PQs&mm'mm. it^vlika 1 Bin* Poštnina pavšalirana« Štev. 10. ¥ Ljukliani, v petek 9. febru P,^an dn- Leto I. irr rwjmm JUTRAHI NARODNA RADIRALNI DNEVNIH Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemšl pondešjke. Mesačna naročnina: ? Ljubljani Din 10*-, po pošti Din 12*-, inozemstvo D!n 20** Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana*. Upravnlštvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č?k. uradu št. 13.233. K sprejetju 1 uradniških doklad, j Zakon, ki stopi s 1. marcem t. i. v veljavo in ki je bil v zanimivih razpravah finančnega odbora odglasovan s 17 proti 4 glasovom brezpomembne manjšine, je pod streho. Državni nameščenci so lahko potolaženi, ker ie to, kar se jim priznava v podrobnih določilih tega zakona, vendarle nekaj, česar v doglednem času ne bi bili mogli pričakovati, da se ni zavzela Narodna radikalna stranka, za bedo prekositvskega »radništva. Demokratska glasila so polna raznih aamigavanj, češ da je to radikalni volilni manever. Kakor rdeča nit, tako se je vlekla ta insinuacija skozi govore opozicijonalnih poslancev. Ali tokrat se obema slovenskima demokratoma (dr. Kukovcu in prof. Reisnerju) ne more odrekati vsaj nekoliko stvarnosti, ko Sta oddala v načelni debati svoja glasova za predlog finančnega ministra. Prof. Reisner je sicer videl v projektu g. Stojadinoviča marsikatero »hibo«, spodtikal se je nad »površnostjo izenačenja«, naposled pa je opozoril finančnega ministra, da je »pozabil na kontinuiteto med osebnimi dokladami uradniških kategorij in onih nižjih uslužbencev«. Lahko je biti v opoziciji in kritiko« vat! delo vlade. Samo nekaj so pozabili gospodje kritiki: da ^e začasna ureditev gmotnega vprašanja državnih nameščencev z vso silo in nujnostjo trkala na vladne duri in da ministrski svet brez parlamenta ne more definitivno rešiti tako važnega problema v času, ko stojimo pred — volitvami. »Jutro« je do nedavno poveličevalo demokratsko stranko kot edino zaščitni«) urad-ništva. Koliko je demokratom za bedno «radništvo, je razvidno iz demagoške-ga nastopa treh srbskih demokratov, ki so glasovali v načelni debati proti predlogu finančnega ministra. V tem oziru se mora izvzeti poslan-ea prof. Reisnerja, ki se je v demokratskem klubu svoj čas veliko prizadeval, ni pa mogel priti do pozitivnih uspehov, ker so mu v stranki delali opozicijo. Tisto, kar je v »Jutru« napisano tako v sočustvujočem tonu, ni nič drugega nego oportunizem, ki naj bi pomagal slovenskim mladinom iz zadrege. Narodni radikalni stranki, in ne v zadnji vrsti infcijativnosti ministra dr. Zupaniča gre zasluga, da se je rešilo nameščenca vsaj po možnosti iz velike zagate. Seveda je treba povdariti, da to nlkak »volilni eukerček«, kakor Pišejo demokratska glasila. Narodna radikalna stranka se je takoj po prevzemu vlade zavedala svojih dolžnosti napram prečanskim pokrajinam. Zanimivo in za demokrate ne ravno pohvalno pa je dejstvo, da se je mini-stru dr. Zupaniču kot edinemu predstavniku Slovencev v sedanjem kabinetu Posrečilo brez vsake težave več kakor demokratom v onih časih, ko sta bila aa vladi dr. Kukovec in dr. Žerjav. Ta-krat je kar deževalo mastnih obljub demokrati so imeli v svoji sredini finančnega ministra, iz katerega j© bilo treba — kakor je »Jutro« nedavno sa-priznalo »izprešati« vsako paro, ki »»J bi se votirala za potrebe uradništva. pemokrati so imeli svojčas dovolj Ptfhke za udejstvovanje, in če jim je res bilo toliko ležeče na Čimprejšnji definitivni rešitvi vprašanja pragmatike in ostalih problemov, bi bili lahko riski-tall kabinetno vprašanje. Tako pa so v «vojem časopisju pisarili o svojem neumornem »delovanju« za blaginjo nameščencev in so kljub temu ostali v ob-rhm z »agrarnimi ra^kalci«, ki v svoji Sj0,lzervativnosti nimajo nobenega smi-^ za težnje prečanskega uradništva. y^ibbe, ki so jih trosili vsak mesec tolažilo med svoje uradniške volil-so bile pravcati bumbug. Sedaj ]e to vprašanje brez stran-karsko-političnih namenov rešeno za «obo štirih mescev, vse dotlej, dokler ®ova narodna skupščina ne vzame celotnega vprašanja v svoje roke. Narod-na radikaJna stranka bo storila s svoje ,!?ni Yse: da se v modemi uradniški „^odaii zajamči gmotna neodvisnost državnega nastavljenca. v močni državotvorni strank! Je r8®tov In bodočnost države in posameznika Italijanski parlament. MINISTRSKI PREDSEDNIK ZA RATIFIKACIJO RAPALLSKE POGODBE. ITALIJANSKI ODNOŠAJI Z NAŠO KRALJEVINO. Rim, 8. febr. (Z) Danes ob 11.35 je bil italijanski zbornici predložen zakonski predlog o ratifikaciji s. margherit« skih konvencij, sklenjenih med Jugoslavijo in Italijo. Predlog vsebuje le en sam člen, ki pooblašča vlado, da brez izpremembe ratificira v oktobru lanskega leta med Italijo in Jugoslavijo sklenjeni dogovor o izvedbi rapaliske pogodbe. V zbornici se je čitalo obširno pojasnilo ministrskega predsednika Mussolinija, ki se nanaša tudi na njegov programatičen govor, v katerem je dejal, da se morajo mirovne pogodbe, naj si bodo dobre aM slabe, ratificirati in izvesti, ako so podpisane. Tako se mora izvesti tudi ta pogodba. Pri izvedbi pogodbe se bo ugotovilo, ali so izpremembe potrebne ali ne. Dogovor, sklenjen v S. Margeriti ne nalaga Italiji nikakih novih političnih obveznosti, ker v bistvu urejuje le zvezo Zadra z zaledjem. Mussolini govori v svojem dopisu tudi o konfliktu med Italijo in Jugosla- vijo in o vzrokih, ki so dovedli do tega na eni in na drugi strani. Sedaj, ko so pogajanja končana in se bodo teritorijalne klavžule izvedle, bosta Beograd in Rim videla, ali je rešitev dobra ali ne, in tako se bo našla podlaga za ureditev odnošajev med obema sosednima državama, in sicer neodvisno od duha, v katerem bo izvedena pogodba. Doslej je bila največja napaka italijanske politike njena neodločnost Mussolini končuje svoj dopis s prepričanjem, da bo Italija lojalno izvajala pogodbo, da pa bo na to pazila, da jo lojlno izpoituiie tudi nasprotna stranka. Odbor za zunanje posle predloži svoje poročilo o ratifikaciji sklenjenih konvencij v petek ali soboto, nakar bo zbornica začela o njem razpravljati v soboto ali ponedeljek. Pri tej priliki bo ministrski predsednik Musolini najbrže podal v zbornici Izjavo. Soijalisti nameravajo izrabiti to priliko in načeti debato o vsem mednarodnem položaju. Volilno gibanje. NRS IN STOJAN PROTIĆ. — NAŠI KANDIDATE — SAVEZ DOBROVOLJCEV IN VOLITVE, — VOJVODINSKI ROMUNI IN MADŽARI. — POSEBNA INVALIDSKA LISTA. Beograd, 8. febr. (B) Snoči so imeli pristaši Stojana Protiča zborovanje, katerega se je udeležilo veliko število delegatov iz Vojvodine. Protič je pojasnil vzroke, zakaj je izstopil iz radikalne stranke. Dejal je, da bodo njegovi pristaši nastopili pri volitvah v nekaterih okrožjih z lastnimi kandidatnimi listami. V tem zmislu je bila sprejeta tudi resolucija, ki jo objavlja današnji »Radikal«. V kolikor se je moglo izvedeti, bodo Protičevci postavili svoje liste v Sremu, Somboru, Novem Sadu, Subotici, Bečkereku, Pančevu in Kraševcu. Beograd, 8. febr. (B) »Novosti« pišejo: Te dni se sestane akcijski odbor oficijelnih radikalov, da se domeni o korakih, ki jih je treba storiti proti Protičevcem. Ako se v zadnjem trenot-ku ne doseže sporazum, se bo sklenilo postopati proti pristašem Stojana Protiča x najenergičnejšimi odredbami. Kampanja v listih in agitaciji se bo poostrila in Protič bo proglašen za izdajalca stranke. Beograd, 8. febr. (B) V Južni Srbiji so v nekaterih okrožjih že postavljene kandidatne liste Narodne ra-rikalne stranke. Tako je bil v bregalni-škem okrožju soglasno izvoljen za nosilca radikalne liste minister za socijalno politiko dr. Ninko Perič. Beograd, 8. febr. (B) V tikve-škem okrožju bosta najbrže postavljeni dve radikalni kandidatni listi. Na eni bo kandidiral kot nosilec liste trgovec iz Qjevgjelije Besirevič, na drugi pa Usni beg iz Kavadara. Šef kabineta ministrskega predsednika Pasiča, Velja Popovič, je privolil, da kandidira na listi Usni bega. Beograd, 8. febr, (B) Minister za prosveto Miša Trifunovič odpotuje v Niš na volilno agitacijo. Zagreb, S. febr. (Z) »Slobodna Tribuna« poroča iz Beograda: Cicva-ričev »Beogradski Dnevnik« objavlja senzacijonalno vest, da je Savez do-brovoljcev za vso Jugoslavijo naročil svojim članom, naj pri volitvah v narodno skupščin© glasujejo za demokrate, xn da je v tem pogledu že izdal pro- glas. Informirali smo se in doznali, da se Savez dobrovoljcev kot organizacija sploh ne udeležuje političnih bojev, da pa prepušča svojim članom glede volitev popolnoma proste roke. Savez dobrovoljcev zastopa strogo načelo, da ne sme upiivati na politično opredelitev svojih članov. Beograd, 8. febr. (B) Madžarska stranka je za jutri sklicala v Sento sresko konferenco, na kateri bo določila kandidate za srez in mesto Sento. Govori se, da bo kandidiral dr. Slezak, urednik novosadskega lista »Del Bacska«. Beograd, 8. febr. (Z) Vojvodinski Romuni so za soboto sklicali v Pančevo veliko konferenco, na kateri bodo sklepali, ali naj se ude'eže volitev v narodno skupščino ali ne. Beograd, 8. febr. (B) Kakor je bilo predvideti, so začeli invalidi sestavljati svoje posebne kandidatne liste. V pondeljek 12. t. m. imajo invalidi iz Srema svojo okrožno konferenco v Stari Pazovi, na kateri bodo določene kandidature. Za nosilca liste je že določen kapetan-invalid Boža