Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejem an velia.	| Z« celo lato predplačan i» rld., za pol let« 8 fld., za ¿otrt le'* 1 gld., u jtdta j
mesec 1 rld.lti kr.	^
V administraciji prajeman velja:	% ?<o calo leto 12 rld., ta pol lota 6 grid., za čoirt leta 3 rld., :a jedec mesec 1 rld. T V LJubljani na dom pošiljan volja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila linserate) vsprejema upravniltvo in ekspedlctja~v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, notrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenllkth ulteah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
i^tev. 298.
V Ljubljani, v torek 29. decembra 1896.
Letnili XXIY,
„Klerikalci in šola".
V št. 293. „Slov. Naroda" trobi slovenski učitelj zopet na bojni rog zoper klerikalno šolo.
„Za versko-nravno vzgojo pač ni treba, da bi cerkev imela vso oblast nad šolo v rokah, zakaj če trdč klerikalci, da je šola njih ljubljena hčerka, da more vspevati le pod njih nadzorstvom, priča vendar zgodovina, da to ni resnica."
Kaj priča zgodovina, učitelj slovei.ski?
„čujmo, kar pravi zgodovina: Od 100 lajikov so klerikalci naučili brati samo jednega v sv. Rimu ! . . . Vlada tako hudo sovraženega laškega kralja Viktor Emanueia je ustanovila 1870. leta v Rimu prve ljudske šole. 400 cerkva, pa nobene šole niso ustanovili klerikalci v večnem mestu ! A še hujše je v Belgiji . . ."
„Tako je delovanje klerikalizma vseh časov in krajev napram šoli. Ne slepimo se, da je novodobni slovenski klerikalizem kaj boljši. Ne. zoprnik je ljudski šoli, nasprotnik omiki in pro-sveti priprostega naroda, ker tako najbolje ugaja njegovemu namenu. ... In mi slovenski učitelji naj bi se ne bali take dobe in se je ne branili z vsemi svojimi močmi? O, potem bi ne bili več pospeševalci razvoja ljudskega Šolstva, ampak njegovi grobokopi!"
Tako moško, z vzravnanim tilnikom govori blo-venski učitelj. Pripomnimo dve, tri brez strahu pred vzravnanim tilnikom.
Najprej poglejmo našega šolnika tenko-vestnost za resnico! Klerikalizem tedaj v svetem Rimu ni ustanovil nobene šole in prvo ljudsko šolo je ustanovil še le tako hudo sovraženi Viktor Emanuel. Pa res, tako hudo sovraženi Ema-nuel, od mračnih klerikalcev, od teh „temno mislečih biričev" sovraženi veliki Emanuel je ustanovil prvo ljudsko šolo v svetem Rimu! „400 cerkva, pa nobene šole niso ustanovili klerikalci v večnem mestu !"
A kako li, da pravi klerikalcem ne baš prepri-
jazni To u r n o n , ki je bil od leta 1810 — 1814 cesarski francoski prefekt v Rimu, o rimskem šolstvu tako-le:
„Začetni pouk se nudi ljudstvu s svobodoljubjem, ki bi je mogla pokazati malokatera vlada. Rim ima osem šol, ki jih vodijo redovniki, 52 krajnih šol za moško in prav toliko za žensko mladino. V njih se poučujejo otroci brezplačno ali pa proti neznatni šolnini. V najmanjših vaseh so učitelji, ki poučujejo branje, pisanje in računstvo, tako da ni skoro otroka, ki ne bi bil deležen dobrote šolskega pouka."
Maguire pravi, da je za ljudski pouk bolje preskrbljeno, kakor pa na Augleškem. Leta 1859 je bilo v Rimu samem 49 krajnih šol, 5 drugih šol pri krščanskih šolskih bratih, druge pri piaristih. Poleg teh je bilo 11 nočnih šol (scuole notturne), ki so v njih mladi delavci po noči brezplačno dobivali pouk. Za gluhoneme je ustanovil šolo že leta 1784 duhovnik Tomaž Silvestri, učenec slavnega L'Epee. Za male otroke so bila še posebna oskrbišča (asili d'infanzia).
„Predsodek je mnogih inozemcev," pisal je že leta 1844 v Heidelbergu profesor Mitter-m a i e r, da katoliška cerkev in duhovniki v Italiji ne gojč ljudskega pouka, ampak da vzdržujejo v ljudstvu nevednost, da bi tem iaglje brezpogojno vladali ljudstvo. To mnenje je brez podata v e. Cerkev obsoja le tisto nazorstvo, ki si umišlja, da je naloga pouku, razvijati le um, učiti brati in pisati, brez versko-nravne vzgoje. Italijanskim duhovnikom je treba dati čast, da po vseh krajih z obilnimi doneski, z neumornim trudom in z dejanjsko pomočjo pospešujejo pouk ... V R j m u je več kakor sto ljudskih šol, ki je na njih pouk po največ brezplačen."
Kaj je tedaj vodilo pero slovenskemu učitelju, da je zapisal one besede: „400 cerkva, pa nobene šole niso ustanovili klerikalci v večnem mestu ?" Kaj drugega je moglo biti, kakor sovraštvo, ki je bruha zoper klerikalizem tudi zadnji „Učit. Tnv.",
govoreč in golčeč o „mračnjakih", o „ f a natični vlado željni družbi", o „temno-mislečih biričih", o „ljudskih z a p e -1 j i v c i h ", o „brutalni diktaturi klerikalizma" in nje „strašnih in groznih nasledkih", o njih, „ki so jim vera. ljubezen do domovine in dinastiška zvestoba le nekaki izveseki, da izdelujejo neumorno in vztrajno svoje temne načrte, s pomočjo katerih bi pridobili klerikalni samovolji in d e s p o -tizmu vrhovno poveljstvo ter podjarmili, uničili in razdrli vsako prosto gibauje, vsako prosto mišljenje" ! . . .
Sovrsštvo, slepo sovraštvo, ki mu ni do tega, kakšna sredstva rabi! Pečat laži nosi na čelu in še brezsramno vzravnava tilnik !
