2. štev. V. Trstu, v nedeljo 15. marca 1908. Leto !. GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVLJENCEV Uredništvo sc nahaja v Trstu ulica l-oschetto, 5 - Tulofon 1570. 1’pravništvo Duunj V. Zenta»-a*se 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma sc. ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina /a celo leto 0.4-0 K. na pol leta 4.70 K. 1'ozninezna štev. 18 vin. Orža.vsa v držav s Socijalna politika koraka v Avstriji tako poruši, kakor v nobeni drugi državi. »So to, kar se na tem polju stori, se posnema iz drugih naprednejših držav. Pa tudi to ne bi bilo še najslabše, če bi se taki zakonski načrti pravilno posneli; ali obžalovanja vredno je to, da se posneme skoraj vsikdar le najslabejše, dočim se dobro izpusti. Tako imamo stanovsko zavarovalnico proti nezgodam za avstrijske železničarje, ki ni nič druzega, nego slabo posnetje nemčijskega zavarovalniškega zakona. Ali, dočim ima železničar v Nemčiji, pravico do rente, če je ponesrečil mej potjo na delo, mora avstrijski železničar dokazati, daje ponesrečil na delu, ako hoče dobiti rento. In tako bi lahko našteli celo vrsto takih slabo kopiranih zakonov. Obrtni zakoni ki ščitijo idustrijaluo delavstvo in ki omejujejo brezmejno izkoriščevanje istega, nimajo za železničarje nobene veljave. V vsaki tovarni se lahko prikaže, brez vsakega naznanila, obrtni nadzornik. Le-ta ima dolžnost, da si ogleda varstvene naprave in da zahteva njih spopolnitev. In če bi se tovarničar uprl takim zahtevam, gotovo bi sledila denarna globa. Seveda so poklicani nadzorovalni organi, mnogokrat preveč popustljivi napram prizadetim tovarnarjem. Ali to ne izpremeni dejstva, da obstoje za industrijalno delavstvo varstveni zakoni. Nedeljski počitek, maksimalni delavni čas, obrtna nadzorništva in obrtna sodišča, to so pridobitve industrijalnih delavce^. Moč tega delavstva pa tiči, v njih strokovnih organizacijah, s katerimi so zrinili nazadnjaške vlade na pot socijalno političnega delovanja. Le železničarji so jedini v delavstu za katere nimajo vse gori citirane socijalne naprave in zakoni, nobene veljave. Železničarji opravljajo še danes nepretrgano 24 urno službo in so dostikrat tudi med svojim počitkom poklicani na delo, ker na vseh koncih in krajih primanjkuje vsluž-beneev. železniške uprave štedijo povsod kjer koli morejo, z osobjem. To varčenje z osobjem povzročuje mnogokrat železniške nezgode, ki bi sc> preprečile, če bi bilo osobje odpočito in v zadostnem številu. Generalna inšpekcija za avstrijske železnice, je pa napram železniškim upravam, institucija. brez vsake moči, ker Je podrejena cs. kr. železniškem ministerstvu. ('e ima ta zavod že pogum, da se je upravičeno znosil nad privat- ŽRTEV. »S’ ii i sni I . uri svoje službe, ker sta došla še-le prosta poludne domov, vsled česar se bosta morala brezdvomno zagovarjati pred svojimi predstojniki. Železniška uprava naj spozna iz tega dogodka, kakih domišljačev ima v vrstah svojih uradnikov, ki v svoji megalomaniji pozabljajo na vse inštrukcije za opravljanje svoje službe, in se smatrajo kompetentne za opravila, ki nasprotujejo kričeče, vsaki službeni pragmatiki kakor tudi celemu obratnemu redu. Impozanten shod državnih železničarjev. V soboto 7. t. m. se je vršil v Delavskem domu Via Boschetto javem shod krajevne skupine Trst II (državni železničarji). Da ravnateljstvo državnih železnic v Trstu zve iz ust svojih uslužbencev samih, kaj oni potrebujejo neobhodno in kaj povsem opravičeno zahtevajo ter kako nujne odpomoči jim je treba, povabilo se je isto, da odpošlje k temu shodu svojega zastopniku. Ravnateljstvo se je odzva- lo temu povabilu in je poslalo gosji. dr. Ko-cijančič-a, ki je pazpo zasledoval vse gibanje na shodu . in si beležil njih obupne klice in resne grožnje. Sodrug Zink kot predsednik krajevne skupine pozdravil je mnogodrojno došle železničarje in izrazil svoje veselje nad z animanjem žensk, ki so v precejšnjem številu prihitele na shod s svojimi možmi. Povdarjal je, da je ta shod sklicala velikanska beda, v kateri živijo državni železničarji. «Ne moremo več miprej* je dejal: naša kriza postala je akutna in treba je nemudoma ozdraviti to stanje. Naše mate-rijalno stanje je tako, da smo prav blizu onemu dnevu, ko ne bodemo mogli sjdoh več opravljati svojega težkega in odgovornega po-sla. Zadolženi smo čez glavo, od vsili stranij nas pritiskajo upniki a kredita nikjer več nobenega