Leto91., štev. 83 Poštnina pavžallrantu gsacrg t staamatm aaawMMi J—M V LJublJrni, torek dne 22. marca !92f. Posamezna štev. 1 K Izhaja od 4 zjutraj* Stane celoletno . . 1SD K »esečno. ......15 „ ca zased, ozemlje • S00 m ca inozemstvo . . 4Ct> Oglasi za vsak mm višina stolpca (58 mm) . 2 K «all oglasi do 39 mm stolpca (58 tam) . I . ne za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 1B/L Telefon št 72. UDravnfštvo« Sodna ulica št. 6» Telefon št 38. Eačcn kr. pošt ček. urada štev. 11.842, lice 22.500 nemških, 22.900 poljskih, Gorenja Glogova 32.700 nemških, 4500 poljskih. Kozel 36.3C0 nemških, 11.700 poljskih. Glivice 58.G00 nemških, 32.000 poljskih, Glubčice 65.100 nemških, 300 poMskih. Ratiborz 4S.700 nemških, 20.700 poljskih, Katovico 76 tisoč 400 nemških, 69.S00 poljskih, Krolevska Huta (mesto) 31.800 nemških, 10.800 poljskih. Byton; 73.900 nemških, 73.500 poljskih, Zabrze 45 tisoč 200 nemških, 43.G00 poljskih, Pščina 14.400 nemških, 41.000 poljskih, Rybnik 28.500 nemških, 50.000 poljskih, Opclc 81.000 nemških, 26.000 poljskih. ugoden Nemčiji BERLIN, 21. marca. (Izv.) Po zad-; id: Olešno 24200 nemških glasov in njih, semkaj dospelih nradnih poro- j 11/-00 poljskih, Klučborg 43.000 nem-čiiih je plebiscit v Gornji Šleziji kon-; Skih, 2300 poljskih Lublimk 15.100 ča. S Oos,ei je^ gtSSKS tat sledeč«: Nemci so dobia 742.C00 ............... glasov, a Poljaki 478.000. To so glavni podatki, rezultati ki še manjkajo ne bodo izpremenili končnih številk, tako, da je gotovo, da bodo imeli Nemci v najslabšem slučaju 61 odstotkov glasov. Mesta so glasovala kompaktno za Nemčijo, a industrijski centri, kjer imajo večino socialisti, so glasovali za Poljske. Navdušenje v Nemčiji je velikansko. BERLIN, 21. marca. Po dosedanjih poročilih iz posameznih glasovalnih krežij kaže glasovanje po ugotovitvi medzavezniške komisije nastopni iz- Kritičen incident v Beogradu SPOR. ZA UPRAVNO RAZDELITEV DRŽAVE BEOGRAD, 21. marca, (izv.) Z , hodne naredbe za kasnejšo dobo. Za šrom na težkoče, ki so nastale v i slučaj pa, da bi se imelo rešiti to —«— - -—'-i^— vprašanje že sedaj, je predlagal, naj se pospeši delo za priprave zakona administrativne razdelitve. Z ozirom na bojazen, da skupščina ne donese pravočasno zakona o razmejitvi oblasti, naj se v slučaju, da zakon ne bo sklenjen tekom enega leta, pooblasti vlada, da to vprašanje regulira z naredbo v sporazumu z zakono-davnim odborom. Jutri ob 9. uri dopoldne sepogajanja nadaljujejo v ožjem odboru. t* NOVI MINISTRI. Beograd, 20. marca. (Izv.) Ministrski svet je danes rešil vprašanje rekonstrukcije vlade. Poslanec Pucelj (SKS) ja prevzel ministrstvo poljedelstva, posl. dr. Karahmemedovič (musl.) narodno zdravje, posl. doktor Spaho (musl.) trgovino in industrijo. Vsled tega so bile potrebne nekatere spremembe v dosedanji razdel-bi portfeljev. Minister dr. Vekoslav Kukovec (JDS), je prevzel svoj stari resort socialne politike, dosedanji minister za soc. politiko Milivoj Jovanovič (JDS) pa vere. Dosedanji minister poljedelstva Velizar Jankovič (rad.) postane minister saobračaja, min. Jcvan Jovanovič (rad.) pa se vrne v ministrstvo gradjevin. SPREMEMBE V DEŽELNIH VLADAH. Istočasno je ministrski svet uredil vprašanje pokrajinskih vlad. V Boni ostane predsednik dr. Gjurgjevič, podpredsedstvo in poverjeništvo za trgovino in industrijo dobijo muslimani, v Dalmaciji bo imenovan za predsednika M. Bartulica, podpredsednik bo demokrat, na Hrvatskem bo imenovan znani zadrugar profesor Gjermancvič za narodno gospodarstvo, za pravdo pa Mladen Popo-vič, oba radikalca. Zadeva slovenske deželne vlade r.c bo reševala po Veliki neči. ozirom vprašanju administrativne rezdelitve države, je imenovanje novih ministrov odloženo, dokler se ne reši to vprašanje. Vsled tega je sklican za jutri dopoldne ministrski svet pod predsedstvom regenta da z ozirom na danes nastali položaj še enkrat pretrese vprašanje upravne razdelitve. Muslimani se strinjajo z vladnim predlogom. — Beograd, 21. marca. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja ožjega odseka ustavnega odbora pod predsedstvom Pašiča. Razpravljalo se je o členu 62 ustave in o prehodnih naredbah k temu členu. Do sporazuma ni prišlo; vendar sta radikalca Ljuba Jovanovič in Laza Markovič pristala na to, da se podredita sklepom večine, ki se pridružuje vladnemu predlogu s sledečim besedilom: «Uprava v kraljevini se vrši po oblasteh; srezih in občinah. Razdelitev v oblasti se izvrši z zakonom po prirodnili socialnih i.a ekonomskih prilikah. Ena o-blast more imeti največ 700.000 prebivalcev. Dve aii več oblasti se more spojiti v eno največjo. Končno odločitev v tem vprašanju prinese skupščina dotičnih oblasti. Tudi taka oblast nc sme imeti več kot 700.000 prebivalcev*. Prehodna odredba se glasi: «Do-!Uer se ne izvrši z zakonom razdelit-tcv v oblasti, do tedaj bodo okrugi v Srbiji, Besni in Hercegovini, Dalmaciji, Črni gori in Sloveniji, županije na Hrvatskem in v Slavoniji in Vojvodini veljale za oblasti in vodile funkcije oblasti po tem načelu*. Dr. Žerjav in dr. Vošnjak sla izjavila, da te formulacije ne moreta sprejeti. Beograd, 21. marca. (Izv.) Med popoldansko sejo ustavnega odbora so se pogajanja zaradi stilizacije člena 62 nadaljevala. Dr. Žerjav je za-btevrl odložitev sklepanja glede pre- Cejav fe Kronštat? Varšava, 21. marca (Brezžično). iz Helsingfc-rsa poročajo, da je Kronštat zopet v rokah upornikov. Boljševiki so se držali v mestu komaj par ur. Protirevolucijski komite se je vrnil iz Finske v Kronštat. Moskva, 21. marca. Brezžično). V cnštat se vrača normalno življenje. Železniški promet se polagoma prebuja. — Moskva, 21. marca. (Brezžično). Dne 19. marca se je vršila v Kronšta-tu velika parada rdečih čet. Vse sovjetske ustanove zopet poslujejo. Pariz, 20. marca. (Izv.) «Echo de Pariš* javlja iz Rige: V Moskvi je zadnjih deset dri bil popoln mir. Včeraj pa je zaradi prehrambene kri- ze prišlo do novih velikih nemirov. Okrog 40.000 delavcev in mnogo tisoč žensk in otrok je v ogromnem sprevodu korakalo proti sredi mesta. Nosili so bele zastave. Predno je pa sprevod prikorakal od trga pred katedralo, so letonski strelci otvorili o-genj na množico, ki se je razbežala v divjem strahu. Mnogo stotin delavcev, žensk in otrok je obležalo mrtvih in ranjenih od strelov, deloma pa pohojenih. Odigravali so se stra-hbtni prizori!