Nikakor nam ni na umu, da bi vse hvalili, kar je v Rimu — a laži ne bomo nikdar poslušali molče! Zemlja, napojetia z mučeniško krvjo, nam je predraga, zato nikdar ne bomo mirno gledali, da bi odpaduiki pljuvali nanjo ! Tudi rimsko šolstvo je imelo svoje napake — katero človeško delo je brez njih ? — a imelo je tudi vrlin, ki jih novodobno šolstvo nikdar imelo ne bo ! Ze uredba sama nikdar ni bila nemodra. Magistrat in šk< fov pooblaščenec sU imela sonadzorstvo. Telesne kazni so bile skrajno omejene. Učitelj je moral biti vsaj 21-leten, brezmadežen, zdrav, preskušen. Nobeden ni smel imeti v šoli čez 60 učencev. Ce jih je bilo več, pridružiti si je moral učitelj še pomožnega učitelja. Dnevni pouk ni smel trajati čez 6 ur. Kar se pa tiče versko-nravne vzgoje, o tem ni da bi še govorili. Ali so morda tiste „prve ljudske šole", ki jih je ustanovil veliki Viktor Emanuel, zato bolj verske, ker so na njih odpravili vsak verski pouk, in zato bolj n r a v n e, ker je na njih le še morala — koukubinarca Crispija ? Seveda „Učiteljski Tovariš" bo dejal, „da vera pri tem, prava vera v Boga, kojo nosi v svojem srcu vsak dober in blag človek, ta vera ni v nevarnosti", če tudi država odpravi iz šol „mistične stroke", saj vere „notranja
LISTEK
Brodnik.
Zgodovinska povest. Angleški Brisala Antonija Klitsebe de laGrange; prevel Ivan Č estimir.)
Prvi del. Valerija.
IX.
Slučaj.
Valerija je nestrpljivo pričakovala Milona in je že mislila, da se jej je tudi on izneveril. Hotela ga je poiskati sama, toda ni smela. Njeno stauje je bilo od dne do dne hujše; ker je bila namreč navajena zapovedovati, je prav težko prenašala ža-ljenja, Klementine sužnje pa so jo poniževale, kjerkoli so jo mogle. Pri mizi so jo posajale na zadnje mesto, dajale jej ostanke svojih jedil, v posmeh pa so jo imenovale „patricijko". Vsak dan je morala poslušati zasmehovanje, ki jej je često vzburkalo kri Sužnje so bile sicer hudomušne, toda še groz-neje je bilo nasilje in surovost Klemente Petronije, ki je silila. Valerijo, da je morala igrati na kitaro
od zore do mraka. Ko se je naveličala glasbe, pso-val» jo je in jo nazivala plebejsk izrodek in sužeujsk izmeček.
Nekega dne je Valerija igrala izvanredno žalostna pred svojo gospodinjo, ki se je baš lepotičila, da bi šla v javno gledališče. Nečimerna starka je sedela na dveh svilnatih blazinah. Jedua služabnica je držala pred njo ogledalo iz brušenega jekla, druge sužnje pa so se vrtile krog nje, jej urejevale krasna oblačila in nameščale drago kamenje in drugo le-potičje. Po obrazu se .je pobarvala bolj ko kedaj ; vzlasti sta vlekla pozornost na se dva rudeča madeža na velih lic .. Lasuljo, katero je nosila navadno črno, je imela sedaj belo, polno zlatih metuljev, biserov in smaragdov.
Valerija se sedaj ni smejala tej stari nečimer-nici, ker je v njej vzbujala bolj stud, kakor pa jo je silila na smeh. Ko se je spomnila prošlih dnij, postalo jo je sram. da je nekdaj tudi sama barvala lice. Neki tajen glas jej |e šepetal, da bi bila tudi ona tekom let postala tako odurna in smešna.
Ko je Klementa oblekla svoie belo oblačilo, začela se je sprehaiati po sobi, sužnje pa so se jej priliznjeno laskale.
Valerija je molčala. Na licu se jej je videlo, kako da pomiluje staro nespametnico, ki jo je gledala temno, užaljena vsled tega, ker se jej ni prilizovala. Ko je dolgo časa nevoljna pričakovala od Valerije kako laskavo besedo, reče jej srdito :
„Mar ti nimaš nobene besedice za svojo gospodinjo ?"
Valerija zmaje z rameni, se nasmehne, ne odgovori pa ničesar.
Njen molk in posmeh razdražita Klemento; zbesni od jeze in zada ubogej Valeriji krepko zaušnico.
Valerija plane vsa besna po konci, stegne roko, kakor da bi hotela starko pograbiti za lasuljo, trešči kitaro ob tla in dč :
„Zahvali se, starka, svojej starosti, da te ne zadušim". Te besede izgovorivši, steče iz hiše, v katerej je morala prenesti toliko zaničevanja, in se napoti k samotne) kočici.
Lice je imela višnjevo, znamenje zaušnice, katero je zadala koščena roka Klementina. Polastila se je je tolika otožnost, da ni mogla niti plakati. Strašna nevihta je razsajala v njenej duši, in v tej besnosti bi si bila najraje ob zidu razbila glavo.
moč je tako velika io močna, da ji ni treba dajati še zvunanje pomoči". In tako pač tudi blagonravje ni v nevarnosti, saj je tudi njegova moč tako velika in močna, da mu ni treba še zvunanje pomoči!
„400 cerkvi, pa nobene šole niso ustanovili klerikalci v večnem mestu".
Radi bi vedeli, kje je zastopnik „svetega stanu" to pobral! Ali še nikdar ni ničesar slišal o velikih rimskih univerzah? — Oollegium Rjmanum, Collegium Urbanum, Oollegium Sti Thomae — pa še prestavna Sapienzal Morda pa ni nič 'slišal o srednjih šolah! In vender je 'znano, da so jih imeli jezuitje, piaristi in barnabitje, a poleg teh da se bile še komunalne in privatne! Tudi konviktov in penzijouatov je bilo dovolj za oba spola, komunalnih in privatnih ! Zdi se, da se je našemu zgodovincu nekaj primerilo.