ni; sedaj-so nam hišni posestniki tudi odpovedali stanovanja : železniška ujirava pa je gluha za vse naše prošnje, za vse naše jiri-tožbe. Zdi se nam, da si domišljuje. kakor da mi simuliramo svojo bedo. Prišli smo tedaj danes skujiaj da sklenemo vsi sporazumno,'kaj naj storimo in kako- naj postopamo, da ne bodo ostali mrši klici, oni vpijočega v jmščavi Nato je prijavil,sledeči dnevni red: 1. Aolczniška stanovanja in gradita za to potrebnih stanovanj : 2. Dunajska stanarina : 3. Doklada za Kras; 4. Eventualija. Prvi je dobil besedo sodrug Kopač, ki je v kratkem a jedrnatem in energičnem govoru obrazložil splošni položaj državnih železničarjev, kritiziral ojstro postopanje železniške u-prave in se zgražal nad tem, da železničarji ne dobijo niti že davno zasluženega in oblju-ljenega jim plačila. Ne samo, da delavca dan-nadan obsipa z najrazličnejšimi obljubami, ki se jih ne namerava nikdar izpolniti, niti onega se jim ne da, kar imajo že zajamčenega z dokumenti. Tako postopanje je označil sodrug Kopač nevredno ekr. avstrijskih državnih železnic : prisjtodobil ga je neliumannemu posto-panju oderuha, kojemu se človek ne sinili, tudi če bi pred njim gladu umiral. Povedal je nadalje, kako se zavlačuje zidanje poslojiij za železničarska stanovanja. Pravijo, da nimajo načrtov ! Kako smešen izgovor! Koliko železniških poslopij je vendar že zidala želežniska ujtrava in vsaj eden načrt iz med tolikih bi bil vendar tudi za nas dober. Ali delati je treba novih, samo da se stvar zavlačuje. In ti novi načrti so baje tudi že gotovi. A kaki so čujte vendar! Za vse železničarje se namerava napraviti v Trstu samo jedno veliko poslopje. To je grozna nesmisel, ki pa ima gotovo isti namen kakor smo že omenili. Ti načrti bodo, ovrženi in treba bo »boljših*. In za te nove načrte bo treba zopet časa. Pri pomnil je pa tudi sodrug Kopač, da so krivi tega odlašanja na Dunaju v minister-ston, a nikakor ne v Trstu pri ravnateljstvu. Stavil je vsled tega predlog, da se izvolita dva delegata, ki naj gresta na Dunaj k železniškemu ministru ter ga še enkrat in zadnjikrat opozorita iia opasni sedanji položaj, izzvani vsled neznosnih razmer železničarjev. Zahtevata naj, da se do L aprila t. 1. ojiomore železničarjem, ker bi sicer ne odgovarjali več za posledice, ki bi mogle nastati vsled brezbrižnosti železniške uprave. Huda debata se je vnela mej zborovalci c tem predlogu in tudi ženske so se je vdele-žilt* z živini zanimanjem. Vse je bilo proti temu, da se še nadalje delegira in tako poniževalno jirosi. Nihče ne pojde več na Dunaj*, to je bila parola/ V gibalo se je dalje, kaj storiti. Konečno, je bil sprejet z velike zadovoljnostjo jednoglasno jired-log sprevodnika Kbfferla, po katerem se ima-brzpjavnim potom pozvati železniški minister, da do 1. ajirila t. 1. ugodi zahtevam železničarjev. ki so na dnevnem redu opozorjaje ga, ob jednem na posledice, če bi tem zahtevam ne ugodil. Nato je bila jednoglasno sprejeta sledeča. Resolucija. Dne 7. marca 1908 v Delavskem domu v Trstu zborujoči železniški vslužbenci drž. železnice v Trstu, so ]io daljši debati sklenili predložiti slavnemu c. kr. železniškemu inini-sterstvu sledeče zah/ere : 1. poslojija za železničarska stanovanja se imajo pričeti zidati v najkrajšem času, tako da bode do 24 avgusta t. 1. pripravljenih vsaj 80 stanovanj : železničarjem kateri bodo po 24. avgustu t. 1. eventualno brez stanovanja, ima ravnateljstvo drž. železnic ista jireskrbeti in jim jih tudi plačati: 2. dovoliti se mora: a.) doklada za Kras obstoječa iz 10"„ plače, iii sicer za vse uradnike, poduradnike in sluge na progah Trst uštevši Podbrdo in Trst uštevši Poreč začenši že s 1 januvarjem 1908: h.) 100 7« stanarina za Trst in okolico, 90 7„ za Gorico in 80" ,, za Jesenice, istotako začenši s 1 januvarjem 1908. Izplačati si* ima draginska doklada 50 K vsem v Trstu okolici ter v Gorici in na Jesenicah kakor tudi na jioreški progi nameščenim poduradnikom in slugam, najdalje do 1 aprila 1908, onim stalnim železniškim vslužbencem v Trstu in okolici s pravico definitivnosti od 1 januvarja 1907 oziroma od 1 julija 1907 in katerim se je pri prvem izplačilu njihove plače vtrgala plačilna doklada, se ima ta zastala plačilna doklada izplačati do 1 aprila 1908, 4. Za najmanjo dnevno plačo delavcem v Trstu in njegovi okolici naj se določi znesek 3 K 20 vin. Zbor izjavlja odločno, da ne sjirejnte nikake odgovornosti za posledice, ki bi nastale vsled tega, da se gorenjim zahtevam ne bi ugodilo do 1 aprila t. 1. 