Balosič, za srez-kega kandidata v zemunskem srezu pa kapetan-invalid Ilija Denič. Njegov namestnik in ostali kandidati bodo določeni v pondeljek na okrožni konferenci. Beograd, 8. febr. (B) Okrajno sodišče v Valjevem je potrdilo kandidatno listo, ki jo je vložila zemljorad-niška stranka. Kot nosilec liste kandidira Toja Lazič, predsednik poslanskega kluba zemljoradniške stranke. Ostali srezki kandidati so sami kmetje. Bi tol j, 8. febr. (Z) Na včerajšnji okrožni konferenci demokratske stranke v Bitolju, katere se je udeležilo precejanje število delegatov, je bil z veliko večino izvoljen za nosilca kandidatne liste demokratske stranke v bitoljskem okrožju Davidovičev pristaš Kosta Člčevič. Zagreb, 8. febr. (Z) Glavni odbor hrvatske zajednice v Zagrebu ima 13. t. m. konfereno, na kateri določi sreske in okrož. kandidate. Razpravljal bo tudi o sodelovanju pri volitvah s seljačko stranko. DRZEN VLOM V SOFIJI. Sofija, 8. febr. (Z) Včeraj ob 5. uri popoldne so^ vdrli trije maskirani možje \ podružnico Narodne banke v Sofiji. Tam so povezali blagajnika hi dva uradnika, ki so se nahajali v banki, in prebrskali vse blagajne. Ker pa niso našli nič denarja, ker je bil med tem izročen centrali, so se zadovoljili z dvema zavojema poštnih znamk v vrednosti enega milijona levov. Nekaj minut kasneje je stopil v banko uradnik centrale in je osvobodil svoje povezane tovariše, nakar je obvestil policijo o ropu. To je tekom enega meseca že peti napad na banke v Sofiji, ki vlomilcem uspeva. Hb pozaMfo Ipsloaeoste Misel RAZPUST FAŠISTOVSKE ORGANIZACIJE V ZADRU. Trst, 8. febr. (B) Dne 28. januarja so bile v Zadru razpuščene fašistov-ske organizacije in nacijonalistične legije. Razpust se je izvršil s ceremonijami in govori, v katerih so se pritoževali, da je vlada razpustila te organizacije. Hkrati pa so izjavili govorniki, da je potrebno zaradi narodne discipline, da se fašisti uklonijo odločbi ministrskega predsednika Mussolinija, ki je sklenil razpust njihovih organizacij le v interesu domovine, ki je popolnoma ustavna država, člani so bili pozvani, naj bodo pripravljeni za vsako akcijo, ako bi to zahtevali interesi domovine. Vstopijo naj tudi v nacijonalno milico, ki se snuje namesto teh organizacij. Rešimo koroško mladino! »Koroški Slovenec« opisuje v pretresljivih besedah žalostne šolske razmere v koroški Sloveniji, kjer avstrijska vlada dosledno zanikuje pravico do šolske izobrazbe naše mladine. Avstrijska vlada, ki je podpisala mirovno pogodbo in ki bi morala izpolnjevati v tej pogodbi prevzete dolžnosti napram narodnim manjšinam, neče dovoliti nobene slovenske šole, ker je pod uplivom vsenemških šovinistov, ki hočejo potujčiti našo koroško mladino. »Koroški Slovenec«, zvest in pogumen branitelj naših koroških bratov, piše: »Kaj sedaj? Ali naj držimo roke križem in gledamo, kako hira in gineva naš rod? Ne, nikakor ne. Šolski zakoni, st germainski mir in slovesne obljube koroškega deželnega zbora z dne 28. septembra 1920. nam dajejo dovolj zakonite podlage, da zahtevamo mesto sedanjih zastarelih, protipostavnih in nemoralnih utrakvističnih šol narodnostne, oziroma manjšinske šole, kakršne imajo že zdavnaj vse druge manjšine, tako n. pr. tudi Nemci v Jugoslaviji. — Slovenski stariši in vzgojitelji mladine! Nastopite z največjo odločnostjo za vaše pravice! Proč z nepostavnim In nemoralnim utrakvlzmom! Boj reakciji in MINISTRSKI SVET NA DVORU. Beograd, 8. febr. (Izv.) Juti! ob 11. dopoldne se vrši seja ministrskega sveta na dvoru pod predsedstvom kralja Aleksandra. MINISTER ZUPANIČ PRI KRALJU. Beograd, 8. febr. (Izv.) Nocoj Je Ni. Veličanstvo kralj Aleksander sprejel v posebni daljši avdijenci ministra dr. Zupaniča. PO PREKINJEN JU LAUSANNSKE KONFERENCE. London, 8. febr. (K) Položaj se po prekinjenju mirovne konference v Lausanni ni izpremenil. Porazgovori med Parizom in Londonom trajajo dalje. Angleška vlada je sporočila francoski, da je pripravljena podpisati mirovno pogodbo in da bo vse precizne redloge Turčije proučila. Doslej še ni turškega odgovora. Pariz, 8. febr. (K) Ismet paša je generalnemu tajniku mirovne konference Massigliju pred svojim odhodom iz Lausanne izjavil, da ne smatra konference za prekinjene. Pripravljen pa je povrniti se, ako bo kasneje zopet sklicana. London, 8. febr. (K) Turška delegacija je potom poslanika Rize Kurija direktno predlagala Angliji, naj se sklene separatni mir. Carigrad, 8. febr. (B) Kemali-stični listi dolžijo zavezniške vlade, da so one krive, da je prišlo do prekinjenja mirovne konference v Lausanni. Listi poročajo, da se Izmed paša sestane v Smirni z Mustafo Kemal pašo in da nato odpotuje v Angoro. Carigrajski listi pravijo, da turško prebivalstvo popolnoma mimo presoja položaj 'm ljuto napada zaveznike, Beograd, 8. febr. (B) Predsednik naše delegacije na mirovni konferenci v Lausanni, Milan Rašič, se danes povrne v Beograd. Iz pmtnep irfieip. Ljubljanska opera, — Nižava. V sredo 7. t. m. zvečer so v nabito polnem gledišču zopet peli krasno d' Albertovo muzikalno dramo »Nižava«. Med solisti Je bil Izvrsten g. Sowilski v vlogi Pedra. G. Cvejič (Sebastjano) se nam je zdel mnogo bolšl kot zadnjič. Moč njegovega glasu, katerega bo moral še kultivirati, je izdatna. Na dramatičnih mestih se uveljavi, nežna lirična pointa mu Je zaenkrat še tuja. Po dosedanjih začetniških nastopih pa upamo, da bo g. Cvejič napredoval in se razvil v dobrega baritonista. G. Zupan je podal starega Tomassa z večjim razmahom kot zadnjič. Je brezdvoma talent! — V vsakem oziru težko vlogo Marte je globoko tragično igrala in zelo prepričevalno, tudi v srce segajoče pela gdč. Thalerjeva. V svojo partijo se je uživela in zato dosegla zelo lep uspeh. Ostali solisti in male partije niso motile zaokroženosti predstave, orkester in zbor sta bila V elementu, g- kapelnik Matačič temperamenten in energičen. Ploskanja po vsakem dejanju obilo, izvajajoči so ga zaslužili. — Češki pesnik Heyduk urari. V Pisku je umrl 6. t m, znani češki pesnik Adolf Heyduk. Dosegel je visoko starost 88 let. Čehi bodo svojega ljubljenca težko pogre- staroavstrijskemu vladnemu režimu! — Zahtevajte brez strahu vsepovsod manjšinske šole, do katerih imamo pravico ta nam jih vlada mora dati! Rešimo mladino! Dokler pa naš boj za manjšinske šole ne bo dobojevan in sedanji manjšinski sistem ovržen, je nujno potrebno, da organiziramo svojo samopomoč, Ta naj obstaja v tem, da prevzamejo naloge, ki bi jih drugače morala vršiti šola, slovenski domovi in slovenska izobraževalna društva. Stariši in vzgojitelji, ki vam leži na srcu dobrobit vase mladine! Skrbite, da pride ta mladina, ko doseže potrebno starost, v izobraževalna društva, kjer bo našla prilike za nadaljno izobrazbo in bo ostala tudi obvarovana pred kvarljivimi uplivi slabe tovarišije. — Navajajte vaše otroke, da bodo čitali doma ob večerih in praznikih iz dobrih slovenskih knjig na glas in se tako vadili v slovenskem čtivu. Bodite vaši mladini sami učitelji in vzgojitelji, dokler ljudska šola te naloge ne bo prevzela. Velika je odgovornost, ki jo imate do vaših otrok! Zato ne strašite se časa in truda, marveč storite vse, da rešimo mladina! LJUBLJANSKA BORZA. Beograd, 8. febr. (Z) Finančno ministrstvo je dovolilo ljubljanski borzi trgovanje z devizami in valutami. Dovolilo je tudi, da se v Skoplju otvori produktna borza. GRČIJA IN MALA ANTANTA. Beograd, 8. febr. (Z) V političnih krogih zatrjujejo, da je Grčija na predlog Venizelosa poslala noto naši vladi, kakor tudi romunski in češkoslovaški o sprejemu v malo antanto. Ml« nistrski svet se bavi s to zadevo. NAŠI ODNOŠAJI Z BOLGARSKO. Beograd, 8. febr. (Z) V drugi polovici februarja se sestane v Nišu me-, šana komisija bolgarskih in naših delegatov, da razpravljajo o vzdrževanju reda in miru na meji. Koncem meseca se sestane druga komisija, ki naj reši razna, za obe državi zelo važna gospo, darska in prometna vprašanja. K VPRAŠANJU JUŽNE ŽELEZNICE. Beograd, 8. febr. (Z) Snoči bi w imela vršiti prva seja italijanskih strokovnjakov in naših zastopnikov zaradi rešitve vprašanja južne železnice. Ker pa italijanski delegati včeraj še niso dospeli, računajo, da pridejo danes. V železniškem ravnateljstvu se vrše pri-prave za podlago rešitve tega za našo državo tako važnega vprašanja. USODA ODMETNIKOV. Prizren, 8. febr. (Z) Čete tiranske vlade so pregnale odmetnike iz nevtralne zone. Zloglasni odmetnik Sadi Rama se je predal albanskim oblast-vom. Vse kaže, da bodo izročili orožje tudi ostali odraetniki. HINDENBURG V MOSKVI? Pariz, 8. febr. (B) Nemški maršal Hindenburg je baje odpotoval v Moskvo, da v sporazumu s sovjetsko vla-izdela načrt za rusko-nemško ofenzivo, ki naj se spomladi začne proti zapadu. šali. Kot pesnik Je bil tipični zastopnik češke narodne poezije, ki ie nastala na češkem v preteklem stoletju. Karakteristična poteza, ki veje iz njegovih pesmi bi se psi-hologično nazvala: otroštvo. Njegova dela obsegajo 60 zvezkov, ki vsebujejo večje in manjše lirične pesmi. Njegova znana lirična dela so n. pr. »Cimbal in gosli«, »Dedova oporoka« in dr. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani: Drama: »Ugrabljene Sabinke«. R. E. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Dedinja milijonov«. Kino Tivoli: »Napoleonova hčerka«. Liya Mara. /Kino Ideal: »Zločinska roka«. V Mariboru: Narodno gledišče: »Ljubosumje«. Red A. Premiera. Gostuje režiser ljubljanske drame Osip Šest Nočna lekarniška služba ▼ Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Tmkoczy na Mestnem trgu in Ramor Dri kolodvont Dogovor V slovenskem časopisja se Je v poslednjem času večkrat omenjal »ženevski dogovor« in pri tem so leteli udarci na Pašiča in na voditlje takratne srbske politike sploh, češ, da se niso marali držati tega dogovora ter sploh niso bili interno za ujedinjenje, ker so se zavzemali samo za enostransko srbsko stališče. Zadeva ženevske konference je tako značilna, da jo je treba pojasniti. Koncem svetovne vojne je bila zaideva našega ujedinjenja in ustanovitev skupne države še zelo negotova stvar. Italijani so bili neprestano, od začetka vojne, protivni temu, da se Južni Slovenci zedinijo in ustanove skupno državo. Borili so se prod Avstriji »takšni, kakršna je« (tako se je izjavil pri neki priliki sam dr. Trumbič), najraje bi bili pa videli, da Avstrija ne razpade, ampak , da se samo znatno oslabi in zmanjša. Za slučaj, da bi dežele, kjer prebivajo južni Sloveni, odpadle od Avstrije, so želeli Italijani, da se Slovenci, Hrvati in Srbi ne zedinijo. Slovenci naj bi tvorili samostojno državico pod laškim protektoratom, hrvaška kraljevina naj bi bila čisto samostojna pod vlado kakšnega laškega princa. Za slučaj, da bi se to zgodilo, so namigavali Italijani, da bi se odrekli celo nekih krajev, ki so jim pripadali po londonskem dogovoru. Junaški in nenadni preboj solunske fronte in zmagoslavni pohod srbske vojske k Donavi je prekrižal italijanske račune. Avstrije ni bilo mogoče več ohraniti, tedaj so morali Italijani samo gledati, da preprečijo združitev avstrijskih Južnih Slovenov s Srbijo. V tem oziru Je italijanska politika našla skupno smer s politiko dr. Trumbiča in njegovega »Jugoslovanskega odbora«. Dr. Trumbič je ves čas vojne delal na to, da bi bil od antantinih držav priznan kot pooblaščeni zastopnik južnih Slovenov izpod Avstrije. Italijanom je šlo to zelo na roke, ker njim je bilo mnogo lažje razgovarjati z južnimi Sloveni, ako so razdeljeni na dva dela, kakor pa, ako imajo samo eno predstavništvo, Italijani so torej delali na to, da avstrijske južne Slovenc ločijo od Srbov in od Črnogorcev in so raje hoteli obravnavati z Jugoslovenskim odborom, kakor pa s srbsko vlado, ker je razgovarjanje s srbsko vlado že vključevalo o šebi priznanje, da so vsi južni Sloveni zedinjeni v eno državno celino. Radi tega so Italijani tudi želeli, da bi južni Sloveni na mirovni konferenci nastopili razdeljeno — srbska vlada, kot zastopnica Srbije, Jugo-slovenski odbor, kot zastopnik avstrijskih južnih Slovenov. Poleg Italijanov so bolj skrivno delovale še razne druge sovražne propagande- Avstrija je že meseca septembra, takoj, ko Je bila razbita solunska fronta, poslala v Švico svoje agente z nalogo, da rešijo za monarhijo, kar je še mogoče rešiti. Ako ni mogoče več doseči, da habsburška monarhija obstoji še nadalje v kakršnikoli obliki, naj vsaj gledajo, da ne pride do popolnega ujedinjenja južnih Slovenov s Srbijo. V istem smislu so delali tudi zastopniki avstrijskih socijalistov. Poleg avstrijskih agentov so razvijali živahno delavnost tudi madžarski in bolgarski agentk Vsi ti različni nasprotniki našega ujedinjenja so polagali mnogo nade na ameriškega predsednika Wilson a. S svojo frazo o samoodločbi narodov je podal možnost, da se Ju-goslovenski odbor, oziroma »Narodno Veče« v Zagrebti, prizna kot edini pravni zastopnik avstrijskih južnih Slovenov, ki bi kot tak nastopal tudi na Nedin Sterad: Devet let Na peronu izhodne postaje v Inozemstvo je bila nenavadna gneča. Vsak je hotel biti prvi. Prerivali so se vse vprek domačini in tujci, moški in ženske, boljši in navadni potniki Stal sem v kotu in opazoval prerivanje, ki ga nisem mogel razumeti, kajti do vlaka je bilo še najmanj dobre pol ure. Na klopi, nedaleč od mene, je sedela Črno oblečena dama. Poleg nje se je igral štiri do petletni otrok. Spočetka ju nisem niti videl, dasi sem bil obrnjen v ono smer. Zagledal sem se v lepo dete v beli oblekci s črnimi trakovi in pentljami, ki se je igralo z maternim pajčolanom in se smejalo na ves glas. Ubogo dete brez očeta, sem si mislil, gotovo je padel v vojni! Naenkrat je dama vstala, se mi približala in vprašala prijazno: — Ali ste, ali niste? Iznenađen sem odgovoril brez pomisleka: — Mislim, da sem! — Roman je bilo vaše ime, ali ne? — Bilo je! — In jaz sem Mirjana! — Iz vite Klementine?. r v Ženevi. mirovni konferenci. Tako bi nastopali napram inozemstvu razdeljeni, imeli bi dve vladi: srbsko in jugoslovensko. — »Narodno Veće« je v resnici nekaj dni potem, ko se je sestavilo, zahtevalo, da ima samo ono pravico predstavljati oni del našega naroda, ki je bil pod Avstro-Ogrsko. (Deklaracija Narodnega Veča od 19. oktobra 1918). Noto v takem smislu je poslalo Narodno Veće zavezniškim vladam dne 1. novembra 1918. Korake v tem smislu so delali Trumbi-čevi agenti še poprej pri ameriški vladi Prva neprijetna posledica takega rovarenja je bila, da smo izgubili avstrijsko vojno brodovje. Srbija je zahtevala od zaveznikov, da se nji, kot predstavnici južnih Slovenov, izroči avstrijsko vojno brodovje. Italijanski zastopnik je pa odgovoril, da je »Narodno Veće« predstavnik avstrijskih južnih Slovenov, a ne Srbi Brodovje je izobesilo zastavo »Narodnega Veća«, ki pa ni bilo vojujoča zavezniška sila in tako so se ga kot avstrijske dedšči-ne, polastili Italijani. Ako bi bil ta dualizem trajal dalje, bi doletela »Jugoslavijo« ista usoda, kakor je doletela Madžarsko. Samo veliki obzirnosti in požrtvovalnosti g. Pašiča se moramo zahvaliti, da člani Jugoslovenskega odbora in Narodnega Veća niso šli do konca po pogrebni poti, ki so jo nastopili. Pa-šič se je sam pozneje izjavil, da so to bili najtežji dnevi njegovega življenja. Obstojala je velika nevarnost, da gremo ločeni na mirovno konferenco: Srbija kot zaveznica in zmagovalka, Jugoslavija kot nova tvorba, nastala na razvalinah Avstrije, kakor n. pr. Madžarska! To je bilo treba vsekakor preprečiti. »Mnogim se je zdelo čudno, da odposlanci zagrebškega »Narodnega Veča« in Člani »Jugoslovenskega odbora« niso šli na znane ženevske dogovore z duhom bratske ljubezni, nego z duhom zarote, ki je bila vnaprej dobro premišljena in organizirana« — piše Milan Djordjevič v znani knjigi. — »Toda oni, ki so se temu čudili, niso znali vse javne in tajne mahinacije »Jugoslovenskega odbora« in za zveze, ki jih je imel dr. Trumbič med vojno z Zagrebom, ni bik) to nič čudnega in nepričakovanega.« Dne 29. oktobra je bilo proglašeno v hrvaškem saboru in dne 31. okotbra je bila poslana vsem državam antante nota, v kateri se je sporočlo, da se je na doslej avstro-ogrskem ozemlju osnovala »neodvisna« država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je začela s Srbijo dogovore radi ujedinjenja. Pašić je prišel v Ženevo dne 6. novembra. Bil je še zelo slab, ker se je ravnokar dvignil s postelje, na kateri je ležal vsled težke španske bolezni. S sabo je imel samo g. Ljubo Nešića, uradnika ministerstva zunanjih zadev. Hotel je vzeti s sabo še enega politika od svoje stranke — dr. Milenka Vesnića ali dr. Veiisarja Jankoviča. Toda druga stran se je temu protivila. »Razgovori morajo biti zaupni«, so rekli. Bili so celo protivni, ko je Pašić hotel dr. Lazarja Markoviča vzeti za zapisnikarja. Obenem s Pašićem je prišlo v Ženevo nekaj članov »Jugoslovenskega odbora« in trije voditelji srbske opozicije: M. Draško-vič, M. Trifkovič in dr. V. Marinkovič. Od strani aranžerjev je bila očividna tendenca, da Pašiča potegnejo iz pariškega središča in ga popolnoma izolirajo. Zakaj niso odposlanci »Narodnega Veča« hoteli priti v Pariz, mesto da morajo gospodje iz Pariza v Ženevo? Odposlanci »Narodnega Veča« so sporočili v Pariz, da so prišli v Ženevo in da ne morejo v Pariz, ker nimajo časa. «Morajo se vrniti v Zagreb, kjer Jih čakajo važni posli.