Ne vede, da je sploh vse šolstvo niknilo iz ce^venih tal, iskal je v Rimu državnih šol, v „sv. Rimu" pa državnih šol, gotovo po vzorcu tistih, ki slone na zakonstvu 1. 1869 ! Da, tako mora biti, zato s svetim ognjem, z ogorčenim srcem propove-duje svetu, da je še le vlada „tako hudo sovraže-nega laškega kralja Viktor Emanuela ustanovila leta 1870 v Rimu prve ljudske šole." — A vedna uganjka je le, kdo mu je navdihnil veličanski konec k svetojeznemu spevu: .400 cerkva, pa nobene šole niso ustanovili klerikalci v večnem mestu!"
V „SI. N." je tožil neki slovenski učitelj, da se šenklavški gospodje kaplani razburjajo, ker so začeli učitelji o d k r i t o govoriti, kar mislijo. Oj, ne! Kar nič se ne razburjajo. Samo čudno se jim zdi, da časih ti možje niso bili — odkriti ali kaj ? Spominjamo se še časov, ko so ločili cerkev katoliško od klerikalizma, a tega sedaj ne ločijo več. Kdor ima oči, vidi, da jim je klerikalizem samo še beseda za katoliško cerkev, ki se je ne upajo ljudstvu tako odkrito klevetati. Velezuano je, kako se je „SI. N." prvi izdal. Istovetil je klerikalizem z rimsko cerkvijo. Macaulaj je pisal: „Kar se je med krščanskimi narodi storilo za prosveto, svobodo, blagostanje in umetnost, vse se je storilo zoper voljo rimske cerkve" — „SI. N." pa je mirno preložil: „zoper voljo klerikalizma". Prav to za njim delajo tisti učitelji, ki je Dimnik njih — preročišče.
Ce je kje na svetu katoliška cerkev skrbela za šole, skrbela je v Rimu. A slovenski učitelj, govoreč o rimskem šolstvu, pozna le klerikalizem. Torej je pač katoliška cerkev tisti klerikalizem. Prav je, da ste odkrili srce ! Zdaj, gospoda, se poznamo in videli se bomo pri — Filipih !
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. decembra.
Katoličani mej Čehi. Minuli četrtek je zagledal v Pragi nov list pod naslovom „Katolicke Listy," ki bo izhajal mesto dosedanjega „Cecha". Iz programa, kakor iz vsega ostalega lista je razvidno, da je bila največja in najnujnejša potreba nagla ustanovitev samostojne katoliške stranke mej Cehi, da že dobro organizovana stopi v boj povodom prihodnjih državnozborskih volitev. Ziedinjenje s kako drugo stranko, kakor tudi popolna brezdel-
Ni pa se pri tem spomnila, da je tudi ona nekdaj istotako grdo ravnala s sužnji, ki so mirno prenašali njene besne napade, niti ni pomislila, da je to kazen zaslužila, in da božja pravica često kazni z isto kazhijo. Povesila je glavo in stiskala jezno pesti, kakor da zdajci zgrabi Klemento Petronijo. Zal jej je bilo, da se ni maščevala.
Dospe do samotne hišice ; že izdaleka se jej dozdeva njeno zidovje kakor zidovje kraljevske palače. Srce jej začne biti od radosti, kolikor je pač mogla biti radostna in vesela sredi svoje bede. Spomni se Milona in vsklikne :
„Oj, koliko bolje je stanovati v lastnej kolibi, kakor pa v bogatej tujej palači!"
Ko izreče te besede, steče v hišico v nadi, da najde svojega Milona. Stopi v hišico in zakliče: „Milon, Milon ! Kje si ?" Živa duša se ne odzove; odmevajo samo njene besede. Uboga Valerija preišče vsak kotiček, toda Milona ne najde nikjer. Slednjič stopi iz hišice in glasno, kolikor more, pokliče svojega zvestega služabnika ; toda samo odmev od bližnjih razvalin ponovi Milonovo ime.
nost je nemogoča in škodljiva. Zjedinjenje s Staročehi je že radi tega nemogoče, ker je ta stranka mrtva in se ne bo zopet oživila. Vsekako je torej pozdravljati najnovejši korak naših severnih bratov katoliških Cehov, ter jim želeti, da bi v tem delu vstrajali in dosegli zaželjeni vspeh.
Nagodba z Ogersko. 2e nekaj tednov sem se ni ničesar slišalo o obravnavah glede obnovitve nagodbe mej Avstrijo in Ogersko. Včeraj se je v tem oziru zopet nekaj genilo. Poroča se namreč z Dunaja, da sta se podala trgovinski minister Glanz in železniški minister Guttenberg v Budimpešto, kjer se nekaj časa posvetujeta z ogerskimi tovariši o zadevah pogodbe, ki spadajo v njihovo področje. Ta stvar napreduje zelo po Časi in vidi se, da imata vladi vse premalo poguma za nadaljne korake. Kar pa zamudi naša vlada, to hočeji nadomestiti naši židovski „prijatelji" s svojimi umazanimi glasili. Govoreč o kvotnem vprašanju, naglašajo, da čaka novi državni zbor veletežavna naloga, ki se pa mora (I) rešiti, namreč obnovitev nagodbe z Ogersko. Nadalje se popisuje tek dosedanjih obravnav mej kvotnima deputacijama ter omenja, da se Mažari ne morejo (!) zadovoljiti s piedlogom avstrijske kvotne deputacije in da se bo doseglo sporazumljenje le tedaj, ako se tostranska polovica zadovolji s 4 odstotnim povišanjem ogerske kvote. S tem bi bilo ustreženo vsem interesovanim krogom (!). Po mnenju teh židovskih glasil je 4 odstotno povišanje maksimum (!) kar se sploh more doseči. Tako skrbe avstrijski židovski liberalci za tostranske koristi. Ali ne pomeni to ravno toliko, kakor kričati v Budimpešto : Ne dovolite v nikako večje, nego 4 odst. povišanje, mi bomo že skrbeli za to, da se s tem za-dovolje naši krogi? Ako židovskim sleparjem vse izpodleti, ne ustrašijo se tudi — izdajalstva !