1 Trsta, d m’ 7 marca PdOS. Ta resolucija se je tudi takoj brzojavnim potom odposlala v smislu Kbtferlejevega predloga železniškemu ministerstvu.' * Radovedno pričakujemo odgovora. Detektiv državnih železnic v Ljubljani, jio-staja od dne do dne (»redrznejši in skrajni čas je, da se mu čedni j »osel kar narhit reje onemogoči. Kontrolorska služba, za katero je moži-ček nastavljen, mu je španska vas in vspelii njegovega delovanja so taki, da mu slav. direkcija ]>ri najboljši volji ne more nakazati re-muneracij. Naravno je toraj da se jioskuša v drugih in sicer takih poslih, katere sicer vsak značajen človek prezira. Tako si je n. j>r. gosjiod detektiv vtepel v glavo najti na pustni torek za vsako ceno pijanca med službo ojiravljajočimi vslužbenci. Sreča mu ni bila mila, akoravno se je vozil cel dan jio progi. Rezultat je bil zanj naravnost uničujoč. V jiozni uri mu žilica še ni dala miru in peljal se je še enkrat ven na progo z vlakom št. 1720, do Medvod računajo na to, da so na tej postaji največji pijanci, in nesel je svojega rojstva zvita kolena do obeh čuvajev na koncih postaje. Trud pa je bil zastonj ; fin njegov nosek češkega pokoljenja pri vsej občutljivosti ni mogel zavohati tako srčno želečega si alkoholnega duha in ves trud je bil zaman Gospod kontrolor! Povemo vam kar naravnost, da tudi na tem polju ne najdete lavorik, ki si j ih tako srčno želite. Priporočamo vam pa, da v dvanajsti uri svoje dosedanje postopanje napram uslužbencem opustite, kajti veter, ki ga sejete ho popihal najprvo vas. Potrudite se raj še izpopolniti velikanske luknje Vaše službene dolžnosti in potem vas upoštevamo tudi mi. Danes pa imamo za vas le dobrodušen smehljaj. Da se pa naša zahteva rim preje uresniči, bodete v vsaki številki »/jelezničarje* naš stalen gost, dokler se razmere ne spremene. Sa-pienti sat! Na svojem smetišču sta se ubila. Iz Dunaja smo dobili iz zanesljivega vira interesantno vest, da se je ustanoviteljema «Reichvereina» avstrijskih železničarjev, dr. Weitherju in pa njegovemu kompanjonu Kleinu zabranil vstop v to društvo. Za danes priobčimo le ta gol fakt; komentar k temu si pa vsak razsoden in trezno misleč železničar sam lahko napravi. Sic pereat gioria mundi ! Iz kurilnice na postaji Sv. Andreja v Trstu. V novem kurilniškein poslopju, na postaji pri Sv. Andreju, se je za strojevno osobje na-pravila. tudi kopalnica. Lepo izgleda sicer ta naprava, a uporabljati se je ni moglo že od prvega začetka. Peč za segrevanje vode je popolnoma napačno montirana in vsled tega ne funkeijonira ; ravno tako neuporabni so tudi tuši. Bane so pa zaklenili. Ne vemo tedaj pravzaprav, zakaj so kopalnico sploh napravili. Ce je vsa priprava tukaj, naj se vendar skuša stvar popraviti, da služi svojej lepej svrhi. Priporočamo vsled tega gosp. nadkomisar-ju Mauthner-ju, da se za to zavzame in da stori potrebne korake. Mu bodemo zelo hvaležni za njegov trud. Vabilo k domači zabavi ! Dne 4. aprila t. 1. zvečer, prirede tržaški kurilniški delavci južne železnice v gostilniških prostorih Ivana Vojnovič-a, ulica Giovani Boc-caccio štev. 2f>, domačo zabavo z godbo in šaljivo pošto. Ustopnina iznaša za moške ;')0, za ženske pa ;>0 vin. Zabava prične ob 8. uri. K. obilni udeležbi vabi najuljudnoje : Veselični odbor. 1’renu‘šeenja pri državni železnici. Postajenačehiik v Podnartu, pristav Vinko Škof je premeščen v Trst. Za posta,jenačelnika v Podnartu je imenovan dosedanji načelnik v Ratečah K. Of/orelec. Asistent' .1 loj c- ij Potočnih je premeščen v Ljubljano. Asistent Fr. Jebačin na Jesenice. Aspirant I‘\ Zernlič pride iz Lesec v Podnart. Ponesrečeni železničar. V petek ponoči je na postaji v Štanjelu ponesrečil kurjač [ran Gerkman, doma iz Celja. Vozil je s tovornim vlakom iz Gorice. fRavno, ko je na postaji v Štanjelu jemal vodo pridrdra po tiru poleg vodnjaka iz Trsta, osobni vlak in je stroj sunil tako nesrečno Gerkmana, da mu je zlomil desno uogo in ga vrhu tega tudi na telesu lahko poškodoval. Gerkmana so prenesli N' goriško bolnišnico. Iz Sv. Petra na Kranjskem. Na zadnjem 'društvenem shodu pravo-varstvenega društva krajne skupine Sv. Peter na Kranjskem, ki se je vršil dne (>. marca 1.1. v gostilniških prostorih g. Cvetliča, so bili v novi odbor izvoljeni sledeči sodrugi in sicer Henrik Ostermayer vsled premeščeneja sodru-ga Romelli-ja, namestnikom, Fran