« — V resnici se pa gospodom nikakor ni tako mudilo. Ostali so v Ženevi dalje časa ter se spuščali v razne intriga (Konec sledi) Politične novosti. NAŠA KRALJEVINA. Trzavice vojvodinskih demokratov. Na okrožni konferenci demokratske stranke v Subotici Je prišlo ob priliki postavljanja nosilcev kandidatnih list do ostrih nastopov med levičarji In desničarji. Kmetski volilcl so energično zahtevali kandidaturo dr. Slavka Sečerova (pristaš g. Davidovi-ča), levičarji pa so vztrajali pri kandidaturi nekega Matiča, kl je Prlbičevlčev pristaš. Prišlo je do neljubih prizorov, tako da je moral dr. Slavko Sečerov zapustiti mesto. Konferenco so zaključili brez definitivnih sklepov. Zatrjuje se, da bodo pristaši dr. Sečerova nastopili s posebno kandidatsko listo. = Pasivnost madžarske stranke. Kakor doznavamo iz Subotice, je glavni odbor madžarske stranke sklenil, pri bodočih volitvah ostati pasiven, ker se je večina okrožnih organizacij madžarske stranke usmerila v druge stranke. = Gibanje naprednjakov In liberalcev. Iz Beograda prihaja vest, da pojdeta obe stranki, naprednjaška In liberalna, slcupno v volitve. V Beogradu kandidira naprednjak dr. Vladimir Oarašanin. Njegovo kandidaturo podpirajo tudi liberalci Skupne liste bodo postavili v beograjski okolici, Smederevu, Požarevcu In Podrinju. = »Videlo« izide, kakor poročajo beograjski listi, že v najkrajšem času In ni kot glasilo naprednjakov v nobeni zvezi z Ustom »Novo Videlo«. FRANCIJA. “> Ponovno zaslišanje poslanca Ca-chlna. Marcel Cachin je bil sedaj že tretjič zaslišan. Preiskovalni sodnik Jousselin še sili vedno vanj, da pove, kakšno vlogo da ie igral v Poruhrju. Cachin je izjavil, da se ie po svojih močeh trudil, odvrniti nemške delavce od splošne stavke. Internacljonala da je ubila naciionajizem. Policijska poročila glede vsebine njegovih govorov v Poruhrju da so bila netočna. Sodišču bo Cachin predložil besedilo svojih govorov- Edino avtentičen je manifest v Essenu, ki ga je sopodpisal z drugimi mednarodnimi komunisti ITALIJA. = Težnje makslmalistov. Italijanske oblasti so, kakor doznavajo milanski listi v Chiavennl ustavile maksimalistlčnega poslanca Maffl-ja, ki se je ravnokar vračal iz Švice. Dolžijo ga carinskih prestopkov. Maffi spada v skupino »ruskih romarjev«. Domneva se, da so ga njegovi sodrugi poslali v Rusijo kot Izvidnika. Serrati In ostali »romarji« v boljševiško Rusijo pričakujejo sedaj v Švici konec tega eksperimenta. GRŠKA. = Nove volitve. Iz Aten poročajo: Polkovnik Plastiras je izjavil novinarjem, da se bodo izvedle nove volitve po podpisu mirovne pogodbe s Turki RUSIJA. Clčerln se vrača v Moskvo. Iz Berlina poročajo: Ruski komisar za zunanje stvari Cičerin dospe 8. t- m. semkaj Iz Lausanne. V nasprotju s prvotnim načrtom odpotuje že v soboto v Moskvo, ker je v sedanjem trenotku njegova navzočnost nujno potrebna. KITAJSKA. = Sprememba v zunanjem ministrstvu. Namesto odstopivšega zunanjega ministra dr. Sze, katerega demisija je bila sprejeta, je imenovan Huan-Fu, bivši finančni ekspert v kitajski delegaciji v Washing-tonu- ZVEZA NARODOV. = Zaščita manjšin. 14. februarja t. L se sestane v Parizu odbor redakcijsko komisije Interparlamentarne unije. Na dnevnem redu je traktandum: pravice narodnih manjšin. Odbor je sestavljen iz sledečih osebnosti: predsednik unije baron Adels- wärd, član švedskega parlamenta, dr. Me-dinger (sudetski Nemec), prof. Uhlif (Ceh), član češkega parlamenta, baron losika, član romunskega senata, g. Usterl bivši član švicarske kantonalne uprave, nadalje iz enega Holandijca in enega Italijana (namestnika). Tajnik unije Je prot Chr. L. Lange (Norveška). Darujte knjige za koroško mladino! Nabiraintk pred Prešernouim spomenikom. Pismo iz V naši štajerski oblasti smo že skoro sredi ljutega volilnega boja, ki dosega mestoma ono fazo, ki je Slovencem že od nekdaj tako priljubljena — nedostojnost Pri čitanju gotovih i>oli-tičnih listov in lističev, ki zastrupljajo naš narod, se človek nehote vpraša, kje začenja in neha ona kulturnost, na katero se mi Slovenci tako ponosno trkamo. Naša stranka, ki stopa prvič v Sloveniji v volilno borbo, kar bo pri ido-čih volitvah tudi dokumentirala, ker stojimo na stališču, da volilstvo, pridobljeno s takimi metodami, ni politično zrelo, mi pa hočemo, da se narod politično opredeli na podlagi idejnega programa, ki ga zastopamo. Žalostno je spoznanje skromnega opazovalca naših razmer, ki so zavladale v dolini Šent-florijanski, odkar so dobile monopol v naši slovenski politiki stranke in strančice, ki jo od prevrata sem zsatopajo. Značilno za naše politične razmere in stranke je dejstvo, da so se prebudile k političnemu udejstvovanju šele tik pred volitvami, medtem ko so se njih voditelji-poslanci od zadnjih skupščinskih volitev do danes naravnost odlikovali v brezdelju in prihajajo sedaj praznih rok pred volilce. Ali kar danes ne premore zgovorna truma kandidatov, katerih ima vsaka stranka toliko, da sama napolni pet beograjskih parlamentov in pa plačani agitatorji, to naj nadomesti brezmejna demagogija, hujskanje na levo in desno, politična demoralizacija in pa koši obljub, ki so v današnjih dneh seveda brez dna. Da se bore vse stranke proti »režimu« se razume samoposebi in to celo one, ki so do včeraj sedele v tem režimu in ga do hripavosti zagovarjale. Politično ozračje je napolnjeno z atmosfero osebnega boja, intrig itd. in se bo razkužilo šele 18. marca, ko bodo volilne krogljice odločile, kdo bo smel še dalje veslati po močvari naše nenačelne lokalne politike. Pri vsem tem je žalostno samo eno dejstvo, da so padle včeraj še vladne, danes protivladne stranke, kakor Samostojni kme-tijci in demokratje na politični nivo klerikalne politike in zamenjavajo pojem države- za stranko ter so postali preko noči ljuti nasprotniki »velesrbske« politike naše stranke. Pri tem pa na široka usta kriče o »nevarnosti naše severne pokrajine!« Še en korak in podali si bodo lahko roke s črnormenim »avtonomistom«, ki izgubljajo — spričo vedno naraščajočega edinstva našega naroda — pamet, ter se puste voditi samo Tekoči računi. Demokratsko ogorčenje. V nedeljo 18. t- m. se vrši v ljubljanskem Narodnem domu izredni zbor demokratskih zaupnikov, ki bodo med drugim razpravljali tudi o svojih ponesrečenih pogajanjih z Nemci, ali kakor oni razglašajo: o svojem boju za narodno mejo. Odkar so namreč Nemci odbili demokratsko željo glede pomnožitve demokratskih volilnih kroglic, so gospodje demokrati silno ogorčeni in jezni na vse one, ki se smejijo njihovim Izjalovljenim načrtom za »koncentracijo naprednih sil«. Iz štajerske oblasti so nam ponovno poročali o demokratskem napenjanju sil v svrho pridobitve volilnih glasov naše nemške manjšine. Sedaj pa je »Cillier Zeitung« priobčila za našo javnost sledeče zanimivo razkritje: Iz zanesljivega vira vemo, lahko bi navedli tudi imena, znana imena posredovalcev, ki bi ne Imeli ničesar proti temu, ako bi Nemci kot zaključena skupina, tudi kot organizacija, oddali svoje glasove za demokrate. Na podlagi tega razkritja more naša javnost brez vsakega komentarja razumeti demokratsko »ogorčenje« In demokratsleo »zaščito« naše severne narodne meje. Kadar bo treba, povemo še par podrobnosti z naše strani, kajti tudi nam je marsikaj znano, čeprav se Maribora. Maribor, 6. febr. še od slepega sovraštva proti Srbom, natančno tako, kakor so to delali politično, nacijonalno, gospodarsko in socijalno zasužnjeni hlapci iz leta 1914... To nam pač dokazuje, da smo Slovenci ostali tud! v osvobojeni domačiji še vedno lahkoverni in pač prekmalu pozabili, kako so nam rezali kruh gospodje na cesarskem Dunaju! Da si ustvarimo nekoliko jasnejšega pregleda naših političnih razmer, treba pogledati malo globlje v razmere političnih strank in strančic, kar nam spričo desolatnih razmer, v katerih se nahajajo, ne bo težko, V bodočem volilnem boju bo po vsem pričakovanju nastopilo poleg naše, na trdnem programu, izklesanem po štiridesetletnem osvobojevalnem boju stoječe stranke nič manj in nič več kakor 10 strank in strančic, grupic In sekt, programov in programčkov — in volilen, ki bo v teh medenih tednih volilne borbe zelo iskan in čaščen predmet, izbira pač ne bo lahka. Vsaka izmed nastopajočih strank in političnih kramarjev, ki iščejo svojo idejo samo v zaželjenem mandatu, bo pač prikrojila svoj programček tako, kakor Kočevar ali Dalmatinec svoj koš. Nekaj se bo že našlo. »Oj zlata doba. Tebi ovca sije!« bi rekel danes Prešeren, ko bi videl nabasane koše naših strank in njenih »programov«. Da zija iz vsakega teh ko-šov tudi — socijalna pravičnost, avtonomija, odprava davkov, samo 3dnev-na vojaška služba, nekaj za pridobitne sloje, odrešenje za poljskega delavca in viničarja, agrarna reforma, 6umi delavni čas, socijalna revolucija, ženska volilna pravica itd., itd., se razume samo po sebi. Zato, dragi volilec, bo iz-bera težka! Prve bolečine volilne borbe so nastopile s postavitvami kandidatov. Ti preklicani volilni red! Koliko požrtvovalnih mož se je naenkrat pokazalo na našem političnem obzorju, in vsi v prepričanju, da so oni edini pravi in edini poklicani, da nosijo »težko breme« ljudskega zastopnika. Kaj ideja, kaj program in načela; jaz sem fant od fare! — to je deviza vseh Kukovcev, Mermoljev, Korošcev, Golouhov, Der-žičev, Novačanov, Bernotov in vseh takih tičev. In Pašić in Srbi bodo krivk če pade 18. marca ena ali druga teh veličin v prezgodaj zasluženi politični grob... Pašić in Srbi so krivi_____ to J© glavno! Vcrus. ne poslužujemo mladinskih metod prisluškovanja in podkupovanja... »Potrdila in dementl.