprila. Socialnopolitični odsek se je danes dopoludne sešel na sejo, v kateri se je posvetoval, kateri izmej stavljenih predlogov zastran uredbe delavnika v rudnikih naj se akceptira kot podlaga njegovih razprav. Debata se bo jutri nadaljevala, a vse kaže, da bo akceptirana vladna predloga
Dunaj 16. aprila. Za danes določena parada na čast nemškemu prestolonasledniku je bila vsled slabega vremena odpovedana.
Praga 16. aprila. Dopolnilna dr-žavnozborska volitev iz pete kurije okraja Srnichov je določena na dan 30. aprila. Za ta mandat, ki ga je odložil Klofač, kateri je pridržal mandat druzega okraja, se vname jako hud boj, ker se potegujejo za ta mandat kar štirje kandidatje, mej njimi tudi neki Staročeh. Mladočeška stranka v tej borbi ne bo več podpirala Klofa-čeve stranke.
Dunaj 16. aprila. V parku poleg spomenika cesarice Marije Terezije so danes zjutraj našli kacih 25 do 30 let starega moža mrtvega. Poleg njega je ležala steklenica z ostanki strupa. Našli so pri njem štiri vizitnice z imenom Adolf Tigermann in več vstopnic k nemškim predstavam ljubljanskega gledališča. Tudi njegov klobuk je kupljen v Ljubljani, kakor kaže klobu-čarjeva firma.
Rim 16. aprila. V včerajšnjem kon-zistoriju je papež imenoval celo vrsto novih kardinalov, mej njimi praškega nadškofa Skrbenskega in krakovskega škofa Puzyno. Papež je v svojem go voru britko tožil, da se je skoraj po vsem svetu začela vojna zoper zahteve katoliške cerkve.
London 16.aprila Poročilo „Press Association", da se je Burom posrečilo ujeti generala Frencha in 500 mož, se potrjuje.
Pojasnilo.*)
.Slovenski Narod" prinesel je dne 9 t. m. dopis iz Mokronoga pod naslovom: .Iz cerkve nas poda" Spoznali smo na prvi pogled, da ga ni spisala oseba, ki tukajšnje razmere dobro pozna.
Ker sem izvedel, da nekatere tukajšnje osebe smatrajo mene za dotičnega dopisnika, moram to odločno zavrniti ter prosim slavno uredništvo, da resnici na ljubo pove, ali je prišel dopis iz mojih rok ali ne. (Op. ured.: Tistega dopisa ni g. Strel niti spisal, niti ga nam poslal)
Prizadetim krogom izplačam 100 K nagrade za škofove zavode, ako mi dokažejo, da je prišel dopis iz mojih rok v časopis, da sem bil z njem le količkaj v dotiki, ali da sem bil sploh kaj o tem obveščen.
Peter Strel,
_ posestnik v Mokronogu.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
JVIleenJfkUe (zobe) otrok zdrave ohraniti je veeje važnosti, nego se navadno misli. Po toCnih preiskovanjih na Nemškem, Angleškem, Norveškem itd. se je izkazalo, da niti 20 °/u Šolske mladine nima zdravih zob ter gojene ustne dupline. Jako obžalovanja vreden stan, kateri vpliva na zdravje ter razvoj naSih otrok jako slabo. Res da izgube 11. do 12. letni otroci vse mleö-njake, a karies, katera se je sčasoma poprijela vseh, poprime se tudi v tem času vzrastlih drugih zob. Pomoč je le ena mogoča in sicer, da se snaži zobe, ko so se že prikazali pri otroku s Sargovim Kalodontom, s čemur se obvarje mleč-njake otrok boleznij.
Condurango Malaga vino.
(Želodeo krepöujoöe vino.)
Sanja, 83. septembra 1896. Blag. gospod M. Iiewateü, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaie Condurango) Malaga vin« pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, kropi telo, lajša In vzbuja slast do ledij. Dr. J. Folnegovle,
(27-16) obe. zdravnik.
Umrli to v Ljubljani:
Dne 11. aprila: Er»in Schneider, trgovcev sin, 16 dnij, Dunajska cesta Bt. 16, življenske BlaboBti. — Viktorija Fatur, postna odpravitetjica, 25 let, Poljanska cesta Bt. 60, jetika.