Oerček za-pisnikarjem in Ivan Pečnik odbornikom. Izvoljeni so bili jedno glasno. Pliijskini sodrngom nazuanje! Članom ptujske uplačevalnice se naznanja, da se mesečni sestanki vršijo redno vsako prvo nedeljo v mesecu v gostilni gosp. Weissenstei-na ob H. uri dopoldne. Priporoča se članom, da se teh sestankov redno udeležujejo. ('rili denuncijant v Podbrdu. Nismo sicer na dobrem glasu, glede prijateljstva z blagoslovljenim stanom. Vendar pa moremo reči, da smo te vrste ljudi vedno spoštovali. kadar so to spoštovanje zaslužili. Vemo, da so oni le maskirani prijatelji delavstva in sploh revnega sloja in da imajo to prijateljstvo le na jeziku, da so pa v resnici fanatični zastopniki in branitelji kapitalistov. Sredstva, katerih se poslužujejo v borbi za svoje zakulisne branjene«, kapitaliste, so jim na izbero; umazana so in nevredna vsaj deloma poštenega politika. Tako umazanih sredstev, kojih se je poslužil naš gosp. župnik v borbi ravno dokončanih deželno zborskili volitev, pa je najti le pri pravih političnih propalicah. Naš gosp. župnik je postal, ovaduh : izbral si je najpod-lejšo službo, ki eksistira v človeški družbi. Ne zadostuje mu več prižnica, ne spovednica; «da reši krščanstvo* se je poprijel tudi, ovaduškega dela. Denunciral je tukajšnjega postajenačelni- ka in ostalo postajno osobje, češ da so v volilni borbi agitirali za kandidata socijalno-de-mokratične stranke in istega tudi volili. Ni tu mesto, da bi opisovali nazadnjaštvo takega človeka; ali zgražati se moramo, povsem upravičeno, nad tem, da oznanjevalec lepega Kristusovega nauka, more pasti tako nizko. Napram takim ljudem neha vsako spoštovanje in niso vredni da živijo v človeški družbi. Edini pozdrav, ki pristoja takemu človeku, bodi : *Fej». Nekaj drobtin z ljubljanskega južnega kolodvora. Oddahnili smo se, ko nas je zapustil naš prejšnji načelnik in višji nadzornik Gutman in gojili smo lepe nade, da se pod njegovim naslednikom vsekako marsikaj spremeni in zboljša ter se ukrene vsaj naj po-trebnejše za železniško osobje. Seveda sdlo se v tej dobri nadi jako varali. r->e v slabših razmerah živimo danes, nogo smo živeli preje ! Železničarji na tej postaji imamo toliko prepotrebnih in tako važnih zahtev, da so jo naravnost čuditi, kako, da jili železniška vprava more prezirati in odlašati njih odpravljenje. No moram navesti tu vse,h posameznostij, hočem podati le par drobtin, sestavljajočih to neznosno stanje na ljubljanskem kolodvoru južne železnice,. V prvi vrsti hočem omeniti, da železniška uprava na ljubljanskem južnem kolodvoru ne preskrbi niti naj potre,bnejše razsvetljave. Ni čudno, da se boji vsak vslužbenec, stopiti po noči na to sprehajališče vlakov, kjer preti vsak trenutek nevarnost njegovemu življenju. Zvečer okoli !• uro, na primer stoje na postaji skoraj eno eelo uro, kar po štirje osobni vlaki : tema je pa taka, da vslužbecii kakor tudi potniki drug dru-zega ne vidijo. V službenei skladajo in nakladajo prtljago, z svojih vožičev, pošta s svoje strani dovaža in odvaža svojo robo. Vse sc gnete v tej temi, tako da je potniku pristop do vlaka takorekoč zabarikadiran Zato tudi niso redki slučaji, da ravno vsleij pomanjkljive razsvetljavo z jedno strani in vsled veliko zmešnjave nastale radi temo na drugi strani, potniki zamujajo vlak in da so dogajajo dan na dan neprilike in nesrečo. Pristožbe seveda nimajo ni kakega odmeva, kor železniška uprava, ta uboga sirota, mora štediti in štoditi tudi po noči, pri luči. Kakor za vsako slično stvar, tako se menda čaka tudi tukaj na žrtve, ki bodo razkričale to nemarnost, javnosti, ali prekasno. železniška uprava se 110 smatra seveda nikdar odgovorno za nobeno nesrečo in tako bodo odgovornost kako eventualne večje nesreče nosili gotovo tudi v tem slučaju le vslužbenei, in le njih so bode, vleklo tja prod sodnika. Poživljamo radi toga generalno železniško nadzorstvo naj so prepriča o tem nedostatku na lici mesta, ki naj po svojem nenadno,m odposlancu stvar natanjčno preišče, dokler ni še prepozno. Velika nadlega in nadloga /.a vse železniško postajno in posebno za sprevodno osobje jo pa skopuh llerisch. Ta gospod ima v prvi vrsto to lepo lastnost, da svoje podrejene mu vslužbenee najrajše takrat zmerja, kadar ga posluša več ljudi j. h tej e si pač v čast, da smo komandirati, seveda ne ve, da ima on manj oblasti nad svojimi vslužbenei, nego jo ima kak korpo-ral nad novodošlimi