« t List 28. Tečaj LI. I I Iihajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje iipravništvo se plača za vsaka vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 14. julija 1883. Politiški oddelek. - te •I ^ noma zadoščeno, ker smo Slovenci in Hrvatje faktično pod istim vladarjem, če tudi ima vladar pri nas drugačen Razdelitev okrajev po narodnostih. II. Poslednji čas se je o tej stvari po slovenskih dnev- naslov, kakor na Hrvaškem. Pomisliti je treba, da je hrvaški sabor pozneje že večkrat razgovarjal o državno- ki so tudi pravnih razmerah in poznejši njegovi sklepi. polnoveljavni, nič ne omenjajo slovenskih dežel. Mej drugim je pritrdil tudi znani nagodbi z Ogersko. Glede Dal- nikih bila vnela neka polemika, ki se pa ni vela posebno macije so razmere pač drugačne, ker tukaj so si Hrvatje dostojno, kakor je že sploh navada pri naših razmerah, tudi v poznejših sklepih vsaj formalno zavarovali svoje Slovenec" je bil povedal o tem svoje mnenje r 1 ki se pravo. strinja popolnoma z mnenjem, katero mi zastopamo in katero so zastopali drugi slovenski listi že prejšnja leta. Na to se je pa malo rezko odzvala praška „Politik pa s tem nikakor še ne rečemo, da bi morda Še v Hrvatje ne imeli kacega prava do slovenskih dežel, veselilo bode nas, če se zato navedejo kaki novi dokazi nasprotnem zmislu, kar je čisto naravno, ker Čehi stoje Zatorej le na dan z zaprašenimi akti in pargamenii, ki se na stališči deželne avtonomije, dočim se Slovenci od leta tičejo tega vprašanja. Tukaj je treba jasno dokazanih se ni zanašati na kako adreso naj si že bode m Tega stališča 1848. poganjajo za narodno avtonomijo sebno odločno vedno zagovarjal naš list. mislimo, da se je nam tudi držati v bodoče, ker ima tudi kolikor toliko opore v ustavi. jo je po- pravic in katerekoli stranke. vice Čehi imajo vse drugače utemeljene zgodovinske pra-pa še stvar ne gre. Njih pravice so potrdili razni Zadnji čas nekateri vidijo rešitev Slovencev v hrva- avstrijski vladarji mei drugim tudi sedanji cesar t tudi škem državnem pravu in je odličen Slovenec naglašal to še sedaj živeči avstrijski državniki so jih s svojim pod stališče nedavno pri neki priliki Mi ne rečemo, da bi pisom priznali, ali vendar se v dejanji le ne dajo izvesti to ne imelo nobene podloge, imelo bi namreč to dobro, Tem težje bi bilo hrvaško pravo izvesti za slovenske da bi ložje avstrijski Slovani delovali po skupnih načelih. dežele ako nimamo druzih fakt navesti zanje, kakor gori Na drugi strani je pa vendar le pomisliti, je li hrvatsko omenjeni sklep hrvaškega sabora pravo do slovenskih dežel dovolj utemeljeno. Želeti je. __ • da se ta stvar dobro, popolnoma trezno preišče. Tukaj naj spregovore besedo naši zgodovinarji in pravniki. Nam Nikakor se pa iz tega ne sme sklepati, da smo mi nasprotniki Hrvatov. Nikakor ne. Vsako zbližanje slovanskih narodnostij nas jako veseli. Tudi se mi jako zani- ni znana druga podlaga, kakor da rekel vsprejemši pragmatično sankcijo, da hoče Hrvaška hrvaški sabor iz- mamo za napredek našega bratskega oda hrvaškega Tudi smo zato, da se na Dunaji store potrebni koraki vedno biti pod tistim vladarjem, kateri vlada na Štajar- da bi slovenski dijaki mogli v večji meri pohajati za-skem, Kranjskem in Koroškem. Ta sklep se pa nam ne grebško vseučilišče, da se tako utrdi duševna vez mej nami I zdi dovolj tehten, posebno ker ni sklepov koroškega, kranj Hrvati skega in štajerskega deželnega zbora to stanov, v katerih se v podobnem zmislu imenovalo velikim veseljem bi pa pozdravili tudi zru- tedanjih šenje dualizma, kateri nas sedaj najbolje loči od Slova- Tudi bi priporočali vsem nov v drugi državni polovici Hrvaško. Za vsako pogodbo, da je veljavna, je pa treba, da jej pritrdijo vsi tisti, katerih se tiče. Sicer je pa te- žavno že iz tega sklepa izvajati pravice Hrvaške do slo venskih dežel, kar je po sedanjih razmerah temu popol- biti posebno navdušeni, ker se kaže najbolj Slovencem, da se posebno tudi bolj ozirajo na hrvaško znanstveno slovstvo, ki se kaj lepo razcvita