Socijalistična trditev „vera je zasebna stvar" je, kakor že opetovano dokazano, popolno ničevna in samo gola fraza, na katero se lové scci-jalistični kalini, v resnici so pa socijalisti najzagri-zenejši nasprotniki vsake pozitivne vere. To se je z nova pokazalo minule božične praznike na Dunaju. Dne 25. t. m., torej na dan, ki je svet vsakomur, ki ima v sebi le še iskrico verskega čuta, je morala dunajska oblast razpustiti dva socijalistična shoda, ker se je nespodobno in nesramno govorilo o verskih resnicah in so se navzoči poživljali, naj odpadejo od krščanstva. Jednak shod je razpustil vladni zastopnik tudi minulo nedeljo dopoludne, z dnevnim redom „cerkvene pristojbine". Ako se pomisli, da tiče za hrbtom soc. demokracije samo prostozidarji in židje, se tej zlobnosti nikakor ni čuditi, tem bolj pa načinu, na kateri se skuša slepiti nezavedno, zaslepljeno prebivalstvo. Tem več dela pa je treba na naši strani, dokler še ni prepozno.
Italijanski davkoplačevalci prejmo za novo leto nepričakovano darilo, katero jim namerna v kratkem nakloniti Rudinijevo ministerstvo. „Pol. Corr." poroča namreč iz Rima, da je ustavljena v proračun za leto 1897/98 izvanredna potrebščina v znesku 9 milijonov lir, ki se bode porabil za nakup novih, malokaliberskih pušk. S temi namerava oborožiti italijanski vojni minister pehotne polke, vštevši deželne brambovce. Da davkoplačevalci nikakor ne bodo veseli tega novoletnega „darila", se razume samo po sebi, kajti že druga vsakovrstna neznosna bremena jih tlačijo vedno bolj k tlom, sedaj jim bo pa pogoltnil kruti militarizem še ogromno svoto, ko še niso popolnoma pozabili zadnjega hudega udarca.
Gibanje v Makedoniji. Dalje časa je bilo vse tiho o vstaji v Makedoniji in že so turški ofici-jozi razglašali, da v Makedoniji niti ni nezadovoljnih ljudij. Minule dni pa je došla iz Aten ta le brzojavka: Predvčerajšnjim je bila v olimpskem okraju v Makedoniji krvava praska med 80 turškimi vojaki in tolpo upornikov. Vojaki so namreč spremljali neko turško komisijo osmih članov, ki pa so vsi padli v praski z uporniki. Od tega spremstva se je rešilo le 24 vojakov ; izmej upornikov so padli samo štirje.
Ministerska kriza v Srbiji. Takoj po odobritvi vložene ostavke Novakovičevega minister-•stva je brzojavno pozval kralj Aleksander z Dunaja srbskega poslanika Simiča ter mu naročil, naj so-stavi novo ministerstvo. V teku današnjega dne dospe poslanik Simič v Belgrad. Poskušal bode v prvi vrsti s sostavo koalicijskega ministerstva, ako se mu pa to ne posreči, pričel bo z snovanjem ne-utralnega kabineta. Gotovosti v tem oziru ni še ni-kake, tem manj, ker manjka jedinosti v napred-
njaški stranki, ostale stranke so pa itak preslabotne, da bi mogle kaj vplivati na sostavo kabineta. — Za Novakovičem in njegovimi tovariši nihče ne pretaka solz. Manjšim opozicijonalnim strankam je bilo to ministerstvo že itak trn v peti, zaupanje v naprednem krogu je pa tudi ginevalo od dne do dne. Kralju zvesto udaui srbski prebivalci so v obilni meri zamerili bivšemu kabinetu, ker se je tako ilo-jalno obnašal nasproti kralju in zagovarjal kazni vrednega pravosodnega ministra. Ob jednem z mi-nisterstvom pa je obledela tudi slava nekdaj tako mogočnih srbskih radikalcev in liberalcev.
Položaj v Turčiji. Minulo soboto so jela izvrševati turška oblastva ukaz glede popolne amnestije armenskih in mohamedanskih ujetnikov, v nedeljo pa se je opravila na povelje patrijarha v vseh cerkvah zahvalna služba božja. Dolgo časa so se morali pokoriti večinoma popolno nedolžni kri-stijani po ostudnih ječah, samo da se je zadostilo želji Mohamedovcev. Prestati so morali jednako kazen, kakor največji mohamedovski zločinci. — Poslaniki in posebna komisija se snidejo malone sleherni dan k posvetovanju. Obravnava se vedno le vprašanje glede konečnih preosnov za Armenijo. Toda kakor se vidi, je dosedaj vse delo še popolno brezvspešno ; kar žele poslaniki in ž njimi vred armensko prebivalstvo, to ni po volji sultanu in njegovim privržencem, in obratno, in tako bode naj-brže steklo še precej vode, predno zagledajo beli dan prepotrebne prosnove.
Proračun mestnega zaklada za let« 1897,
odobren v sejab mestnega zbora ljubljanskega dne 22. in 23. decembra.
(Dalje.)
B. Izredna potrebščina.
1.	Mestni hranilnici na račun dolga		
	in obresti.......	11600 gld.	