rekruti. To svojo -navado pokaže o vsaki priliki, kadar ga kdo ' prosi kake signalno pripravo. Prosilca najprej prav pošteno ozmerja ali bolje rečeno se zlaja nad njim in šo-lo, potem, mu mogočo da, česar je prosil. Ta stiskač oddaja vslužben-ceui tudi premog in drva za kurjavo. Kar po dva .mesca čaka tu in tam kak vslužbenec naročeni premog. Gosp. llerischu zadostuje namreč, da je dobil plačilo za blago ; dati blago jo še, vodno čas, si misli 011, tudi po dveh mesecih. In oj. kaka ironija porečete — tudi bolniki so pod njegovim varstvom. Pri beleženju števila dnij, v kojih vslužbenec ni mogel opravljati svojo službe, je tako površen, da mu je vsejodno, če zapiše pet ali • pa deset dnij. Ko vslužbenec okreva, no dobi seveda takoj svojo podpore, iz bolniško, blagajne, kakor bi to bilo pravično in edino pošteno ; kakih 14 dnij mora letati okoli od Ponči,ja do Pilata in srečnegn so mora šteti, čojo sploh dobi pred koncem meseca. Gospod llerisch razdeljuje koneeno tudi monturo, To delo opravl ja 011 naravnost smešno. .lednemu da .par hlač in bluzo, a drugo mora šo-lo izprositi oziroma izsiliti od njega. Drugi zopet ne dobi sploh ničesar in je prisiljen opravljati službo v svoji civilni obleki. Ce se pa kdo predrzne malo odločneje zahtevati, da se mu da, kar mu gre, ga pa g. llerisch prav brutalno in ordinarno zapodi. Niti vrvico za piščalke ni mogočo dobiti od njega; kar na kratko odgovori prosilcem naj si piščalko priveže na konec špage. Zato vidimo na postaji, da ima vsak vslužbenec pri piščalki vrvico drugačne barvo in druge vrsto. Zastavica je že nekaj več vredna, ergo jo vrvica, in zato jo g. Horisch še bolj nerad da iz rok. Tu preti vsakemu, da ga naznani na bogsigavedi koliko instanc, češ da ni dosti pazil na isto in da jo je prehitro raztrgal. Prave orgije svojo surovosti uganja nad vbogim železničarjem in če je prositelj j eden mlajših vslužben-cov, ga prav gotovo zapodi kakor psa. Gosp. llerischu ni pač nič druzega na misel nego svoj žep. Samo, da dobi kolikor več mogoče premij za svojo varčnost, pa je njegova služba dobro opravljena in železniška uprava poveličana, ncglcdc na to, če trpijo radi tega vslužbenei in cela javnost. Tako postopanje označuje jako slabo upravo ljubljansko postajo južne železnice s skopuhom Horischem na čelu. Želeti jo, da se take in jednake malomarnosti tor taka umazana varčnost nemudoma odpravi. To jo pa mogočo le na ta način, da se g. Heriseh-u ta služba vzame in so jo poveri taki osebi, ki jo bodo sposobna opravljati. Na svidenje ! Sv. Diili nam je položil na uredniško mizo sledečo izjavo predstojnika IV. oddelka železniške uprave, gosp. Littrova, od njega podano dne (>, decembra 1U07 na skupni seji predstojnikov vsili drugih oddelkov. Le ta izjava ki s;e tiče glasom dotičnega zapisnika izključno le izvežbanih železniških dninarjev, se glasi dobesedno takole: Vsled sedanjih nizkih dnin izstopajo posebno r Trsta delavci v velikem števila iz svojih služb. Vendar pa se morena) nadejati da se vsled povraeeranja delavcev iz' Amerike, to izstopanje gotovo ustavi. 1' staraj n, pa da bi se to ne zgodilo,'se pa jed nega dne — kise )>a mora kolikor mogoče raztegniti zviša.rsem tržaškim knrilniškern delavcem plača za '20 rin. kar popolnoma zadostuje. Nato se eventualno ustreže tudi Goričanom. Za Jeseničane in Ljubljančane pa si' kaj takega naravnost, izključuje, glede Dalmacije odrisi vse to od konjunkture deta in politike, momentanno etuda lam mir. ker smo ta mir kupili Z drema košema premogu 'v skupni vrednosti (100 kron. Zrišanja dnin. ki naj bi veljulu tudi za nazaj, so popolnoma izključena, ker tak denar delavci zapijejo in potem vsled pijanosti rete dneve iz službe izostanejo. Seveda IV. oddelek ne more jamčiti zn to, da uslužbenci HI. in L. oddelka ne bi dosegli poniuknjenje z veljavo za nazaj ; r tem slučaju bi se moralo taisto zgoditi tudi takoj za /L. oddelek. IAltrov I. r. Ste li čuli dragi železničarji, kaj se vse govori za Vašimi hrbti in kaki zavratni sklepi so kujejo natihoma proti Vam od strani vaših najvišjh predstojnikov ! Odreti Vam hočejo tudi kožo s telesa. G. Littrov sam torej prizna, da so današnje mezde prenizke; 011 ve da delavec ne more izhajati s tako pičlim zaslužkom, ali kljub temu je trdovraten nasprotnik vsakemu zvišanju mezd. Zanaša se na krumirstvo. Misli se, le zapuščajte delo, saj imun na razpolago zadosti drugih še bolj lačnih delavcev, prišeu-sili