« / Ljubljansko »Jutro« se silno veseli, pišejo sedaj vsi listi o »kupčijah med radikalci in Nemci«. Iz tega veselja bi se dalo sklepati, da je »Jutro« skupno s svojim severnim trabantom »Taborom« že doseglo svoj glavni namen: reklamo za demokratsko časopisje. Ce pa bo imela ta reklama tudi resničen uspeh, o tem dvomijo celo gospodje sami, ker bi se sicer ne posvetovali o eventualnem skrčenju demokratskega časopisja po volitvah; zato naj le pišete »potrdila in dementije«, dokler je še čas, kajti pride ura, ko bodo morali priznati, da je prepozno! NORVEŠKA. = Državni dolgovi. Ministrski predsednik Blehr je ob priliki budžetne debate V storthingu govoril o že na 1401 milijonov; kron naraslih dolgovih od katerih odpade 161 milijonov kron samo na leto 1922. Izjavil je, da ga tolaži okolnost, da ni treba plačevati državi za celo omenjeno vsoto obresti, ker se precejšen del teh postavk sam obrestuje. Svoj govor je zaključil Blehr z besedami: Naša naloga obstoji v tem, da držimo trgovino in industrijo nad vodo ia da prebolimo draginjsko krizo. V trenutku sem se spomnil davnih dni, ko je svetila v temo moje mladostne puščave edina zvezda, ki pa je bila tako visoko nad mano, da sem obupal nad njenim sijajem... Srce se mi je zožilo in tragično sladka misel se je rodila v moji duši.. Le za hip, kajti dama je odgrnila pajčolan in se nasmehnila: — Osebno pred vami! — In jaz vas nisem poznali — Sedaj me poznate? Mnogo let je od takrat... sedem, osem..! — Devet in kaj vse vmes! — Pol življenja... — In pol smrti! — Mladost... —- In sanje! — Mama, kdo pa Je ta gospod? Je vprašaj z znatiželjnimi očmi otrok in se prijel mamice. Spustila je pajčolan čez obraz in rekla: ■— Le priden bodi, srček! — Mamica, kdo pa je ta gospod? je ponavljal in me gledal nezaupljivo izza mamice. _ Milostljiva, žalujete... Beseda mi ni hotela z Jezika. Čutil sem, da Je resnica močnejša od spomina na ono, kar je bilo in kar ni moglo biti- — Udova sem... — Nesrečna vojna! — Usojeno je bilo. • • Padel je, ko je bilo že konec... — Žalostno... — Mama, kdo Je podel? Pogladila ga je po kodrasti glavici in rekla: — Tvoj papaček. — Moj papaček..* inoj papaček..! — Bila sva doli*** Želela sem, da bi ga prepeljali v domovino, pa niso dovolili! Pozneje, so rekli. — Lažje bo, ko se uredijo razmere. — Mama, kdaj greva spet k papan-čku? — Prepeljali ga bodo k nam. — Kdaj, mama? — Kmalu, srček! — Si imel rad papančka? sem vprašal otroka, ki je Žalostno pogledoval name. — Pa še kako! — Je bil dober tvoj papanček?. — Dober, dober! — Kako vse mine! je vzdignila. — Življenje Je čudno... — In vi? Se pišete? - Se... — Kam ste šli potem? — Iz zmote v zmoto... — Ste srečni? Ste bili v vojni? — Na fronti nisem bik trpel sem pa zadostil ■— To je sreča! Kaj delate sedaj? — Pišem... — In?.. — Skrbi imam! Nisem več sam... — Prav ste storili... Večkrat sem mislila, kje neki je sedaj ta človek, namreč vi!. * Vedela sem, da ste šli v svet... — Res? — In vaše pesnti imam tudi še! Se spominjate? — Spominjam se... Davno je bilo to... Ali bi mi jih hoteli vrniti? — Da jih sežgete? — Morda-.. — Ne, ne!.. Tisti zvezek je edino, kar hranim iz svoje mladosti. Ni samo spomin!.. — Milostljiva? — Zvezda, ki ugaša... Prišel je vratar in vprašal po cilju potovanja- — Treba je vstopiti! Zadnji čas! je rekel z zapovedujočim službenim glasom. — Srček, vzemi hitro svojo torbico na klopi! je velela otroku in odgrnila pajčolan---------- — Po devetih letih, Mirjana! — Prvi in zadnji!.. Bodite srečni! Izginila je v vlak. Nisem je videl več-.. Drobtine. * Spomenik Carusu v Neapoliu name« ravajo postaviti dediči slavnega pevca. Kip bo napravljen v štirikratno naravni velikosti ter bo stal na 5 m visokem granitnem podstavku. Na sprednji strani bo napis: Enrico Caruso — Gloria italiana. * Smrt japonskega generala Kurokija. V Tokiju je umrl japonski general Kurokl ki je igral vodilno vlogo v msko-japonski vojni. * Romunski prestolonaslednik se ne razporočl Listi so poročali, da se loči romunski prestolonaslednik od svoje soproge, s katero je poročen šele leto dni. Romunsko poslaništvo na Dunaju to vest uradno demantira. Po poročilih listov se je prestolonaslednik baje nameraval poročiti s hčerko nekega nižjega častnika. * Operna pevka to šofer. »Zvezda« opere v San Franciscu, gdč. Matzenaue», je pred par meseci vzbudila veliko senzacijo, ker se je poročila s svojim — šoferjem. Takrat je glasom poročil francoskih listov izjavila, da je vendarle našla moža »s 100 odstotki vseh dobrih lastnosti«. Slino razočaranje pa jo je doletelo, ko se Je pred kratkim vrnila z nekega gostovanja. »Stoodstotni« mož ji je jeratkomalo Izjavil da je sit pohajkovanja in da se hoče vrniti k svojemu avtomobilu, ker mu je ropotanje motorja ljubše nego vse operne partije sveta. Pevka se je morala — hočeš, nočeš — sprijazniti z mislijo na ločitev. * Nova kovina. »Echo de Paris« poro* ča, da so našli v pokrajini Kongo neko f*“ dioaktivno kovino, ki poseduje radiju P®“ dobne lastnosti. Tako a pr. zmanjšuje te kovina vsled gotovih emanacij svojo ta» Barva ja slična oni mmaalh d&euafe«« J Dnevne novosti. — V Beograd le prispel naš generalni konzul v Trstu dr. A. Markovič. — Osebne spremembe pri ministrstvu za pošte. V sredo 7. t. m. je prevzel svoje posle kot še! personalnega odseka inspektor Dragiša Tomič. — Premestitev. Iz vojaške bolnice v Mariboru je bil premeščen v Kotor sanitetni polkovnik dr. Andrej Korenčan, ki bo opravljal službo referenta sanitetne komande v Boki Kotorski. — Okrajna konferenca Narodne radikalne stranke v Kočevju se vrši, kakor smo že poročali, 11. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih okrajnega tajništva. Konferenci prisostvuje delegat Akcijskega odbora iz Ljubljane, nadalje zastopniki vseh 9 krajevnih organizacij kočevskega okraja, ter vabljeni zaupniki iz še neorganiziranih pokrajin. Na dnevnem redu je določitev kandidatov za narodno skupščino. — Posebna izdaja »Orjune«. Organizacija jugoslovanskih nacijonalistov v Ljubljani je izdala včeraj posebno izdajo svojega glasila, ki je posvečeno deloma znanim »celjskim dogodkom«, deloma pa g. namestniku Hribarju. V posebnem članku izjavlja, da »orjunaši« niso proti širjenju Narodne radikalne stranke v Sloveniji in da se ne bodo vmešavali v interne zadeve NRS, ker stoji njihova organizacija nad vsemi strankami. »Orjunaši« so si omislili tudi poseben kroj !z temnomodrega sukna z rdečim zmajem na levem rokavu. Načrt kroja bo te dni poslan v odobrenje notranjemu ministrstvu. t Ciril Gabršček Andrejev iz Gorice, poručnik kr. mornarice, je umrl v sredo zvečer ob 9. uri v naročju svoje nežno ljubljene mame v bolnici Meljine v Boki Kotorski, ne celo 23 let star. — Februarja 1. 1918. je bil vpoklican (dovršil je kot begunec gimnazijo v Ptuju) k vojakom, dokončal je šolo enoletnih prostovoljcev v Mürzzuschlagu In bil že uvrščen v marš-bataljon. Posrečilo se je pa še pravočasno spraviti ga k mornarici v Pulj, odkoder je šel z našo mornarico v Boko Kotorsko. Se te 22 let star, je postal poručnik. — Lani v poletju se je prehladil, ne da so stariši Izvedeli -za njegovo stanje, dokler ni bilo prepozno. Pred tremi tedni je odšla njegova mati z Dunaja v Meljine, da bi mu stregla In ga morda rešila, ali prepozno. Do zad-nejga hipa je bil dobre volje in vesel, da Ima pri sebi vsaj svojo ljubljeno mamico, ki ga danes edina od rodbine in sorodnikov spremlja do začasnega groba. — Brat Metod In sestra Nada žalujeta na Dunaju za ljubljenim bratcem, oče pa je po poslih v Ljubljani, — Pač težak udarec za rodbino, ki jo je vojska pregnala iz ljubljene domačije. — Naj počiva v miru ob obal! najlepšega kraja naše divne Jugoslavije 1 — Smrtna kosa. V sredo 7. t. m. je umrla v starosti 64 let velika dobrotnica dijakov in vrla slovenska žena gospa Ana Košenina, mesarjeva soproga, rodom iz znane Hafnerjeve rodbine v Kranju. Pokojnico so dijaki nazivali dijaško mater, ker jim je bila zares prava mati. Kot zavedna Jugoslovenka je vneto podpirala CI-ril-Metodovo družbo, ob izbruhu vojne pa je skrivoma podpirala znane internirance na ljubljanskem gradu. Pokojnica pa je bila tudi vzorna in marljiva gospodinja. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. — Razpisana mesta na beograjski univerzi. Na juridlčni fakulteti beograjske univerze ste razpisani mesti profesorjev za sodno medicino in statistiko. — Dopisi občinskih uradov na vojaške oblasti in poštnina. Ministrstvo pošte in brzojava je na zahtevo ministra vojne in mornarice odredilo, da ne plačajo občinski ura-,z? Priporočena pisma, ki jih pošiljajo vo-jaskim oblastim, nobene pristojbine, torej tudi priporočnine ne. Poštnim uradom je iz-dan nalog, naj se ravnajo natančno po tej odredbi, da ne bo več pritožb. Sicer pa jnoraj0 občinski uradi za vse druge dopise, «I jih pošiljajo priporočeno, plačati pripo-ročnino. — Brzojavke za Grško. Mednarodni urad za brzojav v Bernu razglaša, da morajo biti brzojavke, ki gredo na Grško, ali ki prehajajo to državo, pisane samo v angleškem, francoskem, grškem, nemškem ali Ralijanskem jeziku. — Brzojavke med našo kraljevino in Grško, pa smejo biti pisane tudl v našem jeziku. .. ~7 Dostavljanje brzojavk v zunanji do-okoliš. Pošiljatelj brzojavke mora piacan poštnino naprej, ako želi, da se br-tak°i po svojem prihodu na izdaj--Lo-0 neJnudoma vroči po posebnem slu, se brzojavka dostavi kot navadno mojstri so potem naglasili, da so pripravljeni plačati 40 odstotkov, da pa se brivski pomočniki naj obvežejo, da bodo delali 10 ur dnevno, ko izide pravilnik o zakonu o zaščiti delavcev. Nadalje naj se obvežejo, da ne bodo zahtevali povišanje mezd tako dolgo, dokler brivski mojstri ne zvišajo svojega cenika. Za vse to naj se pomočniki obvežejo pismeno, ampak brivski mojstri niso hoteli za nobeno ceno skleniti obojestransko kolektivno pogodbo. — Tega zaupniki pomočnikov niso mogli nikakor sprejeti. Pogajanja so se prekinila in se jih nikakor ne bo nadaljevalo, tako dolgo, dokler bodo mojstri stavljali tako neizpol-njive zahteve. — Trdni sklep pomočnikov je, vztrajati pri zahtevi po 50 odstotnem povišku dosedanje mezde pri delu, kakor se dosedaj izvršuje. Izdelati se pa mora obojestranska veljavna pogodba. Brivski pomočniki v Ljubljani prejemajo od svojih mojstrov tedensko 600, 520 in 460 kron mezde brez vsake nadaljne