*_ Nauen, 21. marca. (Radio Grič). Po vesteh iz Washingtona se je ameriški minister za trgovino izjavil za to, da se Nemčiji dovoli kredit za trgovino. Drisvni komisar v Kmetijski družbi Ljubljana, 21. marca. Ker se je klerikalni glavni odbor kmetijske družbe dosledno upiral sklicati ustanovni zbor kmetijske družbe in so ostali vsi dosedanji opomini vlade brezuspešni, je deželna vlada včeraj glavni odbor razpustila ter izročila njegove posle državnemu komisarju. Za komisarja je bil imenovan doktor Spiller-Muys, kot svetovalca sta mu prideljeno dosedanji predsednik kmetijske družbe bivši poverjenik Jan ter gen. ravnatelj Pire. Državni komisar je dobil nalog sklicati ustanovni zbor kmetijske družbe s starimi delegati. Občni zbor bo razpisan s posebno izdajo uradnega glasila kmetijske družbe «Kmetovalca». ©feini gfeor Ljubljana, 21. marca. Nocoj ob pol 9. uri sc je vršil v Mestnem domu občni zbor Zadruge javnih nameščencev «Samopomcči». Udeležba je bila izredno velika. — Opažati je bilo, da je razno šušlja-nje o gospodarstvu zadruge, ki se je zadnje čase razširjalo po Ljubljani, rodilo dosti močno nevoljo, ki hoče jasnosti in remedure. Občni zbor je bil že skrajno potreben, ker le temeljit razgovor na njem zamore razpršiti nevarnost, ki ogroža obstoj in razvoj potrebne uradniške organizacije. V celoti se je občni zbor vršil dosti mirno. Razburjenje, ki je tuin-tam završalo, bi moglo predsedništv^ preprečiti, da je pravočasno zabranU lo dvogovore. —J Občni zbor je otvoril zadružni predsednik g. Fr. Govekar. Zapisnik zadnjega (ustanovnega) občnega zbora se odobri, ]zr poročila tajnika pa+ snemamo, da je zadruga štela koncem leta 1920. 3200 članov s 25.000 družinskimi člani. Poročilo toži, da je zadmgi primanjkovalo denarnih sredstev, da ni mogla vedno uspešno izkoristiti ugodnih konjunktur. Vl?, čutile so vse one nepregledne množice dolžnost, ki jih čaka v prihodnjih dnevih. Bila je res žalna manifestacija, ki je izražala našo trdno voljo, svečana in dostojna, brez demonstracij in pompoznih obhodov, bila je samo izliv in izraz naše volje in naše odločnosti. Bilo bi odveč ponavljati besede, ki so bile govorjene na manifestaciji, dovolj je, da konstatiramo, da smo jih čutili v svojih dušah vsi, ki smo gledali množice. Prisega, ki so jo položile množice na manifestaciji pred slovensko univerzo, prešle so v delo, ko so se zbrale popoldne naše sestre, da se zbero v kolo s sestrami iz vse naše domovine, da začno pripravljati za nas, ki smo se odzvali prisegi, sestrski obliž, da oblečejo bele halje in pridejo med nas, ki bomo dali za narod z onstran Karavank in Snežnika svojo kri. Delo obrambne in človeškoljubnfe misli smo izvršili včeraj, a naj ne ostane to samo v besedah, ki so bile izpregovorjene včeraj, eno kolo naj bo naše koledelo požrtvovalnosti,'delo ljubezni, delo moči. Na niiestacijskem shodu pred lansko željo za svobodo!" Pij* IK je~že univerzo so govorili dr. Rožič, posla-blagoslovil orožje. Sin enega bo-rcev nec Brandner, dobrovoljec Šlajmer blagosiovil orožje, za svobodo iz leta 1848. je leta 1918. prihitel v Trst, da konča csvoboditelj-sko delo, da izpolni obljubo rimskega nadpastirja, da blagoslovi zmagovito italijansko orožje." V cerkvi so rotem igrali „kraljevo koračnico". Zvečer je bila slovesna predstava v Tcatro Verdi. Peli so razne himne, Garibaldijc-ve, arditske, seveda tudi Momellijevo proti Slovencem („Va fuori stranie-ro!"). — Banketi so bili na gover-natoratu, na komandaturi itd. Danes ob 11. so v ljudskem vrtu odkrili spomenik „Italija premagala dvoglavega orla". Udeležba neko-mandiranega občinstva je bila znatno manjša. Opoldne se je z ložiie vladne palače slovesno proklamirala anek-sija. Tu ie bil trg zopet poln občinstva. Slovesnost sama je bila dobro pripravljena. Cel bataljon kot časi na straža, na balkonu vse došle vladne osebnosti, ministri in generali, zastav tu največ, fašisti povsod, da vzdrže navdušenje, — če bi ne vedel, kako je, bi mislil, da je vse pristno. Toda Trst ve, da se mu je prečitala obsodba. In ona množica, ki stori vse, kar hoče spretna režija, je vpila svoj „Ewiva". Popoldne bodo zopet banketi, sprejemi. zlate medalje se bedo delile v „Verdiju" vsem dobrovoiicem iz ,.Vc- in akademik Ude. — Nato se je vzidala spominska plošča, zastave so se poklonile, pevci so zapeli naše narodne himne in razšli smo se v zavesti naloge, ki nas čaka. Žalne manifestacije se ie udeležilo nad 10.000 ljudi. — ©rška proti Pariz, 21. marca. (Radio Grič). Ob pozivu tretjega letnika pod orožje je grški kralj Konstantin izdal na narod proglas, v katerem izjavlja, da bodo nove čete ojačile grško posadko na vzhodu. BOLJŠEVIŠKE SKRIVNOSTI RIM, 21. Plasti so včeraj odnrjc dvanajst cd 27 zavojev, ki jih jc zadržala carinska uprava in ki pripadajo ruski trgovski komisiji. Našli so velike množine biserov, briljantov. zlata, diamantov, perziiskih preprog in srebrnega orodja. Sestavljen je bil inventar. Preiskava se bo jutri nadaljevala. AMERIKA IN JAPONSKA. LONDON, 21. marca. Iz Tokija p»* ... ročsjo uradno, da bo Japonska, ko . nccije Giulije", — potem več koncer-, izvede svoj mornariški program,' ime-, , , . 1?! tov. sprejem v vladni palači in zvečer j !a leta 1927. mornarico ki bo skero v kateri se je delalo na formulaciji 1 na morju čarobna razsvetljava. O tako velika kakor ameriška. Na tret-predloga za novo uvozno tarifo, 1 tem Vam bom ooročal. 