in ne segali vedno po nemških delih. Za velikohrvaštvo pa ne moremo v sovra- 23G K » štvu do srbstva. Po našem mnenji je pa želeti vsaj v du- ševnem oziru složnega delovanja mej Slovenci, Hrvati in Pri tacih vprašanjih je treba resnega premisleka in je stvar presojati z raznih stališč. V^sekako je pa pomi- Srbi in po našem mnenji bas mi Slovenci morali vedno sliti, kak vpliv bi vsa stvar imela v • na izvršitev našega nekako posredovati mej njimi, niti se preveč obrniti na to, niti na ono stran. • •• • če hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da velikohrvaštvo mnogo pripomoglo k mažaronstvu na Hrvaškem. Starčevič in drugovi so svojim naglašanjem izključno hrvaškega stališča izrinili Srbe v vladni tabor tako je bilo mogoče, da je sedanja hrvaška vlada tako mogočno zaslombo, da jo bode težko omajati. starega slovenskega programa. Že leta 1848. se je izrekel pokojni naš urednik dr. Janez Bleiweis za zjedinjeno je baš in dob Od' sedanjega združenja hrvaške opozicije se mnogo obeta, ali mi vendar nimamo v vse prave vere. Nekaj Slovenijo. Pozneje so se nam Slovencem pač ponujali in vsiljevali razni drugi programi. Priporočala se je osnova neke notranje avstrijske skupine, pa tudi obnovljenje Ilirije. Vsi taki nasveti pa niso našli mej narodom našim simpatij in so se kmalu pozabili, kjer tudi niso nam v korist, ako se vsestransko dobro presodijo. Vzlic vsem oviram prihaja Zjedinjena Slovenija zopet na površje. Mej vsemi Slovenci je neka vez, katera nas druži, če tudi smo politično ločeni. Neka sila nas vkupe vspehov bodo res dosegli, ali naposled bodo pa vendar vleče, to vidimo pri raznih slavnostih, dočim ni skoro tudi sedanji opozicijonalci morali priti do prepričanja, da nobene duševne zveze mej slovenskim in nemškim Šta-poprej ne bode bolje, da se vsi boljši elementi obeh na- jerjem. V Gradci se štajarski Slovenec čuti tujca, četudi tudi je ce rodnostij hrvaške in srbske zjedinijo proti skupnemu so- je v lastni deželi, v Ljubljani pa domačina, ražniku madjaronstva. Po našem mnenji je v tem oziru prestopil deželno mejo. Zjedinjena Slovenija je ideal vseh bil najboljši politik vladika Strossmayr, ki je delal za zavednih Slovencev in zatorej morajo vedno naši politiki slogo mej Hrvati in Srbi. Zadnji čas so zmagali pravasi na to gledati, da pospešujejo tisto politiko, ki nas pri s svojimi nazori mej narodom in celo Strossmayr se je bližuj temu idealu potem bodemo mogli reči, da udal temu toku in se je spravil s Starčevičem. Dvomiti njih politika zares narodna, zares slovenska, je pa vendar, če na ta način pridejo Hrvatje do kacih _ še drugačno prepri- vspehov. Priti mora in prišlo bode čanje, prepričanje, da je treba sloge mej Hrvati in Srbi, če tudi so sedaj razmere take, da bi bilo skoro zastonj priporočati slogo. Politični pregled. Shod : dolenještajarskih Nemcev bil je te doi v elji. Obiskan je bil silno slabo in je očitno i^azai, kako malo korenin že ima nemštvo na nam Štajarskem in to nem-žalosten bi bil shod, da V zdelo o naših razmerah mej Slovenci nekoliko niso prišli mnogi gospodje iz Grradca in (xorenjega Staj rja. Pa daleč smo zašli od te stvari, ali potrebno se gtvo se le umetno vzdržuje. spregovoriti, ker poslednji ca s se mnogo po časopisih piše o tej stvari in ker je vsa ta stvar v zvezi z avstrijsko politiko sploh in bode zlasti tudi treba jasnosti v teh Sklenila se je cela vrsta resolucij, v katerih se zahteva čisto nemško uradovanje v vseh, tudi občinskih uradih, samo nemške kmetih, tako bil zlocflasni ole za vsa mesta in trge ter dvojezične šole po (xlavni govornik je da e vsa dežela pooemČi. vprašanjih, predno se bode moglo resno govoriti o kaki Foregger, ki je posebno naglašal nemški značaj Avstrije, kvasil, preosnovi naše države. Nikakor ni dobro, če bi v taki da so le Nemci državo ohranjujoča stranka, da je slovenstvo stvari v temi tavali, treba je jasnosti. Zato bode nam jako drago, ako tudi drugi listi povedo mirno in stvarno O tem svoje mnenje, da se pojmi razbistre. Le tako se bode