iz Amerike, ki se zadovoljijo, da dobijo sploh dela in ki ne vplašujejo niti po visoko sti mezd. Oe bi se pa v nadi na krumirstvo preva-ril, pravi nadalje g. Littrov, potem pa že ponudim par grošev vsakemu delavcu in njih duhovi bodo zopet pomirjeni, seveda le tržaškim delavcem. Leteli slednjih se menda boji in misli si gotovo če zadovoljim njih, sem rešil svojo nalogo in mir mej železničarji je zopet zagotovljen. Seveda se g. Littrov jako moti, da se bodo tržaški delavci zadovoljili že s tem, da dobijo oni sami kak priboljšek. Ge ta gospod danes se ne pozna solidarnosti vseh avstrijskih železničarjev, jo spozna v najbližnji prihodnosti. Kakor en mož bodo stopili vsi'železničarji v boj, bodisi za zboljšanja posameznih kategorij, bodisi za interese tičoče se vseh železničarjev. G. Littrov gotovo ne vspe nikdar z takimi dvogrošnimi operacijami. Za Goričane in Jeseničane, kakor tudi za Ljubljančane in ako potreba tudi za Dalmatince, šli bodo v boj Tržačani, in naj jim ponudi g. Littrov tudi se kaj več kot dva groša. Potem bo. še-le uvidel, na kakem stališču stoje železničarji napram njegovim zahrbtnim mahinacijam. Najznačilnejši del gornje Littrove izjave pa je, da železniškim uslužbencem predbaciva pijančevanje. Kako zelo si vendar nasprotujejo lijegove ideje izražene v tej izjavi. Začetkom iste vendar priznava, da so mezde prenizke, da železničarjem z istimi ni mogoče živeli : isto izjavo pa zaključuje z domnevnji, da bi železničarji denar, ki bi ga prejeli, eventualno v večjih zneskih kar zapili, vsled česar bi imeli škodo toliko oni sami, kakor tudi železnica. Prav značilno jo to, za g. Littrova, da s, takimi predbacivanji hoče prikazati kot nesmisel. aVanziranje ki naj bi imelo veljavo tudi za nazaj. Kajpada, železničarji ne morejo kam z denarjem, ki jim ga plačuje železnica zn njihovo delo ! Jim pač dosti preostaja od njihovega prišlužka za popivanje! Naj bi bil gosp. Littrov prišel poslušal na sobotni shod, bi bil pa zvedel, zakaj bodo železničarji porabili zastala plačila in- gotovo bi bil obžaloval, da je govoril kedaj take budalosti. Saj je vendar že dosti hodil po svetu in spoznaval življenje železničarjev. Že v Ameriki je iskal svoje sreče. Tam je mogel pač videti, da železničarji drugače živijo nego pri nas, ker imajo take plače, da živijo tako, kakor pristoji človeku. Za tako plačo, kakor jo imajo naši železničarji, bi v Ameriki gotovo vsak delavcu-obrnil železnici hrbet. Gosp. Littrov pa naj bode prepričan, da prej ali slej tudi avstrijski državni železničar dobi z lepomali pa z grdeni tako plačo, da bode mogel z njo živeti. Njegove tajne mahinacije ne bodo tega preprečile nikd ir. Vi železničarji, zapomnite si dobro to Lit-trovo izjavo. Ne misliste pa da je gosp. Littrov sam, ki na ta način deluje za Vašim hrbtom. Tudi 011 ima solidarnih pomagačev. Ali, ne strašite se: v vas samih je moč. samo uporabiti jo morate znati. Ako se združiti v skupni železničarski organizaciji, vam ni kos nobena sila: avstrijska armada z vsemi kanoni je proti vam onemogla. Zato ponavljamo in bodemo vedno ponavljali: železničarji vsili železnic, združite se mej seboj v skupni železniški organizaciji in z družite se z vsem proletarijatom. Oim preje to storite, tim preje dosežete svoj cilj 111 tim preje boste triumfirali nad svojimi izkoriščevalci, kapitalisti. fgJT* Sodrugi železničarji! zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah. Rdeči Prapor, ^Delavski list in Železničar. Dr. Ukifnerjeo „R«icbs»erein.“ nsr- Preveč rasti bi izkazali Weifner-ju, če bi se lotili njegove osebe. Tudi njegova poštenost ni za nas tolike važnosti, da bi se z njo natančneje pečali, (le ga tukaj imenujemo, storimo zgolj radi tega, da pokažemo svetu njegovo otročjo najivnost, ki ga zapeljuje, da poskuša disorganizirati še-le pred krakem, z velikim trudom doseženo solidarnost železniških vsluzbencev. To njegovo škodoželjno prizadevanje ima svoj izvor v dveh momentih. V prvi vstanavlja dr. VVeifner svoje frakcije iz podle ga maščevanja, v drugi vrsti pa iz prav umazanega. sainol j ubja. Uradniško društvo se je naveličalo njegove prešernosti, spoznalo je nepremišljeno in škodljivo taktiko, s kojo je nastopal v bojih za zahteve svojih varovancev i:i izbaenilo ga je iz svoje srede. Ta brca je bila za \Veifner-ja prehuda in ni mu je bilo mogoče pozabiti. .Sklenil je, da se maščuje in sredstvo, katero si je v to svrho izbral, je