1 jem mestu bo stala Anglija. Žalne manifesfacife v Zagrebu in Mariboru Zagreb, 20. marca. Danes ob desetih dopoldne se je Vršila protestna manifestacija, ki jo je organiziral Jadranski zbor proti aneksiji Istre, Trsta in Primorja po kraljevini Italiji. Izpred Sokolskega doma na Wilsonovem trgu je krenil manifestacijski sprevod molče po Kukovičevi ulici, Zrinjevcu, Stross-mayerjevi ulici, jeiačičevem trgu, Iliri, Frankopanski ulici nazaj na Wil-sonov trg. Na čelu sprevoda je jezdila sokolska konjiča, za njo pa je korakala akademska mladina z zastavo, nato zastopniki raznih društev in korporacij, zastopniki mestne Občine, sokoli in sokolice peš. Na .Wilsonovem trgu je imel namesto službeno zadržanega župana nagovor podžupan Kontak. Ob enajstih se je v veliki saborski dvorani vršila ustanovna skupščina glavne podružnice Jugoslovenske Matice v Zagrebu. Kot zastopnik regenta prestolonaslednika Aleksandra je prisostvoval skupščini ban dr. To-mislav Tomljenovič, ki je bil od zbo-rovalcev pozdravljen z živahnimi žl-vio-klici. Predsednik začasnega odbora dr. Fran Ilešič je otvoril skupščino z nastopnimi besedami: •»Bratski zbor! Kot predsednik začasnega odbora podružnice Jugoslovanske Matice v Zagrebu vas najprisrčneje pozdravljam To je prvič, da so se na skupnem posvetovanju sestali zastopniki vseh glavnih podružnic. Nato je pozdravil bana ter zastopnike Jugoslovanske Matice iz Beograda dr. Božo Markoviča in dr. Iva Mogoroviča, končno odposlance podružnic iz Osjeka, Splita, Ljubljane (g. Mahkpta) in Maribora. Bratski zbor! Naša lica so danes do duše resna, toda vedra. Naša kultura in njena čistost se bosta težko maščevala nad onim, ki je grešil, pa še proslavlja svoje grehe pred drugimi. Naša srca so sicer razburjena, toda ne od trenotne razburjenosti, temveč od čvrste nepokolebljive volje, ki začrtava pot do dela in s tem v večnost Naša beseda nam odmeva v Zagrebu, toda naše misli so pri vsakem človeku našega naroda, najsi živi ob sinji Adriji, posluša pesmi Uč-ke gore ali zvoke Gosposvetskega zvona. V takem razpoloženju otvar-ijam prvi zbor glavne podružnice Jugoslovanske Matice v Zagrebu, zbor, ki bo njena konstituanta.* (Burno odobravanje.) Pozdrav regenta. Nato je govoril ban dr.Tomislav Tomljenovič nastopne besede: «Ve-lespoštovana gospoda! Poverjena mi jje posebna čast, pozdraviti vas v imenu Nj.Vis. regenta prestolonaslednika Aleksandra. (Pri teh besedah so vstali vsi zborovalci ter navdušeno vklikali regentu.) Ves narod kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vidi v vas kulturne predstavnike in boritelje ter je pripravljen, da vas podpre v človekoljubnem delu za pomoč našim bratom, našim sestram in naši deci širom tujega sveta, ki niso deležni svobode in blagostanja naše velike domovine. Ves naš narod gleda v vašo požrtvovalnost na polju kulture in gospodarstva z željo, da bi bil vaš trud ovenčan z onim uspehom, ki ga iz srca žele člani Jugoslovanske Matice, kakor tudi vsi Jugoslovani. S to željo vas pozdravljam. Da bi bila srečna bodočnost!* (Veliko in dolgotrajno odobravanje.) Začasni predsednik dr. Ilešič se je zahvalil ter je zaprosil bana, naj v imenu prve skupščine Jugoslovenske Matice sporoči regentu prestolonasledniku Aleksandru izraze zahvale, zvestobe in udanosti. Navdušeno vzklikanje kralju in regentu je trajalo nad pet minut. Banu dr. Tomlje-noviču so bile prirejene ovaciie ob prihodu, kot tudi ob odhodu. Potem, ko je ban odšel z zboro-vališča, je govoril dr. Božo Marko-vič, glavni predsednik centralnega odbora Jugoslovenske Matice ter v svojem govoru izrazil posebno veselje, ker more govoriti v hrvatskem saboru, v katerem je hrvatski narod desetletja vodil boj za ideje, ki jih zastopa tudi Jugoslovenska Matica. Ciij Jugoslovenske Matice je znan in sta ga poudarjala predsednik dr. Ilešič kakor tudi ban dr. Tomljenovič. Jugoslovenska Matica ne more iz- polniti svoje naloge popolnoma, ne da bi razvijala čustva do državnih dolžnosti. Končno se je govornik dotaknil tudi naziva države in izjavil, da se je zgodila velika napaka, ker se ni znala dati našemu narodu podlaga, na kateri bi gradil svojo daljnjo bodočnost. Za tako delo, kakor ga namerava vršiti Jugoslovenska Matica, je potrebna močna Jugoslavija, ki bo znala in mogla izvesti zahteve svojega ljudstva. Nato je govoril dr. Ivo Mogoro-vič, glavni tajnik centralnega odbora o metodah dela Jugoslovenske Matice. Člana začasnega odbora tajnik inž. Kabalin in dr. Antončič sta poročala o poslovanju zagrebškega začasnega odbora ter sta bili njuni poročili vzeti na znanje. Po teh poročilih je odbor zbral tekom meseca do ustanovitve podružnice v Zagrebu preko 1000. članov in nad 505.000 Icron, ne vštevši doneskov, ki so se danes zbirali po vsem mestu. Nato je bila volitev novega odbora Lir je bil za predsednika izvoljen dr. Zivko Petričič, ki je takoj prevzel svoje mesto. Izvoljeni so bili nadalje kot podpredsednik vseučiliški profesor dr. Fran Ilešič, kot tajnik inž. Zivkovič, blagajnik Zlatko Turko-nič, kot odborniki odvetnik dr. Lav Mazura, župnik dr.Svetozar Rittig, učitelj Dušan Pobunovič, odvetnik dr. Ivo Spevec, kapetan Lujo Lovrič, ga. Marija Magdič, ga. Marija Fran-geš in Jelena Čuk; kot namestniki Boža Manček, dr. Božo Adžija, Ante Brezovič, dr. Ferdo Šicič, inž. Ilija Sevlina, dr. Srdjan Budisavljevič, za revizorja dr. Ivo Politec in Gjuro Matic. Po volitvi se je predsednik zahvalil za izkazano zaupanje ter predlagal, da se odpošlje regentu prestolonasledniku nastopna brzojavka: «Nj. Vis. regentu prestolonasledniku Aleksandru, Beograd. Piva skupščina Zagrebu navdušeno pozdravlja svojega kralja osvoboditelja in Vaše kralj. Visočanstvo prestolonaslednika. Jugoslovenska Matica je prežeta s trdnim sklepom, da zastavi vse svoje moči za kulturno in gospodarsko povzdigo naših rojakov v tujini in prosi Vašo Visokost za vzvišeno podporo pri njenem delu.» Brzojavka je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nato je govoril še kapetan Lujo Lovrič, nakar se je skupščina zaključila od 13.uri. Ban Hrvatske in Slavonije dr.Tomislav Tomljenovič je odposlal regentu prestolonasledniku Aleksandru naslednjo brzojavko: Nj. kr. Vis. regent prestolonaslednik Aleksander, Beograd. Prva skupščina kulturnih delavcev Jugoslovenske Matice v Zagrebu, ki se je vršila danes v nedeljo, 20. marca, me je naprosila, naj sporočim Vašemu kralj. Visočanstvu izraze zvestobe in udanosti, kakor tudi spontano globoko zahvalo za kraljevi pozdrav, ki sem ga imel čast početkom skupščine izjaviti v imenu Vašega kralj. Visočanstva zagrebškim članom in ostalim delegatom Jugoslovenske Matice, zbranim v stari saborski dvorani iz vseh krajev naše kraljevine. — Ban dr. Tomljenovič.