naše gibanje vršilo v pravem tiru. nevarno državi. Za njim je pa v blizu v jednakem zmislu. še več govornikov. kakor on, govorilo Poljski katoliški shod v Krakovem se je izrekel za versko šolo in pa za obnovljenje papeževe posvetne oblasti. Za versko šolo je mej drugimi govoril predsednik krakovske Pa povrnimo se k stvari, o kateri smo se namenili akademije zaanostij grof Tarnovski. Večina p)ljskih listov pa govoriti v teh člankih. Rekli smo, da se je mej sloven- skima dnevnikoma bil vnel prepir adi razdelitve oki jako malo piše o tem shodu. Velik delavski shod bil je na Dunaji, na katerem se je zahtevala občna volilna pravica. Ta shod je spodbuiil nekatere stranke, da so se ZiČele bolj zanimati za to stvar. Nekateri kristijansko socijalni m pa tudi liberalni listi o za jev po narodnostih. Glasilo naše napredne stranke se je postavilo na stališče praške „Politik" proti „Slovencu". To samo pač ni nič tacega, kajti še želeti je, da se tako občno volilno pravo. Tisti konservativni listi, ki zagovarjajo važna stvar temeljito pojasni z raznih stališč. Hvaležni politične predpravice veleposestuikov, so seveda proti taki vo- bi morali biti našima dnevnikoma, da sta stvar lepo mirno in temeljito vsestranski pojasnila. Taka pojasnila morajo biti v korist našim državnim poslancem. Nikakor pa ne odobravamo, da se je kar v taki polemiki nasprotniku lilni reformi. Kakor se pa iz olicijoznih listov da posneti, vlada bila pripravljena osnovati delavske zbornice, katere poslale nekaj zastopnikov v državni in deželne zbore. Delavci so pa posebno zavzeti za take zbornice. Deželni poslanci veleposestva so imeli očitala nevednost in kdo ve kaj še vse, tako da je po- minoli teden shocf v Pragi. stalo zabavljanje glavni del vse polemike, stvar za ka- tero se gre, se pa jedva omeni, bodisi od te ali one strani se takim postopanjem, ovira toli potrebna sloga Ta shod je imel namen obnovil slogo, ki se mej njimi začenja kršiti. Windischgrätz in nekateri somišljeniki skušajo osnovati nekako sredajo stranko, veo veleposestnikov se pa približuje mladočeški stranki. Na shodu se baje ni kazala popolna zložnost. Ker se je shod vrŠil pri mej_Slovenci. Želeti je, da bi se take stvari razprav- zaprtih vratih, vse podrobnosti niso znane. Sklenilo se je pa Ijale brez vsacega zabavljanja. da se skliče volilni shod. Poslanci sami si niso upali ojločiti « 0 7, .1 . t 237 na nobeno stran in so zatorej prepustili odločitev volilnemu rad bolj samosvoj in bi se otresel Anglije, ki ima svoie pra- shodu. Mislimo nobeno sporazumlj pa da se tudi na volilnem shodu ne doseže vice v Egiptu. Pri tem se pa konservativno veleposestvo in Eusija. činu baje podjirata podkralja Francija bode pa to le Nemcem koristilo, ki potem gotovo se ruzkroji, v tej skupšči la jako Vdrcne stva Nemčija. — pravijo nekaj svojcev v zbor Gi se tore) _ « Nemški državni zbor bavi se sedaj z i I I..........ÖbrtSija;..........I »M« I i novo vojaško predlogo. Predloga se ni izročila posebnemu odseku v pretres, temveč se je pričela o nji kar v zbornici sploi loga da Kakor se more sedaj soditi, se bode pred vs razprava. prejela. Poljaki in protisemiti so se baj v ze izrekli hočej glasovati za predlogo Seveda so tudi dali razumeti, da hočejo za to biti s kako koncesijo plač puste pa vlado pri kaki drugi priliki na cedilu. vladi sicer Cesar Trpežnost stavbenega lesa. trpežnosti stavbenega lesa so naši obrtniki na vadno pomanjkljiv poučeni Večinoma jim veljajo za vodilo nekatera praktična pravila in razne izkušnje ki prejel je te dni zbornično predsedništvo v posebni avdij so pa čestokrat nabr na nepravi podlagi in površnem svojem gov prejme voja Srbija. je cesar posebno povdarjal potrebo, da se ka predloga Predsedništv rbske skut se je ze izročil piedlog, da naj se prcjšno Avakumovičevo ministerstvo posadi na zatožno klop. Predsedništvo je bivše ministre po\ opazovanji. Sploh se pa tudi ne more natančno določiti trpežnost lesa za vse slučaje. V poštev pridejo menjajoče se temperature, razne vlažnosti zraka in