Dne 12. aprila: Bogomir Petcosig, uradni sluga v p., 8u let, Florijanske ulice Bt. 13, kap na možgane.
Dne 13. aprila: Fran Cižman, ribiC, 25 let, Veliki Stradon Bt. 12, jetika.
V hiralnici:
Dne 8. aprila: Andrej JeSterle, dninar, 73 let, ostarelost.
Dne 12. aprila: Ivan Jereb, dninar, 72 let, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 4. aprila: Ignacij Fink, Crevljar, 48 let, jptika. — Marija Po2enel, gostija, 80 let, ostarelost.
Dne 5. aprila: Jurij Podstudenšek, hlapec, H3 let, vnetje ledvic. — UrBula Krilec, delavčeva vdova, 71 let, srCna hiba.
Dne 7. aprila: Marija KoBir, dninarica, 54 let, želodčni rak.
Dne 8. aprila: Marija Mavec, zidarjeva žena, 43 let, jetika.
Dne 10. aprila: Ivan Vidic, delavec, 52 let, prisad.
Dne 11. aprila: Ivan Škerjanc, dninar, 56 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Viilna nad morjem 806 8 m. Srednji mini U»k 786 0 mm.
Stanje! Cas opa- bare-   & t» eovanja metra Sg
v mm. £ J
Vetrovi
Nebo
15 i 9. avečor i 7290
16 ?. zjutraj | 725 8 .   2. popol. i ^24-2
98 brezvetr. j dež
8'0 si. s vzhod dež 12 8 sr. sever I dež
Srednja včerajšnja temperatura 101°, normale: 97.
Dunajska borza
dne 16. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah   . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4%  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4'/0 .... Avstro-ogrske bančno delnice  .  . .
Kreditne delnice........
London vista.........
NemBki državni bankovci za 100 mark
120 mark...........
90 frankov..........
italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
9840 9810 11775 97-50 11775 92 90 1683-701 •— 240 25 11T62'/, 2349 1908 9050 1132
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, oziroma brat in svak, gospod
Edvard Špan
c. kr. poštni asistent
danes ob 3 uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni previden 8 sv. zakramenti za umirajoče, v 24. letu svojo dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nam nepozabnega pokojnika bode v sredo, dne 17. t. m, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 6 na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadusnice brale se bodo v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Predragega rajneega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1901.
(79?)
Žalujoči ostali
Nikdar več v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 K 60 h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo. 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalsfcimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone", 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 H •© h.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka (.787)
Za   neugajajoče se vrne denar.
KZorošlsi
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (673-10)
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko In Primorsko:
Anton BT»1<»«1«-1» Ljubljana, Marije Terezije cest* 9.
Izredna prilika se Vam nudi kupiti še dobro ohranjen
koleselj ali pa kočijo
po nizki ceni. (768-2)
■af Od kolarja ln kovača izdelane vozove imam na razpolago, opravo h vranjem po želji.
—*£o Igrano Vi«pj«*x ©4
lmdelovalee vomow, lj|nl»l|
kaa eevta &c. 11.
Ges. kr. avstrijske «g-? državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhod is LJubljane jnž. kol. Proga čez Trhli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-Stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Po u tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Ino-most; čez Altstetten na Dunaj. — Ob 11. uri öl m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice. Plzen, Marijine v.re. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Ämstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dnuaja čez Am-Stetten, Lipskega, Prage, Fraccovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol nogradi, Linea, Steyra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni \lak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiua, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastein», Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 3c m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega moita in Eocevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Topiic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz LJubljano drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
(786-1)
Več izurjenih
šivilj in učenk
ajV~ vspre|me s«s ~W|
v Vegovih ulicah št. 8 na dvorišči.
Hiša na prodaj!
Iz proste roke proda se pod jako ugodnimi pogoji
hiša v Krakovskem predmestju
obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, velikega dvo rišča in velikega vrta. (691—3) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.-1.
10.000 gld.
skupaj ali v manjših zneskih odda se na posodo po 5°/0 proti primernemu varstvu.
Pod ugodnim pogojem se proda
na Klancu pri Kranju
s tremi sobami, kuhinjo, hlevom, podom in sadnim vrtom.