* * MARIBOR, 20. marca. Ob tisoč-glavi udeležbi se je ob priliki italijanske aneksijske proslave v našem Primorju vršila danes dopoldne na Glavnem trgu impozantna žalobna manifestacija. Raz vseh javnih poslopij so se vile žalne zastave. Zborovanje je otvoril z magistratnega balkona predsednik mariborske podružnice Jugoslovanske Matice prof. Ri-barič. . V imenu sokolstva je izpregovoril dr. Vladimir Sernec, ki je poudarjal, da se usoda naroda odloča na bojiščih. Na teh pa je treba junakov in te je treba vzgojiti. Za to delo je treba vzgajati že mladino; čilost in jakost pa pridobi mladina le v telovadnicah. Tako bomo pripravljeni nekoč, da zmagonosno korakomo proti jugu in prinesemo našemu Primorju osvobo-jenje! Priš'o bo odrešenje. Ako čakate tudi še leta in leta, prišlo bo ujedinjenje. Pevski zbor Glasbene Matice je nato zapel «Buči, buči morje Adrijan-sko...» Nato je povzel besedo g. Gjuro Džamonja, ki je kot Hrvat apeliral na .skupno, delo za osvobojeni c. Ti- rolcl so zakopafi svojo zastavo, ko še je njihova zemlja spojila z Italijo. Mi pa bomo visoko dvignili naš prapor in se branili pod njim, da stopimo ob času ž njim na plan. Kakor so židje sprejeli na dan, ki ga cerkev praznuje danes, Krista s palmami in hosano in ga potem bičali in križali, tako tudi Italijani danes proslavljajo aneksi-jo našega Primorja z rajanjem in svečanostmi ter bodo skušali naš narod razpeti na križ trpljenja. Toda, kakor je Krist vstal iz groba, tako se bo tudi naš narod povrr.ii k novemu življenju. Da pa bomo prioravljeni za ta trenotek, moramo že sedaj vzgajati svojo deco v onem duhu, kakor jo je srbska majka. ki je 500 let obujala in klicala otrokom v dušah spomin na Kosovo polje. Učiti moramo množice, da nas najde pripravljene trenutek, ko bo treba osvoboditi naše Gosposvetsko polje in naš Jadran. Pevski zbor je nato zapel «Hej trubaču». V imenu zgodovinskega društva je izpregovoril prof. dr. Franc Kovačič, ki je opozarjal zlasti na tri točke, ki nas morajo voditi v našem pripravljalnem delu za osvoboditev zasužnjenega Primorja: Delo, varčnost in red! Pevski zbor je nato zapel «Lepo našo domovino*. V imenu NSS je izpregovoril kot zadnji še nadučitelj Hren, Po zborovanju se je tisočglava množica razvrstila v obhod po glavnih ulicah mesta, nakar se je brez vsakega najmanjšega pripetljaja na Glavnem trgu zopet razšla. Politične beležke + Korektura naše severne meje. Kakor doznavamo, nameravajo en-tentni zastopniki razmejitvene komisije sporazumno med našo in avstrijsko delegacijo izpremeniti določeno mejo v odseku Sv. Duha in Mure tako, da bi se meja pri Sv. Ilju, na Blaču in pri Svečini povrnila zopet na naravno črto. Sedanja meja gre namreč preveč vijugasto. Ako pride res do iake poprave meje, potem upravičeno pričakujemo, da nam prisodi komisija vsaj še del onih posetev, ki so prišla pod Avstrijo. Vsekakor pa bo treba paziti, da se vijuge ne bodo odpravile preveč na našo škodo. -f- Ne gredo v vlado. Narodni so-cijalisti so, kakor javlja njihovo glasilo, sklenili, da njihovi poslanci ne pristopijo klubu SKS. in da ne bodo glasovali za ustavni načrt, dokler se «bistveno ne spremeni*. Kako naj se ustavni načrt bistveno spremeni, da bi mogla zanj glasovati gg. Deržič in Brandner, to je uradna tajnost na-rodno-socijalne stranke, katera se tako vestno čuva, da niti pristaši stranke nič ne vedo. Kar se tiče vstopa narodnih socijalcev v slovenski agrarni klub bi bilo povdarjati, da je narodno-socijalni gospodarski program, kolikor ga imajo, direktno nasproten agrarnemu. Sklepanje o vstopu v agrarni klub je za narodne socijalce približno nekaj takega, kakor da bi demokrati hoteli sklepati o vstopu v klerikalni klub. Da so zaupniki o taki eventualnosti razpravljali, je za politično-moralično stališče voditeljev narodno- socijalne stranke vsekakor značilno in torej zabeleženja vredno. + Glasovi zemljoradniškega kluba za ustavo. Iz Beograda poročajo dne 20. marca: Ministrski predsednik Nikola Pašič je danes ob enajstih dopoldne sprejel predsednika zemljoradniškega kluba, Avramovi-ča. Po daljšem pregovarjanju sta ugotovila: 1.) Glede agrarne reforme ostane zemljoradniški klub na svojem stališču, da za ukiflenje fevdalnih odnošajev ni treba dati odškodnine. Klub zahteva, naj se o tem načeloma razpravlja na splošni podlagi. 2.) Klub bo glasoval za ustavo v celoti, ali tako, da se bodo izvršile posebne omejitve pri onih členih, ki govore o začasno izdanih naredbah, če ostanejo dotične na-redbe take, kakor jih je vlada predložila. Če se pa te naredbe izpreme-ne tako, da se izvoli odsek v skupščini po načelu sorazmernosti, ki bo razpravljal o začasnih naredbah in jih bo izdajal v sporazumu z vlado, kadar skupščina ne bo zasedala, bo klub glasoval za to naredbo. + Radič ostane republikanec. Beograjska «Republika» objavlja Radi-čevo pismo, v katerem dementira izjavo dr. Drinkoviča v ustavnem odboru, kakor da bi se namer a vrl odreči svojemu republikanstvu. Radič izjavlja, da ostane Še nadalje republikanec. No torej! -f- Ujedinjenje socialističnih frakcij v Jugoslaviji. Dne 24. marca se vrši v Beogradu socialistična konferenca, na kateri se bo razpravljalo o ujedinjenju vseh socialističnih frakcij v Jugoslaviji, izvzemši seveda komuniste. -f- Arhiv avstrijske uprave v Črni Gori. Iz Beograda poročajo 20. marca: Komisija, ki je imela pregledati na novo najdem arhiv avstrijske u-prave na Cetmju in v Baru, je končala svoje delo. Akti iz tega arhiva so bili vposlani posameznim ministrstvom, v kolikor spadajo v njihov delokrog, ostanek se bo pa spravil v državni arhiv. -f- Za avtonomijo Julijske Benečije. V Vipavi se je vršil pretečeno nedeljo shod zaupnikov vipavskega sodnega (Araja. Zastopane so bile vse občine tega okraja. Spored shoda je obsegal v prvi vrsti poročilo o potovanju dr. Vilfana in dr. Slavika v Rim, kjer sta intervenirala glede najnujnejših slovenskih zahtev in želja. Zaupnikom se je sporočilo, da pride v kratkem posebna parlamentarna komisija iz Rima, ki bo preiskovala «ukrepe;> in nasilstva 28me-sečne italijanske zasedbe. Velik vtis je napravilo poročilo, da se je Giolitti sam izrazil, da so sedanje volitve za Jugoslovane v Italiji posebnega pomena, ker je vlada