oskrbe, kar je gotovo prenizko. Res je, da se brivski mojstri vedno sklicujejo na napitnine, ki so, žal, vpeljane v brivski obrti. Morali bi pa obžalovati, da s tem sklicevanjem zahtevajo od naročnikov, da jim plačuje delavca. Mezde naj bodo razmeram odgovarjajoče, potem se nihče ne bo potegoval za napitnine. — Mariborske vesti. Ponesrečil se je 73letni berač Jakob Svenšek. Padel je vsled onemoglosti sredi ulice, tako da ga je moral auio rešilnega oddelka odpeljati v javno bolnico. — Umrla je po dolgi in mučni bolezni v 81. letu starosti ga. Alojzija Pölzl, soproga p. poduradnika. — Tajna prostitucija. Policija je včeraj prijela dobro znano »ptičko« P. M., ki je osumljena tajne prostitucije. Sedaj razmišlja v zaporu o svoji usodi. — Razpis dimnikarskih del. Mestni magistrat objavlja razglas, s katerim mariborska mestna agoniji. Udarjena je bila * nekim trdim predmetom po glavi. Ker ni mogla sama ničesar izpovedati, je bila takoj uvedena Preiskava, ki je dognala, da je morilec isti Peter Modrič, ki je naznanil umor. V svoj! izpovedi pravi, da jo je ubil vsled tega, ker mu ni hotela dati priberačeni kos slanine. Revica zapušča dva nedoletna otroka. — Tatvina v samostanu. Neznani lopovi so v samostanu Lešak ukradli iz zaboja 14 zlatih rubljev, 4 zlate turške lire, 8 napoleondorov in 7600 dinarjev. — Radi roparskega umora je obsodilo okrožno sodišče v Sarajevu Petra Saviča na smrt na vešalih. — Ženo Je zadavil. V Ćupriji Je zadavil svojo lastno ženo kmet Vučičevič. Da bi svoj zločin zakril, je vrgel truplo v reko. Prvotno je izjavil, da jo je umoril vsled neodoljive mržnje, sedaj pa trdi, da jo je umoril iz ljubosumnosti, češ, da ni mogel vsled prevelike ljubezni trpeti, da bi ona živela nezvesto. — Nesreča pri eksperimentu. V Beogradu se je ponesrečil slušatelj tehnike Ranko Jaksimovič. Delal je poskuse z nekim aparatom, ki se je vsled eksplozije razletel In mu razbil glavo. — Veliki pustni korzo! Opozarjamo cenjene posetnike »Slavčeve« maškerade, da je začetek iste že ob 7. url zvečer. Dalje priporočamo, da se nabavijo vstopnice po možnosti že v predprodaji, da ne bo zvečer pri blagajni prevelikega navala. Predprodaja vstopnic v trgovini g. L. Černeta v Wolfovi ulici in na dan prireditve v veliki dvorani hotela Union od 9. do 12. ure dopoldne. Osebna vabila, kakor vsako leto, odpadejo, posebnih vabil se tudi ne bo razpošiljalo. — Opozarjamo na današnji oglas založbe Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. občina razpisuje dimnikarska dela za vsa i •»■r . . , . , mestna poslopja za leto 1923. Pogoji za od- JN OVOStl IZ rTlIIlOrSke dajo del se morejo vpogledati od 8. do 15. 1 sicer Pismo. „ , ~ ,^a A^erčev spomenik. VIII. izkaz Din^N^dn^rti-'l'l31- ianuaria 1923). 125 v Ftif-ÜP or£anfzacl]a »Sloga« Celju po g. Božidarju Černeju; 40 Din: dr. J. Vašič v Novem mestu; po 30 df-narjev; g. dn J. Globevnik, g. dr. Gregorc, g. Jos. Ogoreutz, g. notar Karol Plei ^els, g. Karol Rozman, vsi v Novem me-flu; po 10 Din: g. lekarnar Drago Adri- k- dr. J. Gostiša, g. odveridk dj lVa"eOČ, g. Josip Kobe, g. L. Kopač. g. £ jv?*1/» S. M. Mramor, g. J. Pavčič, g. jos. ouia, g. vet. nadz. Ot. Skale, g. gozd. ko-VufÄ Šuligoj, g. dr. J. Vavpotič, g. av«i?!nka' vsi v Novem mestu; 5 Din: Prispevki4 vntM0t- Ska,e v Novern mestu-boru za Ažwveni mestu ie nabral in od* S Rozman BV imenik poslal gospod kupna vsote ?kupaj 450 Din- CeI°-U.530.75 Din. J^^danjih prispevkov: ««hvala. - Dr. V. wTovei° bhgaTnik " . — Mezdno gibanje brivskih S y Ljubljani. Vodstvo osredni^f d^!' brivskih pomočnikov nas ?e ^anrniun Priobčitev sledečih vrstfVsIed^S nn, najemnine za brivske lokale, so sklL brJ'brivski mojstri v Ljubljani zvišali cemJ bTi« približno za 75-100 odstotkov, kar U&ivč* Porazdelilo povprečno na vsa dela p^oenika. Prepričani, da morajo v tem hi-“ zvišati tudi mizerne mezde delojemal-v, so povabili zaupnike brivskih pomoč-7vpvLna tozadevna pogajanja dne 6. t m. Oft««,«' „5ivski pomočniki so se odzvali so 'S V- poz,vu’ pri podajanjih pa ltkoD nJ1I*Atki°- Mar,b?r Posetllo v minulem lettf 52.000 tej- Z 2nanJem je stopila v stike | cev. Govornik Je priporočal društvu Inten- zivnejše delo in čim večje zanimanje za po-vzdigo našega tujskega prometa> kl more Mar'bpru le koristiti. Predsednik društva g. Siska Je potem predlagal izpremembo ?ru»*v!»n5 pravIJ> ki s® Je soglasno sprejela. Med drugimi določbami Je važna zlasti te, da preide društveno premoženje v primeru razpusta društva v last mestne ob-čine. Letna članarina se le zvišala od 5 na 10 dinarjev. Nato Je b« Izvoljen novi od-bor, v katerem Je bü za Predsednika zopet izvoljen g. finančni svetnik Ivan Šiška, nadalje trgovec g. Franc Fulda za podpredsednika, g. profesor Ivan Vrščaj za tajnika in davčni uradnik k. Ivan Pohafr m bšasaj- žice. ^ ^ _______ ko8rtah?ti-omibt°el^ i^ročenlmVgospodi.^Ka-'e predstav«18 «1° uiel na te llman*ce> se ogorčen izjavil ’Habosamnf‘ soprog, ki Je nijo In javnost dpzadevo iznese pred sod- nroti visoki oHUPriPravlJetl Pa J« bH. da proti visoki odkupnini stvar zamolči Na vadno je zahteval vsoto 50.000 dinarjev' Njegovim spekulacijam Je nrisia na luš policija, ki je aretirala moža radi IzsUte? vanja. 1 — Radi slanine ubil beračico. Pred nekaj dnevi je prišel na orožniško postajo v Rakovici na Hrvatskem kmet Peter Modrič in javil, da leži v bližnjem gozdu ranjena beračica Ana Studen. Takoj je odšla na lic* mesta orožniška patrola in našla Ano y PRODIRANJE INOZEMSKEGA KAPITALA V RUSIJO. Rusija se vedno bolj zaveda, da sama, brez tuje pomoči, ne bo mogla urediti svojega gospodarstva. Dasiravno nekapitali-stična država, je prisiljena, da pušča del za delom svojih bogatih prirodnih zakladov inozemskemu kapitalu v eksploatacijo. Na drugem mestu poročamo o pogodbi, ki jo je sklenila sovjetska vlada z neko zadrugo ameriških poljedelcev, ki je dobila velik kompleks ruskega polja za 24 let v najem. Ker Rusija sama ni zmožna, racijo-nelno obdelovati obširnih, po revoluciji uničenih poli, išče ugodnih zvez z inozemskimi interesenti, da izvrši te važen del svoje konsolidacije z njihovo jiomočjo. Dalekosežnejšega pomena kakor zgoraj omenjena pogodba z ameriško poljedelsko zadrugo »Kalifornijsko komuno« pa je druga, ki so jo sovjeti sklenili 16- januarja t I. z znano firmo Krupp v Nemčiji, kar znači ta pogodba zopet korak zbližanja kapitalizma z ruskim boljševizmom. Po tej pogodbi dobi tvrdka Krupp 25 tisoč desjatinov opustošenega polja v donski guberniji. Iz tega kompleksa mora Krupp napraviti rodovitno polje, ki je more sovjetska vlada odkupiti po preteku 12 let. Koncesijonar ne sme te zemlje brez dovoljenja sovjetov dati kaki tretji osebi v najem. Začeti mora z obdelovanjem najprej 1400 desjatinov ter stopnjevati obdelovanje v teku šestih let na 23.500 desjatinov. Plačevati mora vse dogovorjene davke od obdelovanega zemljišča, ne oziraje se na to, ali se je obdelovanje moglo izvrševati ali ne. Od celokupne žetve dobi sovjetska vlada 17 in pol odstotka. Ta najemnina je plačljiva v dveh obrokih, do 30. novembra in 15. februarja vsakega leta. Poleg tega pa ima država tudi pravico, odkupiti ves ostali del žetve po notiranja produktne borze v Rotterdamu. Koncesijonar se mora podvreči vsem dekretom ruskih sovjetov, tudi delavskim zakonom itd. Plačevati mora tudi vse carine razven za one predmete, ki jih pod vladno kontrolo tudi res uporablja v to svrho. Po preteku 12 let mora koncesijonar sovjetom na zahtevo prodati ves obrat vsem orodjem, napravami itd. Nad podjetjem se bo vršila stalna državna kontrola. Za to pogodbo so se vršila dolgotrajna posvetovanja, ki so končno dovedla do pozitivnega rezultate. Gotovo je, da je pogodba za družbo Krupp zelo ugodna; isto. tako se ne more tajiti da doseže z njo tudi Rusija svojo korist. Ce pa bodo imeli sovjeti od nje tak dobiček, kakor si ga obetalo, bo pokazala prihodnjost. — INDUSTRIJA. X Poplava v poljsko-šlezkih premogovnikih. Vsled gorkega vremena je stopila reka Brivnica čez bregove In poplavila štiri rove v kartovickem premogovniku. Rudarji in vse drugo osobje se je pravočasno rešilo; dva strojnika pa ste utonila. X Rudarska stavka v saarskem ozemlju. Ker so rudniška vodstva dovolila rudarjem v saarskem revirju samo 2 franka dnevno povišanje njihovih plač, so vsi rudarji stopili v stavko. X Polom italijanske elektricltetne akcijske družbe. Akcijska družba »Officine Eiettromeccaniche Monteggia« (Lombardija) je prišla v konkurz. Pasiva znašajo 8^)00.000 lir, aktiva pa samo 3.3 miljone. X Statistika konkurzov v Italiji Lansko leto je prišlo V talifi v januarju 232 podjetij v konkurz, v februarju 258, v marcu 332, v aprilu 261. v maju 288, v juniju 300, v juliju 311, v avguste 270, v septembru 285, v oktobru 339 In v novembru 336. število podjetij, kl so prišla v konlcurz mesca decembra še ni ugotovljeno, vendar ne bo zaostajalo za novembrom. X Izvoz žita Iz Rusije. Iz Rusije prihajajo vesti, da tamkaj utovarjajo žito za izvoz. Eno glavnih podjetij za zgradbe na Črnem morju, družba »Sondal«, je dobilo nova naročila, da zgradi velike elevatorje. V zadnjem času je ta družba popravila 13 žitnih prevoznih parnikov. X Svetovno ladjedelstvo. Leta 1922. je bilo zgrajenih 852 ladij z skupno tonažo 2.467.000 ton. Od teh ladij jih ima 96 med 4000 in 6000, 126 med 6000 In 10.000, 27 ladij pa nad 10.000 ton. Ta svetovna tonaža izkazuje proti letu 1921. zmanjšanje za 1.875.000 ton, v primeru z 1. 