Pojasnila daje Mercina na Primsko-vem št. 72 pri Kranju. (788—1)
Poštna hranilnica ček štev. 849.086.
Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnieain posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema ln Izplačuje hranilne vloge ln
obrestuje po ^klo od dne vložitve do dne vzdige
brc« odbitka ln bre« odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—6 popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo (40-ib) Ur. M. Hudnik, predsednik.
Praes. 662/15/1
(767-2)
Ofertni razpis.
Za adaptacijo starega poslopja oterož. sodišča y Novem mestu
8e potom javne konkurence oddajo nastopna stavbinska dela: 1. Zemeljska in zidarska dela in demoli-      3. Mizarska dela in
ranje dela starega poslopja; 4. Kamnoseška in kljuöarska dela.
2 Tesarska in krovska dela z opeko;
Oddaja se vrši po jednotnih cenah in po meri.
Načrti, delavni izkazi in specijelni pogoji so razpoloženi pri c. kr. okrožno-sodnem predsedstvu in pri stavbinskem vodstvu v Novem mestu in jih je možno tam vpogledati.
Vadij, ki ga je položiti pri c. kr. okrožno-sodnem predsedstvu iznaša 5% oferirane svote v gotovem ali v pnpilaričnih vrednostih.
Primerno kolekovani ifert je z vlolilnim listom o vadiju in s podpisanimi pegoji pri c. kr. okrožno sodnem predsedstvu zapečaten vložiti
do najdalje 27. aprila 1901 ob 12. uri opoludne.
C. kr. justično ministrstvo določi konečno veljavno izvolitev izdražitelja in pri tem ni vezano na najnižjo ponudbo.
C. kr. okrožno-sodno predsedstvo v Novem mestu
dne 9. aprila 1901.
Prodajalka
dobro izurjena v trgovini manufaktnrnega blaga, vešča slovenskega. nemškega in hrvatskega jeeika, z dobrimi spričevali, išče službe kot prodajalka ali blagajničarica
v mestu ali večjem trgu na deželi. (774.2) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.°.
Izdelovanje biče?
in hlačnih jermenot.
Fran Ptačnik (7B4"3)
Visoke myto (Hohenmauth), Češko.
se priporoča p. n. damam za izgotovljenje oblek po najnovejših fa^-onah in najnižjih cenah. (776—2)
Breg št. 14, II. nadstropje.
Trgovski pomočnik
se sprejme ■ 15. Junijem t. 1. v trgovino z mefianim blagom. Isti mora biti popolnoma veSČ slovenskega in nemSkega jezika v pisavi in v besedi. Hrana, perilo in stanovanje prosto, plača po dogovora.
Ponudbe direktno na tvrdko Janko P«> povle v Cerknici. (791—1)
Ženitvena ponudba,
Vdovec primerne starosti, z lepim posestvom in gotovim postranskim zaslu/kon) v lepem kraji na deželi, se želi poročiti z gospodično ali vdovo od 40—45 let staro, brez otrok, z malim premoženjem in poštenega ved-nja.
Pismene ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda" do 15. maja t. I. pod šifro ,,J. U. 1901". (789;
Za strogo molčečnost se iamči.
Išče se 3 spretne
mlinarske pomagace
pod 35 let starosti v stalno službo pri podpisani tvrdki. Reflektanti naj se obrnejo direktno do tvrdke
Valjični mlin W. Jochmann _ v Ajdovščini.       (790-p
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin ftloal (Brüx) C'eMko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „  1 20
Nikelnasti budilec.......... „  195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—35)
Oirf"  Huttrovtini kataloff zaston/ in pottnithe prosto.
ino vino v steklenicah/ Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje vec, slivovko, Klauerjev
„Triglav"
priporoča
(12-83/
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
_Krepilna hrana
Tropon
slast obujajoča in izredno tečna
je podlaga za: (741—3)
Tropon-suhor, Tropon-cakes
Tropon-čokolado, Tropon-cacao,Tropon-otročjo moko.*
Tropon-beljakovo moko
kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče.
Kuharska knjiga „Moderna krepiina kuhinja"
brezplačno in franko.
Dobiva se povsod
ako ne, naznanja najbližnjo prodajališče
Avstr.-ogr. Tropon-tovarna
Dunaj, VIII/1. Kochgasse 3.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.