pripravljena sestaviti načrt narodne avtonomije za nove dežele s sodelovanjem poslancev iz novih pokrajin. Sveta dolžnost vsakega od slovenske matere rojenega volilca je torej, da odda svoj glas slovenskim narodnim kandidatom. Najzanimivejša točka v sporedu je bila ona o narodnih kandidatih. Kakor poroča «Edinost», se je dosegel popolni sporazum glede treh kandidatov, ki pridejo v poštev v severnem okrožju Julijske Benečije. Goriška in Notranjska bosta sami nomi-nirali svoje kandidate. Sprejeta je bila končna resolucija, ki zahteva, da ustvari vlada za vse Italiji priključeno jugoslovansko ozemlje eno edino in skupno volilno okrožje, ker se le na ta način da doseči notranji mir, svoboden narodni razvoj ter gospodarski in kulturni napredek v «novih deželah*. Tudi se zahteva popolna svoboda za voiilno gibanje. Program naših rojakov v neodrešeni domovini za predstoječe volitve je: Jugoslovanski klub, klub narodne avtonomije. -j- Izjave giola Sieize o italijanski zunanji politiki. Iz Rima poro-ičajo dne 19. marca: V odgovoru na i interpelacijo glede zunanje politike je izjavil zunanji minster grof Sfor-za: «Protipredlogi, ki jih je stavila Nemčija na londonski konferenci, so bili popolnoma nesprejemljivi. Napor zavezniških strokovnjakov se je izjalovil vsled zlobne volje Nemčije. Tako je prišlo do sankcij. Italija upa, da se na naslednji konferenci doseže lojalen sporazum.* Nadalje je izjavil minister, da je konferenca končnoveljavno v načelu sklenila revizijo sovreške mirovne pogodbe in je poročal nato o italijan-sko-turški pogodbi, ki je bila sklenjena dne 11. marca. Glede avstrij-l skega problema je izjavil, da se je) na konfernci na podlagi izpovedb izvedencev faktično ugotovilo, koli-, ko potrebuje Avstrija živil in siro-j vin za tekoče in za naslednje leto.■ Italija hoče in mora natančno izve- i sti svoje pravice glede odškodnine, i katero ji dolguje Avstrija. Ko bo < Avstrija poplačala svojo odškodnino Italiji, katero ji dolguje, se bodo vzpostavili prisrčni odnošaji med obema državama, ki jih je vojna za nekaj časa prekinila. Minister je iz- javil nato, da se bosta v kratkem sklenili trgovinski pogodbi s Češkoslovaško in Rusijo. Upa tudi, da se bo s Poljsko sklenila gospodarska pogodba. -f Georgija in Turčija. Iz Carigrada poročajo dne 20. marca: Ge-orgijska vlada je ukinila pogodbo s Turčijo in se pričela pogajati z bolj-ševiki. Izjavila je, da ima v Batumu rajši rdeče čete, kakor Turke. Prebivalstvo pa s tem postopanjem ni zadovoljno in očita vladi, da se je dala voditi po osebnih ciljih. Boje se nemirov, posebno, ker so Turki izjavili, da hočejo za vsako ceno ostati v Batumu. Prosvefa — Zahvala pesnika Stritarja. Prejemčl častno darilo 10.000 jugoslavanskih kron, ki ga je deželna vlada za Slovenijo naklonila nestorju slovenskih pesnikov Josipu Stritarju, je le-ta. poslal predsedniku deželne vlade nastopno zahvalo: «Aspang, 16. marcija 1921. Velečastiti gospod predsednik! Blagi mož! Z veliko radostjo in srčno hvaležnostjo sem prejel Vaše in slavne deželne vlada tako obilno darilo — 50.000 avstrijskih kron! Pravih besed za dostojno zahvalo ne najdem. Zadostuj ena sama, pa zajeta iz globočine srca: Hvala! Hvala blagi deželni vladi in Vam za toliko dobroto! Hvala moji ljubi domovini, ki tako lepo. prav po materino skrbi za svojega sina. v daljavi! Hvala za darilo in ljubeznivo voščilo! Hvala moja in moje družice, ki je od hvaležnosti vsa navdušena za ljubo Slovence. Več mi branijo moje uboge oči, oprostite! Živela Slovenija! Jos. Stritar.* Pismu je pesnik dodal še nastopni pesmi: ^Blagemu gospodu dr. Baltiču, predsedniku slavne Deželne vlade za Slovenijo. Kako oj mati domovina, — Ti z blagega moža roko — Lepo, ljubo podpiraš sina, — Ko mu življenje je težko! — Čast ti in hvala, duša blaga, — Bo;» živi tebe, mati draga! — Aspang, 14./ni. Iz posebne hvaležnosti Jos. Stritar. — Tej zahvali je pridejal sivolasi pesnik Se naslednje verze: Slovo Korošcem! Slovenci pravi smo ubožci, — Odpadli so od nas Korošci! — Hudo ta neozdravna rana — Bolela vedno bo Slovana! — Jos. Stritar. -- Slovenska Matica. Odborniki ter ga izda med rednimi publikacijami za tekočo leto. Na to opozarjamo vse gospode prevajalce in založništva. — Vspored koncerta gnc. Ameliie da Bartfeldove v torek dne 22. marca 1921. v opernem gledališču: 1.) Grieg: Sonata G-Dur. 2.) Wieniowski: Koncert D-moll. 3.) J. Raff: Giga con Variaeioni, Op. 92. 4. a) Couperin-Kreisler: La Pre-cieuse; b) Pugnani-Kreisler: Praeludij in Allegro. 5. a) Smetana: Iz odmovine; b) Dvorak: Slovanski ples, Op. -10, št. 8. 6. a) Jaromir VVeinberger: Une cantileno jalouse; b) Sarasate: Ciganske melodije. Ker obeta koncer biti v resnici skozi ia skozi umetniško dovršen, naj si vsakdj, komur je do umetniškega užitka pravočasno preskrbi vstopnice. Umetnico bo spremljala na glasovirju gna. Marija Hcl-lerova Sadecka. MMM cestnih. sv Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da se bodo savezne legitimacijo in znaki izdajali pričenši v sredo dno 16. marca od 5. do 7. ure zvečer v od-borovi sobi v Narodnem domu. Po legitimacijo mora priti vsak osebno in mor* tudi prinesti sliko (format 6 X 9). Brez slik se legitimacij ne bo izdajalo. Obenem se poravna lahko tudi članarino. Opozarja se, da imajo pravico do legitimacija sv. nai. s rž raogJe €o«či uspela- ; Dvajsetletnica ilov. trg. društva »Merkur*« Slov. trg. drušvo »Merkur« je imelo v soboto dopoldne svoj dvajseti redni občni zbor, ki ga je vodil njegov predsednik g. Lillek. Ustanovljeno 25. novembra 1900 si je stavilo društvo kot glavno nalogo braniti interese slovenskega trgovskega stanu, izdajati slov. trg. knjige, lastno glasilo, urediti knjižnico in čitalnico, pripraviti tečaje itd. To nalogo jc društvo, tudi izvršilo kakor je razvil3 p. a iz poročil društvenega tajnika g. Goloba. C»> ustanovitvi društva je bilo »Trgov-bolniško m podporno društvo« in trgov« e v v nemških rokah. Šele vo p^iccdeTanju »Merkurja« so slovenski JSsfOv.iki fe?ogi dobili večino v obeh društvih. Krt glasilo društva je izhajal »Na- »Uirija« sc jo lepo rsrfgrsla in je bila, rodno gospodarski Vestnik«, ki so ga urejevali dr. IfurrHk, dr. Mam in končno dr. Windiscber, 1. 