1913 za 866.000 ton in v primeri z letom 1919., ko Je stalo svetovno ladjedelstvo na višku za 4,680.000 ton. Z ozirom na ladjedelstvo posameznih držav v 1. 1922. odpade na Anglijo 1,031.000 ton, Nemčijo 575.000, Francijo 184.000, Holandsko 163.000, Ameriko 119.000, Italijo 101.000 in Japonsko 83.000 ton. Leta 1913. je znašala svetovna tonaža 3,332.000 ton In je padla v prvih letih vojne na 2,937.000 ton I. 1917. Prvo leto po vojni pa je narast-la svetovna tonaža na 7,144.000 ton. V tej statistiki niso vračunjene vojne ladje in pa ladje z manj kakor 100 tonami, trgovina i Izv?z k Madžarske. Madžarska vlada je dovolila prost izvoz Čebule in česna. Nadalje je zmanjšala izvozne pristojbine za_ nekatere produkte, tako predvsem za rženo moko, koruzo in svinje, za katere Je plačati 15.000 madžarskih kron izvozne pristojbine. X Uvoz vina v Češkoslovaško je znašal leta 1922. približno 60.000 hi Količina, kl bi se jo lahko po dogovorih z našo državo, Avstrijo in Italijo, Francijo in Španijo uvozilo v Češkoslovaško, znaša 600.000 hektolitrov. Domači konzum vina je znašal nekaj malega nad 600.000 hi. X Nizozemsko-rumnnskl odnošajl. Nizozemska vlada je sklenila z Rumunijo dogovor, s katerim se urejujejo medsebojni trgovinski odnošaji na podlagi klavzule o največjih ugodnostih. Odpoved se obojestransko lahko odpove v roku treh mescev. Istotakp je bila sklenjena trgovinska pogodba s Češkoslovaško. Pogodba velja 1 leto, se pa molče podaljša, ako ni odpovedana 6 mescev pred potekom. POUEDELJSTVO. X Razpisane premije za vzorno oskrbovane šolske vrtove. Pokrajinska uprava razpisuje 15 premij po Din 501.38 za vzorno oskrbovane šolske vrtove. Premije se po-dele tistim šolskim vrtnarjem, ki dokažejo, da so upravljali ta uporabljali šolski vrt po dotičnih predpisih ta navodilih višjega šol- skega svete. Pravilno kolkovanim prošnjam je priložiti: 1. načrt šolskega vrta. Iz katerega je razvidna njega velikost in stanje z ozirom na: a) razdelitev in splošno uredbo; b) velikost drevesnice (število cepljenega sadnega drevja posameznih letnikov, divjakov itd.); c) zelenjadni del in kulture v njem; č) dekorativni del (cvetičarstvo); d) eventualne druge naprave (gnojna greda, čebelnjak itd.); 2. izkaz o pouku iz kmetijstva, zlasti pa iz praktičnega sadjarstva, zelenjadarstva, čebelarstva itd., potrjen po Okrajnem šolskem svetu; 3. obdelovalni načrt za leto 1923. Prošnje naj se vlože po službeni poti pri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za kmetijstvo, v Ljubljani do dne 15. marca 1923. X Eksplotacija Rusije. Sovjetska vlad* je sklenila z nebo zadrugo ameriških poljedelcev z imenom »Kalifornijska komuna« pogodbo, po kateri je dobila ta zadruga 1100 ha polja ob Donu za 24 let v najem. Najemnina bo znašala začenši s tretjim letom 5 odstotkov bruto-žetve. Po preteku pogodbene dobe prevzame sovjetska vlada proti odškodnini ves obrat v svoje roke. X Prepoved izvoza iz zasedenega Po-ruhrja. Francoske oblasti v zasedenem Poruhrju so odredile prepoved izvoza katrana, benzola in amonljakovega sulfata iz Poruhrja. DENARSTVO. X Novi bankovci v Nemčiji. Nemška državna banka je Izdala počenši s 7. lebr. veliko množino bankovcev po 50.000 mark, da s tem odpomore velikemu pomanjkanju plačilnih sredstev, ki vlada sedaj v Nemčiji. X Pomanjkanje plačilnih sredstev ▼ Nemčiji. Ker je odposlala glavna poslovalnica nemške državne banke v Hamburgu po naročilu državne banke v Berlinu skoro ves razpoložljivi denar v Poruhrje, ni mogla izplačati državnemu uradništvu T Hamburgu plač za februar. Nemška državna banka je pozvala hamburške trgovce, naj zato dovolijo uradništvu kratkoročne kredite, dokler ti ne dobe plače. X Nemška Imovina pri italljanfkfli bankah. Ker so se vsled zasedbe Poruhrja razširile v Nemčiji različne vesti o italijanski pomoči Francozom, so Nemci v velikem številu dvignili svoje depozite pri italijanskih bankah. Radi tega so se te obrnile na svojo vlado, naj se Izjavi o svojih namerah glede nemške imovine v Italiji. Italijanska vlada je na to vprašanje izjavila, da ne namerava zaseči povojnih vložkov nemških državljanov v Italiji, kar je prejšnje razburjenje v Nemčiji precej pomirilo. X Zlate rezerve posameznih držav. (Številke izven oklepajev zračijo zlate rezerve za leto 1922., v oklepajih pa za !eto 1914. Podatki so v dolarjih.) Severoamert-ške Združene države 3 milijarde 637 milj. (1 milijarda 23 milj.); Anglija 764 milj, (195); Rusija — (777); Nemčija 260 (298); Francija 690 (806); Japonska 540 (106); Španija 487 (106); Argentinija 453 (235). Koncem leta 1922. je Imela Italija 161, Holandska 241, Švica 104, Grška 268 in Kanada 190 miljonov dolarjev. DOBAVE: Dobava mesa. Pri tatendateri dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 20. februarja l 1- ob 11. url dopoldne pri Komandi vojnega okruga v Celju ter pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici pa dne 21. februarja t L ob 11. uri dopoldne ustmena ofertalna licitacija glede dobave mesa za jrotrebe garnizij Ljubljana, odnosno Celje in Slovenska Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na Vpogled. X Tatvine v hamburškem pristanišča. Leta 1920. je bilo v pristanišču v Hamburgu ukradenega blaga za 74,218.827 mark. Od tega so policijski organi zopet našli za 8,422.188 mark. Leta 1921. je bilo ukradeno blaga za 27,162.167 mark, in od tega najdeno za 3,847.925 mark. Leta 1922. je b!k> do 22. dec. ukradeno blaga za 85,307.808 mark in najdeno za 66,492.783 mark. Borzna poročila. Zagreb, 8. febr. (Priv.) Devize: New York 105—108, Pariz 6.65—6.70, Cu-rih 20.35—20.65, London 502.50—505, Amsterdam 40—41.50, Dunaj 15.125—15.15, Praga 3.175—3.185, Italija 5.15—5175, Berlin 30.50—32. Valute; Dolarji 104—105JO. Zagreb, 8. febr. Devize: Dunaj 0.151—0.1515, Berlin 0.305—0.32, BniseÜ 590—600, Budimpešta 4.10—4.20, Ha®a 512—515, London 502.50—505, New Vode ček 106.50—107.75, Pariz 660-670, Prag* 315—318.50, Švica 2030—2050. Valute: Dolarji 104—105, češkoslovaške krone 308 ■312, madžarske krone 3.95—4.05, line 503—506. Beograd, 8. febr. Devize: Bukarešta 50.50—0, Berlin 0.29—0.30, Dunaj 0.15—0.151, Budimpešte 4.10—4.35, Solun 0—120, Pariz 660—678, Praga 315—322, Ženeva 2020—2050, Milan 510-517.50, New York 105—106.50, London 490—500. Brn-selj 570-610. Valute: Efektivni lejj 47JO —48.50. Curi h, 8. febr. Otvoritev: (Berlin 0.015, Holandija 211.15, New York 533Ä, London 24.92, Pariz 33, Milan 25.70, Pragu 15.80, Budimpešta 0.2025, Beograd 4.9Ö, Bukarešta 2.55, Sofija 3.10, Varšava O-OlS, Dunaj 0.00745, avstrijske krone 0.0075. Curih, 8. febr. Zaključek: Berlin 0.015, Holandija 211, New York 533.75, London 24.95, Pariz 33.85, Milan 25.70, Praga 15.80, Budimpešta 0.2025, Beograd 4J>0, Bukarešta 2056, Sofija 3.10, Varšava 0.015, Dunaj 0.007475, avstrijske krone 0 007525. Berlin, 8. febr. Dunaj 48.12, Budimpešta 1266, Milan 159.600, Praga 99.500, Pariz 204.487, London 158.103.75, New York 33.246.25, Curih 627.427, Beograd 31.591. Praga, 8. febr. Dunaj 4.775, Berita 9. Rim 166.75 avstrijske krone 4.725, Budimpešta 134.50. Pariz 213.25, London 160.875, New York 34.30, Curih 646.75, Beograd 32.50. GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA SLO-VENIJO JE V LJUBLJANI, WOLFOVA WUCA ŠT. L* l NADSTROPJE. TRGOVCE pristopajte k Narodni radikalni stranki ki ]e edina državotvorna stranka! Glavni urednik; Ivan Podržaj Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani, tn,, .n..-........ . n..,,— . fmil Qaborlam Akt Štev. 113. Roman. (Nadaljevanje.) S kakimi sredstvi so se povzpeli tako visoko? Samo z delavnostjo, inteligenco in drznostjo. Plodonosna misel jim je odprla zaklade. In zarotil se Je, da bo storil, kakor oni. Od onega dneva je kazal trdno voljo, ki je manj redka, kakor se navadno domneva; Zadel se je obvladovati in če že ni jzpremenil zunanje pojave tega značaja. Ni se trudil zaman; ljudje so ga začeli spoštovati in upoštevati in oni, ki so ga poznali, so zaupali v njegovo bodočnost Sedaj pa je bil v ječi, obtožen tatvine, to je toliko, da je bil izgubljen. Ni se udajal prevari; vedel je, da je oni, na katerega pada tak sum, pa naj je kriv ali nedolžen, zaznamovan s tako neizbrisnim znamenjem, kakor kaznjenec, kateremu so svoj čas z žarečim železom vžgali črke na pleča. Zakaj torej se boriti? Zakaj triumürati, če se madež ne izbriše? Ko mu je prinesel čuvaj zvečer večerjo, je ležal ves v solzah zleknjen na postelji. Sedaj, ko je bil sam, ni bi! več lačen. Nepremagljivo otrpnjenje se ga je polastilo in njegova volja si ni vedela pomoči. Vse mu je bilo megleno. Noč je prišla, dolga in strašna, in prvič je mogel šteti ure le po enakomernih korakih oddelkov, ki so nadomeščali straže. Bila je to noč trpljenja. Proti Jutru pa Je bi! komaj nekoliko zaspal, ko |e zaslišal glas ječarja v svoji celici, »Vstanite, gospod,« je rekel, preiskavi.« j V skoku ie bil iz postelje, torej zaslišati so ga 1 hoteli. »Pojdiva,« ie reke! in ni niti mislil na to, da bi si uredil obleko. Spotoma je rekel ječar: »Srečo imate. Vaš preiskovalni sodnik je vrl ' mož.