2.	Za olepševalne namene ....	1000	n
3.	Naprava nove lesene stene ob		
	strugi Gradašice.....	2085	it
4.	Poprava Stepanskega mostu . .	810	n
5.	Naprava nove Kuhnove ceste proti		
	bramb. vojašnici.....	17048	n
6.	Naprava hodnika na sv. Petra		
	cesti od župnišča do mitnice .	1297	n
7.	Naprava štirih okenj v Kolizejskem		
	poslopju........	50	n
8.	Naprava kanala v Vegovih ulicah		
	in podaljšanje kanala na Ernon-		
		3210	n
9.	Naprava šolskega vrta na Barji in v šolskem poslopju potrebna		
	dela.........	1550	n
10.	Za napravo drenaže, popravo stopnic pred tivolskim gradom in		
	barvanje posloja.....	1000	n
11.	Naprava ceste od iškega mostu		
	skozi Hauptmanco.....	2765	n
12.	Naprava pota v Šiško za Beži-		
	gradom ........	45	n
13.	Poprava Ederjevega stanov. v Svi-		
	cariji.........	350	n
14.	Naprava novega stranišča v I.		
	mestni deški šoli.....	200	n
15.	Preosnova uradn. poslov, v objav-		
	nem uradu.......	1000	n
16.	Podaljšanje vodovodnih cevij do razkuži zavoda, naprava vodnjaka tamkaj in urejenje zim-		
	skih okenj v bolnici za silo. .	230	•
17.	Trebljenje in čiščenje Tivolskega		
	gozda .........	500	n
18.	Naprava asfaltnega tlaka pred		
	Binderjevo hišo v Parnih ulicah	394	n
19.	Naprava nadpisov na ljudskih		
	šolah.........	632	n
20.	Donesek za popravo erar. mostu		
	pri sv. Jakobu......	635	n
21.	Naprava uličnih napisov za novo imenovane podaljšane ulice in		
	ceste .........	4000	n
22.	Nakup novih cevij za pnevmat.		
	stroj .........	541	»
23.	Interkalarne obresti od posojila 415000 gld. za topničarsko vo-	i	
	jašnico .........	4186	n
24.	Podaljšanje Nunske ulice do juž.		
	železnice........	4677	n
25.	Inštalacija električne razsvitljave	2200	n
26.	Za napravo prelazov ....
27.	Za Andrej Praprotnikov spomenik
28.	Naprava dveh bieiklov za mestno
redarstvo........
29.	Telefonska zveza mej mestnimi
stražnicami.......
80. Kanal čez cesto pri tob. tovarni
31.	Kanal iz Rebri čez sv. Jak. trg
in Gruberjeve ulice v Ljubljanico .........
32.	Šišenski občini za odškodovanje
povodom inkorporacije zemljišč prvo četrtino.......
33.	Podaljšanje Tržaške ceste proti
južnemu kolodvoru.....
34.	Za popravo Trnovskega pristana
35.	Naprava asfaltnega tlaka na Dun.
cesti.........
36.	Gospejnemu društvu podpora ._
Svota izredne potrebščine . .
Svota redne potrebščine . ._
(Konec sledi.)	Skupaj . .
1000 gld. 50 „
140 „
1300 „ 235 „
6510
1500
10000 3000
600 100
86440 gld. 233117 . 319557 gld.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. decembra.
(Jugoslovanska skupina v državnem zboru.) Na razna nam došla vprašanja v tej zadevi za sedaj v pojasnilo odgovarjamo nastopno : Na podlagi sklepa slovenskih in hrvatskih državnih poslancev glede osnovanja jugoslovanske skupine v državnem zboru je povabil izvrševalni odbor narodne stranke osrednji volilni odbor katoliško-narodue stranke v ta namen na razgovor. Osrednji volilni odbor naše stranke se je odzval povabilu in tako so se vršila mej božičnimi prazniki taka posvetovanja mej pooblaščenci obeh strank. Teh razgovorov se kot pooblaščenci vdeležujejo gg. dr. vitez Bleiweis-Trste-niški, dr. Ferjančič, A. Kalan, dr. Tavčar, dr. Su-steršič in dr. Žitnik. — Rezultat teh dogovorov predloži osrednji volilni odbor katol.-nar. stranke tekom meseca januarja shodu zaupnih mož iz cele dežele v konečno razsodbo ozir. potrditev. Želeti je torej, da si volilci vseh okrajev glede kandidatov uo shoda zaupnih mož ohranijo proste roke. To povdarjamo zato, ker smo dobili z Gorenjskega sporočila, da se nabirajo podpisi za kandidaturo prof. Tomo Zupana. Jako čudno se nam zdi, da gospodje, ki so sicer vedno povdarjali slogo, sedaj, ko se mej strankama vrSe dogovori, kako doseči, da bi se volitve bolj mirno vršile, nastopajo taka separatistična pota. Torej pozor in previdnost na vse strani 1
(Dnevni red) izredni seji občinskega sveta ljubljanskega v četrtek, dne 31. decembra t. 1. ob petih zvečer v mestni dvorani. 1. Predsedstvena naznanila. 2 Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Obljuba novoimeuovanih meščanov. 4. Mestnega magistrata poročilo o odpisu treh nedobitnih terjatev. 5. Finančnega odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata glede kredita za zgradbo vojaškega avgmentacijskega skladišča. 6. Stavbinskega odseka poročilo o oddaji mestne vožnje za 1. 1897. 7. Policijskega odseka poročila: a) o prošnji ljubljanskih prebivalcev do ravnateljstva južne železnice glede ovir, katere provzroča prevažanje železniških voz čez Dunajsko cesto ; b) glede zavarovanja redarjev proti nezgodam ; c) o imenovanju nekaterih cest in ulic ; č) o prizivu g. Avg. Weberja proti odločbi mestnega magistrata, da mora njegov pes nositi nagobčnik ; d) o obliki, katero naj imajo v bodoče ulične table in hišue tablice. 8. Šolskega odseka poročilo o računu vodstva II. mestne ljudske šole o porabi dotacije letnih 80 gld. za vzdrž&vanje šolskih delarnic v letu 1895/96. 9. Obč. svet. dr. Danila Majarona samostalni predlog, da se do c. kr. železničnega ministerstva in do generalnega ravnateljstva južne železnice pošlje spomenica o nujni potrebi naprave centralnega kolodvora v Ljubljani.
(Božičnica v ljubljanski bogoslovnicl.) Na sv. večer so imeli ljubljanski gg. bogoslovci lepo bo-žičnico, in kar je še lepše, imeli so jo na prid bodoči cerkvi sv. Jožefa oo. jezuitov. Vspored je bil vrlo zanimiv. Najprej je g. Baloh v lepi vezani besedi proslavljal „sveto noč". Potem so se vrstile pesmi in godba. Posebno so mikale Riharjeve „bo-
žične pesmi", spremljevaue z orkestrom. R-ci kdo, kar mu všeč, svoje posebne lepote imajo tudi te pesmi, in ni se čuditi, da jih ima naš narod še vedno najraje. Po petju in godbi je bila tombola. Prinesla je nekaterim lepih dobitkov, drugim neizprosni „fiasco", vsem pa — dobro voljo.