1907. pa je društvo dalo prvič »Trgovski koledar«, ki je vedno izhajal do 1915. 1. Društvo je s pomočjo Upnivre komisije za prehodno gospodarstvo, nadaljevalo izdajanje slov. trgovskih knjig in sicer je izšla »Trgov-sfca korespondenca-) lansko le*1), zn letos pa s-i pripravlja »Menično pravo«. Pred vojno so izšle sledeč-? knjige: »Kilometerski kazalec«, »Knjigovodstvo«, »Trgovsko računstvo v treh delih«, »Trgovsko korespondenco«, »Menično pravo«, in več brošur kakor »Sotrudniški rakom itd. Da dvigr.e kulturni in gospodarsko-politični nivo svojih članov, jo društvo prirejalo predavanja, poučne tečaje, poučne izlete, tečaje za strojepis, poučevalo laščino, knjigovodstvo, korespondenco, železniške tarife itd. Za priioifnjo leto pripravlja tečaj za carinjcaje. jfirRšfcK* si zanemarjalo svojega naraščaj."-. Daj«2o j? vajencem priliko shajati sc ob nedeljsfc popoldne v društvenih lokalSi »11 izpopolnjevati potom predavanj .ti poačaSs izletov svojo znanje. Sporazumno 3 trgovskimi sotrudniki so trgsvri raguli rali različna vprašanja, tako nedeljski počitek, zapiranje trgovin, obrtro sodi šče, zavavarovanje zasebnih nameščen cev, volitve v razne davčne komisije, odprava novoletnih daril, obvezni zakon o strokovni vsposobljenosti itd. Glasom društvenega sklepa je L 1908. začel po slovati lasten denaren zavod »Trgovska obrtna banka«, ki pa je po treh letih vsled takratnega neugodnega finančnega položaja prešel v last Jadranske banke, Da pospeši medsebojno spoznavanje med trgovci, gojitev stanovske skupno sti in da širi enotno naziranje v vodilnih vprašanjih je društvo priredilo večje šte vilo shodov, tako 1906. v Postojni, 1907 prvi vseslovenski trgovski shod v Ljub-lj?vi in lansko leto drugi vseslov. trg. shod v Ljubljani. Na lanskem zborovanju vseslov. trg. shoda se jc po inicijativi druSva »Merkur« izvršilo združenje po deželi raztresenih gremijev v »Zvezi trgovskih gremijev in zadrug za Slove nijo v Ljubljani«. Od dobrotvornih naprav jo omeniti »Podporni zaklad« brezposelnih ia one moglim članom, vdovam in sirotam. Zaklad za »Trgovski dom> in »Posredovalnico«. Društvo je koncem preseženega leta štelo 6 ustanovnih, 524 rednih in 86 pod pomih članov. Pri volivah so bili izbrani v predsedsvo gg. Lilleg, dr. Windischer in Sekula. Kot drugi častni član društva je bil izvoljen veletrgovec A. Šarabon (prvi je pok. Iv. Murnik). Kakor smo že poročali si je društvo stavilo na zadnjem občnem zboru kot glavno nalogo v bližnji bodočnosti zgradi': v Ljubljani «Trgovski dom>, posebno prsd golom c iergj&a. Maribor ski sicer gotoso Navinfoh ni mo- gel rr&rap&i jrolov, ki so fcafcej v za-četkn jokssali pt-eraoč »Ilirije«. Polovica, 4:0. Igra je bila živa. Občinstva do 2000. * DRUŠTVO UPOKOJENCEV JUŽNE ŽELEZNICE v LJUBLJANI sklicuje va-q?a rctaaek 6vojih članov, ki se vTfi na relikoaočci ponedeljek dne 28. t. m. ob pol 14. uri v vrtnem salonu pri 1K0-vcsi iwctu», Marije Terezije cestr.. Vabljeni ::o tedi nečlan', <•- se toga važ- postanka udeleže. Odsloj bo društvo delovalo Jo za člane. — Odbor. * VISOKA STAROST. V nedeljo zjutraj je umrla najstarejša Ljubljančanka Klementina Bosizio v starosti 101 leta. * SMRTNA KOSA. Dne 18. t. m. je umri v Celja po dolgi bolezni hišni posestnik Antoa Maloprou, dne 17. t. m. pa trgovcu Valentinu Hladinu sinček edin-ček Valter. * ZAPRT BANČNI RAVNATELJ Včeraj popoldne so bančnega ravnatelja K. tovariši pomotoma zaprli v bančnih prostorih, tako. da mu ni druzega preostajalo, kot zlesti skozi okno po lestvi na cesto. Prizor je privabil na Mestnem trgu veliko radovednih gledalcev, ki so se nad ne-navadona dogodkom zabavali! * ODMEV IZ PROCESA PROTI Dr. BRATKOVIČU. V Slov. Gradcu je bil aretiran gostilničar Jakob Vrečko, ki je obdolžen, da je na dan pred porotno razpravo proti dr. Bratkovi-ču ib tovarišem v Celju vplival na prič«, naj izpovedo ugodno za obtožene. En slučaj mu je že dokazan. Vrečko je na večer pred razpravo izjavil, da bo dr. Bratkovič čisto gotovo oproščen. * TRAGIČNA SMRT VSLED ŽIVČNE BOLEZNI. Iz Maribora nam poročajo: V nedeljo dopoldne se je ustrelil z dvocevko v Gosposki ulici št. 56 stanujoči, splošno priljubljeni višji lturat mariborske vojaške realke, Peter Štefan, rodom Čeh. Tožil je že dalje časa, da ima strašne živčne bolečine. Pred leti ga je napadel tudi stekel pes in je bil zato v Pasteur-jevem zavodu. Služkinja je menda slutila nesrečo in je svojemu gospodarju skrila samokres, dočim na dvocevko nI mislila. Ko se je v nedeljo vrnila domov, je našla kurata težko ranjenega in vsega krvavega na tleh. Poklicala je takoj rešilno postajo, ki je nesrečneža prepeljala v bolnico, kjer je ob 14. uri umrl. * PET KONJ ZGORELO. V soboto je stal na Pragerskem kolodvoru transport konj, last tvrdke Hafner iz Zagreba. Konji so bili namenjeni za izvoz. Spremljevalec je v vagonu, v katerem se je nahajala krma in slama prižgal svečo, katero je pozabil ugasniti, ko se je odstranil. Med premikanjem vagona se je sveča prevrnila. Vagon je bil v trenutku v plamenu. Le skrajnemu naporu službujočih železničarjev se je posrečilo, da se niso vneli še ostali vagoni. V vagonu je zgorelo tudi pet konj, tri močno ožgane pa so prepeljali v Maribor, kjer so jih morali takoj ubiti. * GOZDNI POŽAR NA ŠMARNI GORI. Zaradi neprevidnosti izletnikov se je v soboto popoldne na Šmarni gori vnela suha rava. Ogenj se je hitro razširil in uničil znaten gozdni kompleks. * VLOMILSKA DRUŽBA POD KLJUČEM. Kakor smo nedavno poročali, je tatinska družba pred dnevi vlomila v tukajšnjo manufakturno trgovino Schwab in Bizjak ter odnesla blaga za 80.000 kron, katerega pa je pustila ob bregu Ljubljanice in pobegnila. Policiji se je posrečilo, prijeti tatinsko družbo: dva moška in eno žensko, ki je po daljšem tajenju končno priznala vlom. Usoden za troperesno deteljico je bil ključ, katerega so vlomilci pozabili v kjučav-nici trgovine. Policija je po intenzivnem poizvedovanju dognala, kateri ključavničar je ključ izgotovil in tudi kdo ga je naročil. Ključ je naročila Marija Švagelj, pri vlomu pa sta sodelovala Fran Meršnik in Jakob Tur-ko. Vsi trije so v zaporu. smo izgubili celulozno tovarno v Reber-cah pri Železni kaplL Papirnice bodo morale zato zgraditi nove tovarne za celulozo oz. lesovino. V ta namen je občni zbor sklenil povišati delniško glavnico od 20 na 40 milijonov kron. Nova emisija se razpiše med 15. in 30. aprilom. Račun zgube in dobička izkazuje za preteklo poslovno leto skoro 7 milijonov. 