« In ječar je imel prav. Izredno bistrogleden, brez predsodkov pa tudi brez napačnega sočutja in ne pretirano strog, je imel gospod Patrigent v izredni meri vsa svojstva, ki so ga vzposabljala za težavno nalogo preiskovalnega sodnika. Morda mu je manjkala ona mrzlična gibčnost, katere je včasih treba, da zadene zločinca hitro ; in gotovo; zato pa je bil neutrudno potrpežljiv in ' si ni dal vzeti od ničesar poguma. Zato so mu naprtili večidel tudi dolgožive slučaje, take, ki niso hoteli z mesta. Tak je bil mož. h kateremu so peljali Prosper-ja po zelo dolgi poti. Moral Je skozi dolg hodnik in veliko dvorano, kjer je bilo polno stražnikov, potem po stopnicah navzdol, skozi klet In končno po ozkih strmih stopnicah navzgor In vedno navzgor. Končno je dospe! na dolg, ozek in nizek hodnik, kamor se je odpirala cela vrsta s številkami zaznamovanih vrat. Pred enimi izmed teh vrat se je ustavil ječar z nesrečnim blagajnikom. »Tu sva; tu se mora odločiti Vaša usoda,« je j rekel s sočutnim glasom. Prosperja je spreletela I mrzla groznica pri teh besedah. Tako je bilo: Za temi vrati je bil mož, ki naj \ bi ga zaslišal in kakor bo odgovarjal, bi ga morali I ali Izpustiti, ali pa bi se izpremeni! ukaz za pri* ] vedbo od snoči v ukaz za pridržanje v ječi Z vsem pogumom, ki ga je še imel, je položil 1 roko na kljuko, ječar pa ga je zadržal »Tako hitro ne gre, sedite, poklicali Vas bodo, ko pride vrsta na Vas.« Nesrečnik je ubogal in ječar je sedel poleg njega. ^ Ničesar bolj strašnega in hudega ni, kakor se- || deti in čakati v čakalnici preiskovalnega sodnika. Ob steni stoji klop iz hrastovega lesa, vsa počrnjena vsled dolge rabe. Nehote misliš, da so sedeli tu že deset let sem drug za drugim vsi obtoženci tatovi in morilci iz celega departementa Seine. Prej ali slej, neizogibno, kakor nesnaga v kanalu, se izlije zločin v ta strašni prostor, čegar ena vrata se odpirajo v ječo, druga pred giljotino. Tu je, kakor se je neki predsednik ne ravno izbrano, a krepko izrazil, javna pralnica vsega umazanega perila v Parizu, Ko le Prosper vstopil, je bilo v čakalnici ravno zelo živahno, in klop je bila skoraj popolnoma zasedena. Zraven njega je sedel, da se ga je s komolcem dotikal, v cape oblečen mož s strah vzbujajočim obrazom. Pred vsakimi vrati k posameznemu preiskovalnemu sodniku so stale gruče prič, ki so se raztovarjale s tihim glasom. Vsak hip so prihajali in odhajali stražniki ter glasno stopali na kamniti tlak, da so se stopinje razlegale po hodniku. Prihajali so z jetniki ali odhajali z njimi Včasih je preglasilo Ihtenje zamolkli hrup in opazil sl kako si je kaka ženska, žena ali sestra kakega obtoženca, z robcem otrla solze. V kratkih presledkih so se odpirala vrata in zopet zapirala in sodni sluga je zaklical kako ime ali kako številko. Pri tem pogledu, v tej zoperni okolici, v tem vročem vlažnem zraku, bi bila Prosperja skoraj objela omotica, ko je zaklical majhen, star čmo-oblečen mož z jekleno verigo, kot znakom njegove službe: »Prosper Bertomy!« Hitro je vstal nesrečnež ter je bil naenkrat v sobi preiskovalnega sodnika, da sam ni vedel kako je prišel tja. V prvem trenutku, ko je prišel k temnega prostora, mu je vzela vid svetloba, ki je prihajala skozi okno nasproti vratom. Soba je bila enako opremljena, kakor vse druge sobe, ki gredo v ča-* kaluico; podobno je bilo tu kakor pri kakem trgovcu. Cena temnozelena tapeta je zakrivala steno ih na tla je bila pogrnjena malo vredna preproga % črnimi progami. Vratom nasproti je stala velika miza polna aktov, za njo pa je sedel preiskovalni sodnik tako, da je bil njegov obraz v senci, dočim je bil obraz obtoženega ali priče v svetli luči Na desni Je bita majhna pisalna miza sodnega pisarja, neizogibnega sodnikovega pomočnika. Prosper teh podrobnosti ni opazil. Vso pozornost je obračal na uradnika, in čim bolj ga Se opazoval, tem bolj 5e bil prepričan, da mu je bÜ ječar poročal resnico. Nepravilni Patrigentov obraz z rdečkasto brado in živahnimi duhovitimi, vendar dobrotnimi očmi, vse to je bilo ustvarjeno,, da na prvi pogled pomiri in se prikupi. »Vzemite sl stol,« je rekel Prosperju, Prosper je bil tem bolj hvaležen za to vljudnost, ker je bil pričakoval zaničevanje. Zdelo se mu je to dobro znamenje ter mn dalo zopet nekoliko duševne svobode, Patrigent je namignil pisaf-ju in rekel: »Pričnimo, Signault, pazite,* nato se je obrali k Prosperju. v. »Ime in priimek?« > »Avgust Prosper Bertomy.c (Dalle sledi) Naznanjamo dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni CIRIL adm. poručnik kr. mornarice 8, t m. ob 9. uri zvečer Izdihnil svojo mlado dušo v bolnici Meljine v BoM Kotorski, v naročju svoje ljubljene matere. DUNAJ VIL, Stiftgasse 21 — MELJINE, 9. februarja 1923. Metod in Nada, Andrej in Ivanka Gabršček. brat in sestra. , . ; , . —-—"'-V Bru posebnega obvestila. V najglobjl žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Ana Košenina Hafner žena posestnika in mesarja včeraj dne 7. t m. po kratki in mukepoliri bolezni, previđena s tolažili sv. vere, Bogu udano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bode vršil v petek, dne 9. februarja 11 ob 2 uri pop. iz hiše žalosti Kolodvorska ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Bodi ji ohranjen blag spomin! V Ljubljani, dne 8. februarja 1923. Paul In Janko Ivan Košenina In vse ostalo sorodstvo. soprog cloova notni pogrebni mod v LlubUenl. ........... ................................................................................................:..' ! ■ -____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________* ' ' ■ ■■ - ' Kp V našem založništvu so ravnokar izšia nasledn]a dela: Haumback-Puttitk, ZLATOROG. Planirufca pravljica. Draga, predelana izdaja . Vez. Din 22"— Rodenbach Gg.-Gradmk. MRTVO MESTO. Rosnaa ...................Broi. „ IS-— Ve*. „ 24-— Kom» dr. V., SPAKE. Satire, humoreske In drugo. Drugi natisk . , . . , Ves. „ 40-—- Dcyl< A Oman, ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA Frevel V. Mihajlovič. Detektivske povesti...................................... Ve*. „ ?5*— Meško Fr. Ks„ OB TIHIH VEČERIH. 11 povesti in žrtic.... • • Ves, * 45 — Feigel D.. POL LITRA VIPAVCA. Ta knjiga obseg» 19 dalji* in krajsk* črti o, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor Vsa. „ 90"— Do srede meseca aprila slede še nastopna dela: Dostojevski F. AL. ZLOČIN IN KAZEN. Komaa v 4e*t& delih 3 «pÜGgenx. PreioiU VUd-Lertk Dva dela. — ^ Bonsels. PRIGODNE ČEBELICE MAJE. Poslovenil Vlad. Levstik. Navadna izdaja brez fiustrs*i — Izdaja z ilustracijam!. _ Leblanc Mavrice, ARSENE LUPIN Gentleman — vlomilec. Poslovenil Tiadimir Levstik. — te vsebine: Aretacija Arsena Lupina. — Arsea Lupin v zaporu — Arsen Lupio pobegAs. — Skrivnostni potnik. — Kraljičino obrije. — Serlock Hbolmes pride prepozno itd MargaeriU Bnnal-Pnmivs-A. Gradnik. KNJIGA ZA TEBE Zbirka ljubavnih pesmi v prest«» ritmu. Levstik Vlad.. GADJE GNEZDO Povest iz dni trpljenja in nad. Drugi natisk. Marryat Kapitan. MORSKI RAZBOJNIK Roman. Poslovenil Vlad. Levstik. Kunaver Pavel. PO GORAH IN DOLINAH. I. del s 40 slikami, U. del a 36 slikami. Rozman Ivan. NOVA EROTIKA. Disonance in akordi Tolstoj-Levstik, HADŽI MURAT. Novel* Kraigher tir. Alofzif. ŠKOLJKA. Drama v treh dejanjih. Drugi natisk. — MATILDA PERNUS. — MLADA LJUBEZEN. Rosiand E, CYRANO DE BERGERAC. Veseloigra. Poslovenil O. Županj«. Scott Walter, 1VANHOE. Za mladino in odrasle. Poslovenil Vlad. Levstik. Suchy Iv., STAROINDIJSKE BASNI. BAJKE IN PBAVUICE. Z mnogimi slikam!. Brezovnik Ani., ŠALHVI SLOVENEC. Zbirka najboljših kratkočasnie iz vseh stanov. Nov* predelena izdaja. . - v Herrmann Ign., KAKO SE JE KUUHOYA NANINKA MOZILA. Poslovenil dr. Brada*. V dveh delih. Baudelaire. POEZUE V PROZI. Postavami Kariia. Dante. Izdal in uredil dr. Alojzij Rse. Oprem« razkosa», okrog 300 strani velik* četrtini® I» M umetniških prilog. Knjigo na katero smemo biti Staven«! ponosa», je okrasil Tona Kralj. Naročila sprejemajo vse knjlsarne kakor tudi založna knjigarna Ig. Kleinmayr S Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. bi izgotovil obleke na kredit zanesljivim plačnikom (proti kratkemu plačilnemu roku). Cenjene ponudbe pod .Točno* upravi lista zajamčeno pravi asbest* fvriti za kritje streh. Ne premotil Ne pozebe! Proti ognlu in vihar!« popolnoma siguren. Neomejeno trpežen. Tehta na 1 m’ «s 12 kg. Cenik in proritan polij« Fran Kočecar Žirovnica (MastEjGiip. Otvoritveno naznanilo! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril podrožnico na Sn.Petra c.23, meji! R.JL Kregar, ki sem jo založil z manufakturnim blagom in perilom za delavstvo. — Cene priznano najnižje, postrežba točna. , ... Priporočam se za obilen poset Ivan kos. časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dela Izvršule po zmernih cenah Učno In točno Zvezna tiskarna in kniigarna y Ljubljani, Mora nlica l Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note). anončno in reklamno podjetje Oglasni zsuod * J, ZiORlTlnn dud ^ »Hani / lili ogllasnih cenikov. / Zastopstvo dnevnika .Jugoslavenski Uoyd*‘ za Slovenilo / /j^ , Telefon 231 - - Ljubljana, Giedaiiika ulica 2 rfj Tekoči račun uri Jadranski banki in Trgovski banki / III Poštni čekovni ra ..........Tu-: m.........min im mir Ti*iPi»rn—mmnlTniHTrril Sill in—MffWMJHI ttev. 12 866 v JLIttbli&Al '•,,rV j ' - • i • ■ Izdaja in tiska >Zv«zaa tiskao« Jfc ks#gan»* y Ljubljani