(Božičnica) v mestnem otroškem vrtu (Komen -skega ulico v „Rokodelskem domu") bo jutri popo-ludne. Začetek ob 4. uri. K tej božičuici so vabljeni vsi prijatelji nežne naše mladine.
(Slovensko gledališče.) Danes se bode pela, in sicer najbrž zadnjikrat v tekoči sezoni, opera „Ri-g o 1 e 11 o ". V četrtek bi morala biti slovenska predstava, a opusti se iz ozirov na običajne Silve-strove veselice in bo prihodnja slovenska predstava v soboto dne 2. januvarija, kateri dan se uprizori nova igra s petjem „To je dekle!" Glavni vlogi v tej igri bodeta igrala gdč. Polakova in gosp. I n e m a n n.
(Imenovanja.) Deželni predsednik ie imenoval začasnega okrajnega komisarja Riharda W e n e d i k-ter stalnim, koncipista pri deželni vladi barona E. Schonbergerja začasnim okrajuim komisarjem, začasnega koncipista dr. A. pl. B a n n i z o stalnim in konceptnega praktikanta S. D o m i c e 1 j a začasnim koncipistom pri deželni vladi za Kranjsko. — Poštni praktikant Karol M^diz je imenovan poštnim koncipistom v Trstu.
(Od Kolpe) 25. dec. Neljubi gosti uzmoviči se kaj pridno oglašajo po naših krajih. Tudi jim je vse prav, kar se da odnesti; zlasti jim ugaja obleka in običa. Zdaj se zvrši kaka tatvina tu, zdaj tam. Orožniki sicer brzo zasledujejo tate, toda brezvspešuo. Meja je preblizo, pobrišejo na Hrvatsko. Ta teden so dvakrat ulomili v naši vasi. V nedeljo so jednemu gospodarju pobrali nekoliko perila, drugemu krompirja, soli, 20 steklenic piva in nekaj bokalov žganja. To dvoje bilo jim je v nesrečo. Izpivši preveč piva in žganja so obnemogli in vse ukradeno pustili v Vinomeru, da se iztreznejo ter odneso. Pa ljudje so te stvari zapazili in izročili sodišču. Tati so ušli. Zato so se pa uzmoviči odškodovali toliko bolj sveto noč med poluočnico. Prislonivši lestvo so prišli v gornje nadstropje in z raznovrstnimi pripravami so odprli vrata, omare, shrambe, predale in predalčke. Iščoč denarja so razmetali po sobah obleko, knjige, papirje. Odnesli so krajcarjev za kakih šest gld. in poleg par malenkostij namizne srebrnine za jedno osebo. Toliko večji kvar so naredili v pritličju. Vzeli so hlapcu denarja 15 gld., obleke in obuče v vrednosti 50 gld. Naloživši še nekaj moke in soli, so odšli, najbrž čez mejo na Hrvatsko. Naj bi gosposka strogo in občutljivo kaznovala tako mrčes, ki je strah in nadloga ljudem. Pred kratkim so v Novem Mestu obsodili neko žensko na pet mesecev; ljudje pravijo, da je bila zavoljo tatvine kaznovana dva in tridesetkrat.
(Darovi.) Za msgr. Jeranovo dijaško mizo: C. g. Stupica 5 gld. — G. Marija Zorman 3 gld. na-mestu venca na grob umrle Mici Steuta. — A. V. 5 gld. — Za cerkev sv. Jakoba na Brezovici pri Sv. Katarini so darovali: C. gg.: dr. Janežič, profesor, 5 gld.; Andrej Kalan, kanonik, 11 gld. 50 kr. ; Janez Dulinar, kapelan, 3 gld.; Karol Polak, vele-tržec, 5 gld. — Bog plačaj!
(Licitacija.) V četrtek, dne 31. t. m., ob pol 12. uri, se bode vršila pri tukajšnjem magistratu v drugič licitacija za prevažanje odgoncev leta 1S97, na kar se izvoščeki in vozniki opozarjajo.
(Ogenj.) Danes zjutraj ob 7*8. uri je gorelo v dimniku h. št. 29 v Rožnih ulicah. Gasilci so bili takoj na mestu in ogenj vdušili.
(Vročinska bolezen) se je iz Begunj razširila tudi na vas Zgoše. Na obeh krajih je 13 bolnikov
(Žaudarje na Kranjskem.) Po najnovejšem izkazu šteje moštvo žandarmerije na Kranjskem :
1	podpolkovnika, 1 nadlajtenanta, 1 pribočnika; po žandarmarijskih postajah na deželi 1 ritmojstra,
2	lajtenanta, 11 stražmeštrov, 71 postajnih na5d-nikov in 213 žandarmov.
(Surovost.) S Trate : Pri polnočni sv. maši bilo je nekaj fantov ali prav za prav dečakov, ki so se v cerkvi prav nespodobno obnašali. Zraven njih je bil vojak na dopustu, ter je jednega izmed teh su-rovežev sunil in rekel, naj bodo pri miru. Po maši pa jo ti dečaki udero med ljudstvom za vojakom in,
ko ga dohiti, takoj dobi dva sunca z nožem v hrbet. Krvi mu je mnogo odteklo in domu je že komaj prišel. Zdravnik je konštatoval nevarno rano, a umrl ne bo. Jeden teh zločincev je že pod ključem.
(Zahvala.) Tiskarna družbe sv. Mohorja je poslala knjižnici slovenskega katoliškega delavskega društva 20 zvezkov raznih zanimivih knjig v dar, za kar se društveni odbor tem potom najiskreneje zahvaljuje,
(Samomor.) Nocoj je vlak nad postajo v Lescah povozil nekega hlapca, kateri je v grmovju ob progi nanj čakal in skočil prednj. — Mrtev je bil takoj. Samomorilec je bil po radovljiški okolici znan — kot pijauec.