najpodleje... Njegovo samoljubje preoblada doslednost njegovih nazorov. Izguba tega častnega mesta, vodstva nad nami železničarskimi uradniki je zanj uničevalna in to zgubljeno mesto si hoče nadomestiti za vsako ceno. Svoje ime hoče ovekovečiti, kako ga ovekovečiti, to mu je malo mari. Začel je z izdajstvom; postal je izdajica onih idej, ki so mu bile pred kratkem vodilne in poteptal je v blato svojo doktorsko čast in /načajnost ter s tem dal dokaza, daje on človek, sposoben za vsako' naj podlejo delovanje. Dr. VVeifner vstanavlja namreč danes nekako društvo, ki naj bi bilo pon jegovem innje-ju povsem neodvisno. Seveda se tako društvo že radi maloštevilnosti privržencev ne bode moglo ponašati z drugimi vspehi, nego s poveličevanjem dr. VVeifner-jevega genija. Na kake druge uspehe sploh ni misliti, ker skupino po litičnih nevednežev, ki jih bode obsegalo to društvo, ne bode treba nikomur upoštevati. Sicer nam je pa popolnoma prav, da se proselitje iz koalicije in raznih stanovskih organizacij spravijo v samostalno skupino, ker jim j.otem vsaj ne bode možno kvariti stremljenja celotne organizacije. Stanovsko zavest bodo gojili lahko na svoj način : naduto in puhlo, kakor je bila še pred pičlo jedniin letom navada v uradniškem društvu, čegar člani so bili dr. VVeifner in njegovi sateliti. Radikalnost si bodo samo domišljevali, pozabili pa bodo popolnoma na dejstvo, da njih obstanek korenini edino v splošni organizaciji, a ne v njih samih. Oe bi danes iz kterihkoli vzrokov zaspala splošna organizacija, zlezejo nedvomno pod klop vsi možakarji «Reichsvereina*, na čelu jim dr. VVeifner in takoj bi jim bilo jasno, kje so učvrščene korenike njihovega obstoja. Smelo lahko trdimo, da so sr dr. VVeifner in njegovi pristaši v krasnem času obstoječe koalicije mnogo naučili od socijalno-demokra-t ične organizacije: niso se pa še .povzpeli do razredne zavesti. Ta pojem presega njihovo pamet. Če bi jim bil jasen, prizadevali bi si,, organizacijo podkrepiti in njeno moč pomnožiti s tein, da bi v njo privajali vse brezposestne, ki živijo le od dela svojih rok. Naša razredna zavest kulminuje vendar v tem, da postanemo čimprej politična moč in da političnim potoni predrugačimo obotoječ kvarljiv družaben red. Sedanjih gospodarskih bojev za dvignjenje našega gmotnega stanja vdeležujejo sc le delavci enega ali nekaterih poklicev, a to še nikakor niso razredni boji, ki bi mogli vspešno uplivati na današnji družabni red. To je dejstvo, ki ga lahko opazujemo v v .seli dosedanjih socialističnih gibanjih. Iz tega pa se tudi učimo, da si v svojem gospodarskem in političnem gibanju zastavljamo take cilje, ki obsegajo koristi celega proletariata, to je onega svetovnega, a zapostavljenega razreda, kateremu pripadamo tudi mi železničarji vseh kategorij brez izjeme. To naziranje je seveda dr. VVeifner-ju povsem tuje. Kljub temu si bode pridobil peščico nevednežev, da vstanovi žnjimi društvo, ki bo kakor vpijoči v puščavi, ker ga ne bode nihče upošteval. Oe bi se slučajno v teni društvu porodila kaka dobra misel, bode za nje obistinjenje potrebna vsakokrat podpora splošne organizacije. Trezno misleči železničar torej nima nika-kega povoda pristopiti VVeifner-jcvemu »Reichs-vereinu*, za člane organizacije pa, bi bilo naravnost pregreha, iz iste izstopati ter siliti v to novo društvo. Dokaz nečuvene nehvaležnosti in skrajne nezavednosti bi doprinesel vsakdo, kd.,r bi izstopil iz organizacije, koja je že izposlovala toliko gmotnih koristij za vse železničarje. Vsak član bodočega dr. VVeifner-jevega društva krene na popolnoma negotovo pot, po katerej ne more korakati s tako zavestjo kakor po oni poti, kojo mu kaže železničarska, organizacija. Zapustiti organizacijo, ki se ,j<' izkazala že v tolikih slučajih skrbno varovanko prido- bljenih pravic in zmagonosno boriteljico za dalj uje opravičene zahteve vsili železničarjev ter ustopiti v društvo osnovano od onega človeka, kojeniu je naše uradniško društvo ki je zvezano z organizacijo dalo nezaupnico, bilo bi sramotno in izdajalsko za vsakega železničarja. No, kaj tacega ne stori razredno zaveden železničar! Če so nekatere kategorije mogoče nezadovoljne s zadnjo regulacijo, tedaj se bode organizacija na podlagi konkretnih predlogov za ttblaženje nedostatkov zavzela z večjim uspehom, nego kterokoli drugo cruštvo, vsekakor pa z večjim pridom nego dr. VVeifner-jov «Reichsverein». t. __________ Listnica