600 tfeoč kron čistega dobička. Od tega dobijo delničarji 1,600.000 K za 5% di-videndo in 3% superdividendo, uradništvo in delavstvo za renumeracijo oz. ustanovitev podpornih fondov 1 mlljon 200.000 kron, rezervni zakladi 4 milijone kron, upravni svet in nadzorstvo 650.000 krw». za dobrodelne namene se je -rotiralo 50.000 K. = Monopol izseljenskega prometa. Angleško parobrodsko društvo »Cunard Line« je zaprosilo od naše vlade monopol za ves izseljcniški promet s Severno A-meriko. Po našem mnenju se ne sme oddajati tak monopol niti enemu dmStvi, najmanj pa kakemu tujemu. Borza 21. marca Zagreb, devize: Berlin 228^0 do 23& Newyork kabel 141 do 141,50, ček 139,50 do 141,25, Praga 191 do 195, Dunaj 21.25 do 21,75, London izplačilo 550 do 553. ček 548, Pariz 985 do 995, Budimpešta 40. Valute: dolar 137,75 do 138, avstrijske krone 24, rublji 70 do 75, češke krone 181 do 184, napoleondori 475 do 479, marke 226, leji 200, angL funt 570. Blagovna borza: moka št. 2 brez vreče 1450, koruza 465 do 470, oves 395, proso 400, fižol zacarinjen 550, vse franko vagon Zagreb; krušna moka franko skladišče Zagreb 1250. denar blagb Banka za Primorje ... 925 978 Hrvatska eskomptna banka . 1365 1390 Jugoslavenska banka . . • 558 565 Ljubljanska kreditna banka . 910 920 = Aviomobilna prosrclna delniška dražba v Ljubljani, Pogačarjev trg št. 3, ki namerava v kratkem otvoriti med kraji, ki so odrezani od železniškega prometa, avtomobilne proge, vabi mero-danje činitelje, ki bi imeli interes na otvoritvi kake proge, da podajo morebitne predloge na omenjeno družbo. 545 = Razstava v Osjeku. Ob priliki pokrajinskega sokolskega zleta v Osjeku na Vidov dan prirede tamošnji gospodarski krogi gospodarsko razstavo, ki naj pokaže posebnosti osješke okolice, zlasti glede živinoreje. = Občni zbor Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani. Koncem leta 1919. so se nacionalizirale papirnice Vevče, Goričane in Medvode, ki so bile last družbe Levkam-Josefsial na Dunaju. Nova družba, v kateri je 61^ jugoslovanskega kapitala, jih je prevzeia za 20 milijonov kron. Včeraj se je vršil prvi občni zbor Združenih papirnic, ki je podal za prvo poslovno leto jako ugodne rezultate. Tovarne so delale s polnim obratom, vendar zahtevam po papirju niti zdaleka niso mogle zadostiti. Zlasti dokler se ni pojavila avstrijska konkurenca vsled padca avstrijske krone. Izdelale so 557 vagonov najrazličnejšega papirja. Glede surovin so tovarne skn>-o popolnoma navezane na uvoz iz Avstrije, (celuloza, lesovina itd.), vsled česar je tudi produkcija dražja. Neugoden plebiscit na Koroškem, je tudi na produkcijo našega papirja slabo vplival, kerj 11200 11250 420 425 1465 1430 1175 740 615 400 1825 658 305 6100 1440 1190 745 410 700 310 Praštediona . . ( , Rečkn pučka banka * « Eksploa&clja drva » ■ Gutman Slavonia < ; • j » % Srpska banka ; s ■ • Narodna banka s . s Trgovsko-obrtna banka Jadranska banka < « « Goranla s .... • Banka Brod na Savi » Dubrovačko parobrodno dr. Beograd, valute: dolar 34,60 do 34 90. funti 138 do 139, franki 245 flo, 218, lire 140 do 142, leji 49,25 do 49,75 levi 43 do 43,50, marke 56,50 do 57, češke krone 4&50 do 47, avstrijske krone 5-40 do 5,70, napoleondori 118,50 do 120. Devize: London 140,50 do 140,75, Pariz 247 do 249, Ženeva 520 do 525, Praga 47,75 do 48, Dunaj 5,50 do 5,60, Ber lin 55.50 do 57, Milan 143 do 145. Dunaj, devize: Berlin 1081 do 1087, Curih 11525 do 11575, Budimpešta 205 do 207, Bukarešta 905 do 915, London 2600 do 2620, Milan 2665 do 2685, New-York 875'50 do 881'50, Praga 875'50 do 881?50, Zagreb 464'50 do 468'5, Varšava 85 do 87, Pariz 4620 do 4650, Sofija 805 do 815. — Valute: marke 1079'50 do 1085'50, franc. franki 4580 do 4620, švic. franki 11475 do 11525, ogrske krone 203'50 do 205"50, lire 2645 do 2665, funti 2580 do 2600, levi 785 do 795, leji 886 do 896, dolarji 655 do 659, dinarji 1810 do 1860, poljske marke 91 do 92, ?ehoslov. krone 875 do 881, rom. rubelj 287 do 292. 100-50 100.— 245 — 79.75 3850.— 1514"— 1665'— 1252.— 3130,— 4800-— 1500.— 8770"— 5305-— 3555-— 7600 — 14400 — 4710-— 11500— , 9200 — 9950.— Avstr. kronska renta « s > ■ , majska renta i « • » • Ogrska kronska renta s s > • V. avstrijsko vojno posojilo . i Turške srečke Avstr. kred. zav. za trg. in ind. Anglobanka Bankverein i « « s t » • Landerbank s s a s ■ • » Avstro-Ogrska banka asi Bosanska zemaljska banka * Zivnostenska banka 5 » » • Državne železnice i > t t Lombarde Alpine-Montan . ; s j » « Praška železna Industrija > Trboveljska premogokopna > Leykam. papirnica . -. . ■ Kranjska železna industrija i Zenica-železo ....ti Curih: Berlin 9'55, Newvork 574, London 21'51, Pariz 40, Milan 23'55, Praga 7'60, Budimpešta 1'80, Zagreb 4'—, Bu-; karešta 7"90, Varšava 0'69, Dunaj l'S0, avstrijske krone 1'10. Berlin: Italija 248'25 do 248T5, Pariš ' 429'5o do 430'45, Švica 1072'90 do 1075'10. Dunaj 18'48 do 18"52. Praga 82'10 do 8230, Budimpešta 19'15 do 19'25, London 240*25 do 210"75, Nfcvrvork 61'5S> do 61'695. Vremensko poročilo. Lmbhana 306 m nad morjem Dan 21. U o o 7. nri 14. nri 21. nri o 0 l|l 7M-0 7«-g 739-S BS hI Vetrovi 52 12-0 Ti si. serTzfa. •I. mp. Nebo Te« oH.j obilico; 4eL obLI Sredn.a včerajšnja temperatura 8-s, normalna Vremenska napoved: lepo hladno sev. Treme Solnce ndbjua ob 6 00 .zadaja -ob 18 l> Celjsko Celjsko »Žensko društvo« je imelo dne 9. t. m. svoj občni zbor. Tajnica je poročala o delovanju društva v zadnjih dveh letih, blagajničarka je podala blagajniško stanje. Gdč. Košir je pregledala knjige in jih našla v redu. Nato je bila izvoljena za predsednico ga. Sernečeva, za odbor-niče pa ge. Božičeva, Stcrmcckijeva, Bev- čeva, Sedlarjeva, Jermanova. Dečkova, ( ^ Ziharjeva, ter gdč. Knezova in Zupanči- "snovali v Budimpešti je last pariškega bankirja Drejfussa. Na čelu »Societž. Editoriale Italiana«. ki jr * lastnica »Secolo^, stoji Žid G. Pontre-moli. In v »Agenzia Štefani«, (italijanskem dopisnem uradu), sedite židovski familiji Friediander in Meyer, slednji od tržaškega »H Piccolo«. Razume se, da je tudi v Italiji boljše-viško gibanje v židovskih rokah. Glavno tozadevno ulogo igra Žid Otto Lenghi, »Capo della Federazione dei postelegra-fonice«. — Društvu »Lega politica delle donne italiane« predseduje — tržaška čifutinja Amalija Bosse, tajnik je pa. — Ascoli Nathan. — Pod pretvezo anti-boljševizma uganjajo svojo šalo tako-;vani »ruski židje v Italiji«. Predsednica pomožnega društva za »ruske Žide v Italiji« je čifutinja Vera Rosa Eisenstadt. ki je imela drzno čelo, da je v Rimu v imenu »slovanskih žen« nagovorila — Wilsona. — V »ruski« koloniji v Rimu ima odločilno besedo neki Kelov, proj ko-respondent oficijelnega Petrogradskega korešpondenčnega urada in oficijozni žur- «Povsem dobro, Signcr*, je odgovorila lakonično. «Ali hočete kozarec sladkega vina? Nekaj ga imam tukaj-Ie». Tereza se navzlic najinemu nepri-jateliskemu razmerju ni branila in natočil sem kozarec ter jo opazoval kako ga je zadovoljno srkala. «Ali se signerina — gospica Marcheva dobro počuti ?» Danes je še nisem videl». «Prav dobro*. «0 njej bi rad govoril z vdtni — gotovo ste že uganiii*. «Sem». In pri tej besedi me je mrko, kljubovalno pogledala. «Resnica», sem nadaljeval, «vaše Čeprav sem bil zdaj že večkrat ž njo skupaj, nisem bil zadovoljen s svojim napredkom. Vedel sem, da še nisem ubral prave strune v nieni naravi. ču^ge oa želim prikrivati. Jaz ljubim signo-rino Pavllino». m vcol-rk cni_ A ..'?.,. , J , . so njeni ljudje, da se obrnem do ... •i , - , , . - . - 4CM.UUC11>U lil llcil tlOLd llvi-C ali je ze doula okrevala od po- -8 pričaIo da ?Cffi sejobrr lic svoje nezgode - z eno be- ^ najnrimejšega čustva uvidel sem, oa je moja sov- i komnosi;čni nJoz^j,;vosH v njeni moči, da prepreči vsako snidenje. Nemogoče mi jc dognati, kako "daleč sega njena moč in njen vpliv do deklice, vendar je že nekaj časa nisem več smatral kot zgolj služabnico. Vest, da nameravate moji dve sostanovalki odpotovati, mi ie pričala, da se moram s to neprijetno staro strežnico na eni ali drugi način bolj sprijazniti, če hočem, da bo moja ljubezen do Pavline uspešna. --- In še tisti večer, ko sem jo slišal prihajati po stopnicah, sern odprl vrata, ravno ko je prišla dol. «Signora Tereza», sem rekel na moč uljudno, «ali ste tako prijazni ter stopite malo v mojo sobo? Rad bi govori! z vami». Sumljivo me je pogledala, a je vseeno ustregla moji prošnji. Zaprl sem vrata ter ji ponudil stol. «Kaj pa vaše koleno — ali je že dobro?* sem jo vprašal sočutno in v italijanščini. njih ter jo zasnubim*. «Ona ni za možitev*. To je vse, kar sem mogel izvleči iz starke. Ni mi hotela povedati niti o Pavlinim družini ničesar niti o njenih prijateljih. Samo povdarjala je venomer, da ni ne za ljubezen, ne za zakon. _ Ostajala mi je samo še ena pot. lcrezijin žareči pogled, ko sem ji omenil svoje dohodke, je učinkoval name. Ponižati se moram do podkupovanja; konec opraviči sredstvo. Ker sem tako pogosto potoval, sem imel navado, da sem vedno nosil veliko vsoto denarja pri sebi. Potegnil sem listnico iz žepa in naštel sto funtov v popolnoma novih bankovcih na mizo. Poželjivo se je Tereza ozirala po njih. Ali veste, koliko je to?» sem dejal. Frikimala mi je. Potisnil sem nekoliko bankovcev proti njej. V nje- nih suhih rokah je kar utripalo od poželjenja, da bi jih pograbila. «Povejte mi, kdo so domači od gospice Marcheve, in potem lahko vzamete ta dva bankovca; vse ostalo pa bo vaše tisti dan, ko se poročiva.* Starka je nekaj časa molče sedela, jaz pa sem vedel, da jo obhaja skušnjava. Zdajci sem jo slišal, ko je mrmrala: «50.C00 lir! 50.000 lir na ieto!* Čar je deloval. Navsezadnje je vstala. «Ali vzamete denar?* sem vprašal. «Ne morem. Ne smem. Zavezani sem. Ampak —* «Ampak kaj?* «Pisati hočem. Sporočiti hočem il dottoru, kar mi pravite.* «Kdo pa je ta doktor? Lahko mu pišem ali ga obiščem.* «A!i sem rekla il dottore? Žago-vorila sem se. Ne, vi ne smete pisati. Sama ga hočem vprašati in on naj odloči.* «Ali mu boste takoj pisali?« «Takoj.» Tereza se je ozrla po denarju ter se obrnila, da odide. <-.Vzemite ta dva bankovca*, sem rekel ter ji izročil denar. Z mrzlično radostjo jih je zapela v nedrije. «Poveite mi, Tereza*, sem rekel za šalo, «povejte mi, ali mislite — ali je signorini — Pavlini — sploh kaj za mene.* «Kdo ve», je odgovorila starka osorno. «Jaz ne vem — ampak še enkrat vam povem, da ni ne za ljubezen iie ta. zakon.* (Dalje prihodnjič.) Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellejev Elza Fluid! Boste se čudili! 6 dvoj-natih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Feliefjeve Elza-krog-ijice! 6 škatljic 18 K. Prava želodcc krepčujoča švedska tinkhira 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina posebe, a najceneje. Evgcn V. Fellcr, Stuhica donja. Elzatrg št 351. 436 A Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Portland - cement, zidna in strešno opeko, cementne strešnike, cementno-azbestni škrilj (eternit), cementne cevi, dre-nažne cevi, apno, Watproof (cerezit), asfalt, izolirne plošče, lesn! cement, pristno strešno lepenko št 80, 100 In || 120, sirešni lak, katran, kar- | bciinej, gips itd. dobavlja h se iz proste roke lepo posestvo z vinogradom in lepim gozdom ter sadnim vrtom, četrt uro od rudnika in postaje Šentjanž, Dolenjsko. Cena 90.000 kron. Več so izvo pri Frano Grabil, Gabrijele St. So, počta KrmelJ, Dolenjsko. || IjB&ijsiia, B!8iW2!so?a cesii 10. ii!Eeri8ffeiiF9§l3fl ošlnstveno poverjen eiavSenl Inžeser Ljubljana Ililšei-icTa nliea it 7. Spccl^elno stavbeno podjet e sa b W moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter raz- ^ w lično drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. ^ Kapital: K 20,000.000 Rezerve okrog E 6,000.000 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- I U\R\ lifl?^ ^Fl FNRMRGO^A 01 ICA ST 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU LJUDLJfli«1., OCLEHDUiU3U Vil ULI^H O I. I . Kjfl,IKULANTNEJE DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA 243 25-4