* *
*
(Knjižico „Narodna šola v Velikovcu") smo razposlali mnogim čast. rodoljubom po Slovenskem. Tem potom jih prav uljudno prosimo, da knjižico spravijo med ljudi in dotičue zneske čim preje odpošljejo našemu upravništvu. Z ozirom na blagi namen, kateremu je določen čisti dobiček, ss prepla-čila hvaležno sprejemajo.
Vredništvo „Mir -a".
Društva.
(Silvestrova veselica pevskega društva „Slavec") se vrši 31. dec. v telovadnici „Narod, doma" po nastopnem vsporedu : I. Godba.
II.	Komični prizori. 1. „Ljubljanski postopač", komičen soloprizor gosp. R. Inemana. 2. Koncertna godba „Mišji strah", humorističen prizor za moški peterospev, ter s spremi jeva njem orkestra; posl. g. Kopitar. 3. „Novičarja", komičen prizor z koupleti, pojeta gosp. Iuemann in gosp. Perdan.
III.	Petje. 1. Juvanec: „Pastir", zbor za bariton in tenor, gg. Götz! in Rus. 2. Förster: „Milica", čve-terospev po|o gg. Lumbar, Zirkelbach, Milavec in Malič. 3. Sachs : „Za goro", čveterospev pojo gg. Lumbar, Kramaršič, Zabukovec in Jakše. 4. Volarič: „Domovini", zbor za tenor in bariton samospev, gg. Lumbar in Perdan, ter spremljevanjem orkestra. Petje vodi društveni pevovodja gosp. A. Sachs. Ob polunoči: a) „Novoletui pozdrav", b) „Alegorija".
(Vabilo) k božičnici v „Narodni šoli" družbe sv. Cirila in Metoda v St. Rupertu pri Velikovcu v sredo dne 30. decembra 1896. leta ob 3. uri po-poludne. — Vspored: 1. Slavnostni govor, govori deček (učenec) Janez Kurat. 2. Pesem „Pastirji pri jaslicah", pojejo deklice. 3. Predstava: „Pastirji pri jaslicah". Osebe: Janez Kurat, čuvaj. Tonček Cikul-nik, stari pastir. Družba pastirjev, osem dečkov. 4. Pesem Audrej Vavken: „Glej zvezdice!" 5. Dekla-macije: a) Prva novoletna, deklamuje Jože Strnad. b) Druga novoletna, deklamuje Julijka Bruner. c) Tretja novoletna, deklamuje Ana Isak. d) Četrta novoletna, deklamuje Micika Kiinstl. e) Božična pesem, deklamuje Micika Mesner, f) Božična pesem, deklamuje Ana Rabič. g) „Božično drevo", deklamuje Katarina Gradišnik, h) .Mamke peč", deklamuje Ana Lipaik. 6. Pesem „K|e so moje rožice?" Zložil Val. Orožen, pojejo deklice. 7. „Sirotica na sveti večer". Igra v dveh dejanjih. Osebe: Uršula Cikulnik, sirotica. Ivana Kues, mati. Ana Riepel in Karolina Kues, njuni hčeri. — Med prvim in drugim dejanjem poje se pesem „Angeljsko petje", zložil Ign. Hladnik, po drugem dejanju pa pesem „Po jezeru". 8. Živa podoba. Nastopijo vsi igralci, v njih sredi angelj, ki poje Slomšekovo pesem „Lahko i noč 1" 9. Obdarovanje igralcev.
(Slovansko pevsko društvo na Dunaju) priredi v sredo 30. decembra v hotelu „goldenes Kreuz", VI. Mariahilferstrasse 99 svojo silve-strovo zabavo. V vspoiedu so možki, ženski, mešani zbori, samospevi, četverospevi, godbene točke in tam-buraški zbori. Začetek ob osmih zvečer.
(Čitalnica v Ptuju) priredi na Silvestrovo običajni zabavni večer z jako zanimivim sporedom in vabi tem potom prijatelje in znance. Začetek ob 7. uri.	Odbor.
(Vabilo k rednemu občnemu zboru narodne čitalnice v Cerknici) dne 1. januvarija 1897 ob 3. uri popoludne z navadnim dnevnim redom. Ako bi po § 19. društvenih pravil ne bil sklepčen redni občni zbor, bo drugi izvanredni občni zbor ob 4. uri istega dne in z istim dnevnim redom.
Telegrami.
Dunaj, 29. decembra. Finančni odsek nižje-avstrijskega deželnega zbora je sklenil nasproti predlogu deželnega odbora, ki je predlagal, naj se dovoli provizorij do konca marca 1897, predlagati budgetni provizorij do konca junija 1897.
Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera »¿»^
Wien,
Bezirk,
Gorica, 29. decembra. Deželni zbor so je otvoril na slovesen način. Deželni glavar je omenjal v svojem pozdravnem govoru elementarnih nezgod, ki so zadele deželo, ter izraža nado na državno podporo. Vladni zastopnik je pozdravil poslance v obeh deželnih jezikih, na kar se je vsprejel budgetni provizorij.
Budimpešta, 29. decembra. Primanj-kljej pri milenijski razstavi znaša baje pol milijona gold. To svoto poravna ogerska država (?)
Levov, 29. decembra. V včerajšni seji je omenjal namestnik izdatne porabe zbo-rovalne in društvene pravice v teku letošnjega leta ter naglašal, da je postopala vlada nasproti temu gibanju strogo lojalno (!). Ko-nečno je omenjal namestnik razvoja šolstva in vedno manjšega števila izseljencev.
Opava, 29. decembra. V prvi seji novega deželnega zbora je pozdravil deželni glavar grof Lariš poslance in novoimeno-vanega deželnega predsednika grofa Clary, na kar je prebral obljubo prvikrat v vseh treh deželnih jezikih.
Rim, 29. decembra. Včeraj je pričel sv. Oče vsprejemati diplomatične zastopnike, ki prihajajo izražat novoletna voščila. Sv. Oče je vsprejel v prvi vrsti avstro-ogerskega po-
slanika grofa Kevertero kot starosto mej poslaniki.