upravništva (Voditelji krajevnih skupin in vplačeval-nic, naj blagovolijo vsakikrat čitati sledeče opazke ter se v svojem delovanju strogo po-njih ravnati). Da zamoremo ugoditi različnim reklamacijam in pritožbam radi nerednega prejemanja /ista, pri poročamo vsem članom, da nas obvestijo provočasno o vsaki spremembi svojega bivališča in to vsaj pet dnij pred izdajo lista, ker bi se sicer na kasneje došle nam reklamacije, pri odpravi dotične številke ne mogli reč ozirati in bi se izostala številka odposlala reklamalo) ju št> le pri odpravi prihodnje številke tista. To slednje velja tudi za one ki so 'zaostali s plačili svojih doneskov. Naznani naj se tudi redno vsaka pre-mernba glede števila iztisov, ki jih imamo od p rent iti v paketih. Za reklamacije sc pa poslužujte samo naše tiskovine «pošt n i ne-prosta časniška reklamacija». liobili jo je zastonj pri rseh roditeljih in zaupnikih. Voditelji krajevnih organizacij sc opozarjajo na sledeče. Vsem pošiljat mm brošure «Železničarsko pravo*, (Das Recht der Eisenbuhuer*), priložili smo tudi po en rezan iz rod, namenjen izključno knjižnici krajevnim organizacijam. V isto svrho smo priložili tudi še druge dve knjigi in sicer * Računsko poročilo strokovne komisije za Avstrijo* (Rechcnschaftsbericht (lerGeioerkschaflskomniission Osterreichs «te>‘* Sejni zapisnik strokovne komisije (Protokoli uber die Silzungen der Geicerkschuflshom-mission). Raz ven imenovanih knjig odpošlje se čez nekaj dnij, na rsa vodstva krajnih skupin in tudi le za njihove knjižnice po en izvod knjige :‘Zgodovina strokovnega gibanja c Avstriji*, (Geschichte der usterreichischen Ge-iverkscha/Isbeioegung). Cena iste je 2 kroni 20 vin. s poštnino vred. To zadnjo knjigo je založilo npravništvo in se naročila sprejemajo proti gornjem znesku. Listnica tajništva ena V nedeljo 15. t. m. se vrši v Sežani v gostilni pri »Starem lovcu* železničarski sestanek. Začetek ob ‘/s 3 uri pop. * V seru krajevnim skupinam in h plače minicam Splošnega prav. in strokovnega, društva se naznanja, da se imajo vse reklamacije li-čoče se uprave. «Železničarja» naslovili na upravo *Der Eisenbahner* Dunaj V'., Zenta-gasse Nr. Sodrugi odborniki so uaprošeni, da pošljejo natančne naslove vsili članov ki imajo dobivati ''Železničarja* na upravo «Eisenbahnerja» na Dunaju. Prvo številko smo dobili povrnjeno iz raznih krajev z opazko »nepoznan*. V intersu članov je vendar, da dobivajo redno svoj časopis — ker je ta njihova lastnina. Naravno je sicer ali neopravičeno da se člani togote nad upravništvom ali pa nad pošto. Ne uprava lista, pa tudi ne pošta niste krivi, če so naslovi napačni, temveč edino le člani sami, ki no naznanijo pravočasno spremembe stanovanj svoji organizaciji. za nezgode. Uslužbenci južne železnice! Funkcij ska doba delegatov in namestnikov v zadružne zavarovalnico austrijskih železnic, za nezgode, je potekla. V zinislu S 9. pravil je predstojništvo razpisalo nove volitve delegatov in njih namestnikov za občni zbor zavarovalnice. Na vsaki privatni železnici volijo udje zavarovalnice v zmislu tj (S. in 9. po enega delegata in enega namestnika za občni zbor. Ud zavarovalnice je vsak nastavljenec železnice (uradnik, poduradnik strojno in spre-vodniško osobje, postajni uslužbenci, čuvaji, delavniški, kurilniški, skladiščni, železniški delavci i. t.) Vsak železničar voli torej enega delegata in enega namestnika. Na južni železnici Vam priporočamo sporazumno z zaupniki sledeča kandidata: Za delegata: Robert Scherbaum, 'višji sprevodnik, Matz-leinsdorf. Za, namestnika: Ljudevit Ber, strojevodja, Mdrzzuschlag. /j e 1 e z n i čar,j i ! Volite složno ! Eksekuliva organiziranih železničarjev v Avstriji. Južni železničarji pozor! Vsem onim postajam, ki so vložile prošnje do 1. marca 1(.K)7, se naznani, da je državni poslanec sodrug Toinschik oddal generalnemu ravnatelju gospodu dvornemu svetniku dr. Egerju zaznani onih postaj, ki so bile pri marčni regulaciji prezrte. Ravnatelj mu je ob ljubil, da bode celo zadevo natančno preiskal in mu zagotovil, da bode vse prezrte kategorije zvišanje od marca 1907 nazaj izplačano. Železničarsko tajništvo v 'Trstu. epstr Sodnici železničarji ! zahtevaj to |>o vseli gostilnah, kavarnah in brivnicah. Itrieri Prapor, Delavski listo in Želez- li if*ar. Izognite sr vseli onih. kateri vaši zahtevi me vatrežejo. Teniholj hode razširjeno strankino easopisje. teniveeja hode vaša mor. „Ca$a i