Bombay, 29. decembra. Kuga se je jela znova razširjati po celem mestu in v predmestjih.
bolehave vslcd pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
ieleznato vino lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajtka cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — -Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol fiterskih steklenic gld. 4'50. (122 50—44) 2
najfilstfje lažne
KISELIHE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (i.)	nostjo.	10 47
Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
-i Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Meteorologdčno porodilo.
a < a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	tli >
28	9. zvečer	7397	—0-4	si. 8V7.h.	jasno	
29	7. zjutraj 2. popol.	737-4 736 7	-3 2 02	sr. svzh. si. svzh.	skoro oblč. jasno	0-0
tnalom.
Srednja včerajšnja temperatura 0 3°, za 29° nad nor-
Povodom novega leta
priporočam lepo svojo zalogo vsakovrstnih
lesoreznih, nagizdnih, galanterijskih in usnjenih predmetov, najfinejših dišav in mil itd.
prav pripravnih za novoletna darila.
828 i—s FR. STAMPFEL
v Ljubljani, Tonhalle.

■sh
Krčmarji in zasebniki, kateri žele kupiti
pristna, naravna vina,
obrnejo naj se do	781 15—6
Pavla Sponza
v Rovinju v Istri,
kateri da popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. _ Na
željo vpošlje vzorce belega in „mosoato rosa"! terana in belega isterskega vina.
H£jT Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše.
Št. 41.038.
Razglas
831 3-1
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 23. t. m., da je v svrho pokritja izvanrednih troškov mestne občine ljubljanske mestne doklade zvišati in od 1. januvarija 1897. leta počenši pobirati nastopne doklade:
]. od pridobitnega davka (obrlarine) z državnimi dokladami vrrd:
do	5 gld. 25 kr. čiste obrtarine......
od	5 gld. 25 kr. do 26 gld. 25 kr. čiste obrtarine
od	26 gld. 25 kr. naprej čiste obrtarine pa . .
od	dohodnega davka z državnimi dokladami vred :
6% 10% 15°/.
do 50 gld. . . . od 50 gld. do 500 gld od 500 gld. naprej
3.	od hišnonajemninskega davka . .
4.	od zemljiškega davka tudi . . . To se z ozirom na določilo
10% 15°/o 25%
15% .... 15%. 43. obč. reda za deželno stolno mesto
Ljubljano oznanja z dostavkom, da more vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom godi krivica, uložiti svoje ugovore v štirinajstih dneh, t. j. do 11. januvarija 1897. leta pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 26. decembra 1896.
St. 41.175.
Razglas,
825 1-1
St. 41039
Razglas.
830 3—1
Pri podpisanem magistratu podeliti je
službo provizorieiiega blagajničnega nzistenta
s prijemki VI. činovnega razreda, eventuvalno
službo bhigiijničnega praktikunta
z adjutom letnih 480 gld.
Prosilci za eno ali drugo teh služb morajo dokazati, da so dovršili viSjo gimnazijo, višjo realko ali pa kako drugo jima lednako šolo ter da so prebili izpit državnega računavodstva in blagajniški izpit.
Tisti, ki še nimajo predpisanih izpitov, zavezani so ju narediti v teku dveh let po nastopu službe.
Prošnje vložiti je do 10. dne januvarija meseca leta 1897. pri magistralnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 25. decembra 1896.
Št. 38.987.
Razglas.
800 3-3
V četrtek, dne 31. decembra t. 1., ob '/s 12. uri vršila se bode pri podpisanem uradu v drugič
minuendo - licitacij a
za preskrbljevanje vožnje pri odgonski postaji občine ljub
Ijanske za leto 1897.
Podjetniki se k tej licitaciji vabijo s pristavkom, da je prevzemniku vložiti 50 gld. kavcije.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 28. decembra 1896.
Vsled sklepa občinskega s\eta deželnega stolnega mesta Ljubljane z drč 7. decembra t i. razpisujejo se pri podpisal em msgistratu naslednji služ-binski mesti:
Služba mestnega policijskega agenta
s prijemki VI. činovnega razreda, t. j. 600 gld. plače, 120 gld. aktivitetne priklade in z dvema petletnicama po 75 gld., in
služba mestnega policijskega detektiva
z letno plačo 500 gld. in aktivitetno priklado 50 gld.
Prošnji za te službi je vložiti do 30. decembra 1896.
Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spiši prisdec sam in nji prideni izkazilo o staresti (krstni list), o trdnem zdravji, o posebni spretnosti za službo, o znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in v pismu in pa o dozdanjem vedenji in službovanji, oziroma poslovanji.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. decembra 1896.
I> ii ii a j s* k a b o r as a.
Dn6 28. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta ......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld, . Kreditne delnice, 160 gld. . ...
London vista ..........
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
80 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini...........
101 gld, 35 101 , 45
122 100 122 99 935 375 119 58 11 9
45 5
90 80 40 25
85 90 82' 74 52' 45 67
U
Dno 24. deoembra.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke i. 1860. 100 gld. . . Državne srečke i. 1864, 100. gld. . . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... D tatarsko vranavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta .....
1% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetno obveznice državne železnice . , .,	, južne železnice 3* .
„	, južne železnice 5% .
,	, dolenjskih železnic 4 %
143 gld. 75	kr.
154 „ 50	
188 . 50	
98 . 75	
137 . —	t
129 „ -	t
107 . 60	
U2 . —	
98 . 85	
99 . 40	n
225 . —	
173 . 40	
128 . -	
99 , 50	
Kreditne srečke, 100 gld.......
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........ 70
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 157 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3435 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
200 gld. - «
136 „ -
427 91 68 85 156 127
50 25
75 75
50 50 12
Nakup in prodaja
nakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ftavarovanje ta zgube pri irebanjlh, pri izžreoanj« najmanjšega dobitka Kilantna izvršitev naročil na borsl.
Menjarnična delniška družba
K K C U
Wolizeile it. 10 Dunaj, Ririahilisrstraue 74 B
66
AšT Pojasnila «6 v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskilt vrsdnosttillf papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visoeega ibrestovanja pri popoini varnosti Sf naloženih glavnic.
--<-
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.