množina soka, ki je zaostala v posekanem deblu. Tudi je trpežnost lesa bilo da naj se k razprav pridej ali sami arjat ali pa zavisna od razmer, pod katerimi je astlo drevo Ce je naj pošljejo pismene zagovore. odjenjali od zatožbe ni bila istinita. Liberalna prejšnja vlada se bode torf-j vender Francija. — Vest torej, da so radikalci YSiS,t\o deblo v kakem zakotji, postalo je jako visoko, pra tožila zaradi dovršenih nepostavnostij. V Parizu so bili zadnji čas krvavi revo- lucijonarni izgredi. Dijak umetnostne akademije bil je vsled nekega prestopka kaznovan. Tovariši njegovi jeli so zaradi tega vilno in gosto. Vlažna in mastna tla provzročujejo široke in rahle letnice; na pustem svetu rasto drevesa počasi a les jim je precej gost in trden. Če stoji drevo na kraji ki je proti severu odprt, postane deblo šibko in trdo, demonstrovati in razgrajati, vsled česar so prišli v do- posamična vlakna so tanka; če stoji deblo prosto proti tiko s policijo, je rabila orožje. Nesreča je hotela, da je C 1 la- bil pri tej priliki od policije ubit neki mladenič, ki je ^^ajno zašel med razgrajočo druhal in ni bil prav nič soude-žen pri razgrajanji. To je pa vzbudilo veliko razburjenost. izhodu in jugu, postane bolj kratko bela vlakna. Tudi starost in 1 mehko in dobi de Dijakom pridružili so se še socijalistiški elementi in izgredi in zrelost drevesa imata velik vpliv na trpežnost lesa. Osobito pri smerekovini velja pravilo, da je les tem gostejši in trdnejši, čim zrelejše so se ponavljali dan za dnevom. Ker je vlada ravno razpu- je drevo, ker se luknjice vedno bolj napolnijo s smolo stila tudi delavsko borzo, čt^š, da je protipostavno organizovana in gnjezdo anarhistov, so zapričeti izgredi se še bolj pojavili 7 škrobom, vlaknovino i. t kajti pritegnili so tudi delavci. Bili so se dan za dnevom Gotovo bode zanimalo naše čitatelje, če jim podamo pravcati boji mej razgrajajočimi in policijo. Bilo jih je več nekoliko podatkov o trpežnosti lesa, ki se nahajajo v listu ranjenih in policija jih je mnogo zaprla. Da so pa imeli raz- Bautechnische Zeitschrift". Po preiskavah dotičnega str grajalci toliko poguma, je tudi temu pripisovati, da je občinski svet pariški po večini socijalistiškega mnenja takorekoč podpiral te nemire, ker je grajal vlado, da je razpustila delavsko borzo. Vlada je s pomočjo vojaške sile zatrla nemire. Tudi v zbornici prišla je stvar na vrsto. Nekateri poslanci so močno grajali vlado, č«-š, da je ona odgovorna za izgrede, ker jih je njena policija s svojo neprevidnostjo provzročila. Le s težavo pogovorila je vlada zbornico, ko je obljubila, da preosnuje po- kovnjaka imajo razni lesovi naslednje trpežnosti: V menjajoči se mokroti m SUSI. V vedni mokroti. na zraku če je zraku pristop za-branjen. Na vedno suhem k raj i. licijo. Svoje dni smo poročali, da je francoska zbornica sklenila, da plačani javni uradniki ne morejo biti poslanci. Francoski senat je ta sklep zavrgel in pri bližnjih prihodnjih volitvah volilo se bode po starem volilnem redu. Zjedinjenih dižavah sklical se je kon" gres, Ijave. Amerika. se ima pred vsem posvetovati o vrejenji denarne ve-Cena srebra je mcčno pala in treba bo vvedbe zlate veljave. Ako se to uresniči, bo zlato v svoji vrednosti močno poskočilo, cena srebra bo pa še bolj pala. V Indiji vpeljali so zlato veljavo, za kar bodo potrebovali gotovo mnogo zlata in zdaj naj se zgodi to še v Ameriki. Avstro-Ogerska, ki za svojo zlato veljavo itak v se ni zadosti zlata nakupila, ker ga ni lahko dobila, bo sedaj še v večji zadregi. Bati se je, da zlata veljava ostane pri nas le na papirji, to se pravi nekaj zlata bode že v prometu, toda toliko ne, kolikor bi ga vsled vvedbe zlate veljave moralo biti. Egipet. — Egiptovski podkralj podal se je te dni k sultanu v Carigrad. Namen temu potovanju je baje posvetovanj Javor Breza Bukev bela Bukev rudeča Hrast Jelša Jesen Smereka Mecesen Bor Brest Cedra Topol Vrba 20 let I 10 let o let 10 750 10 1000 800 10 6 800 500 20 1200 10 20 » J? n » n n v n » O 30 25 120 5 20 45 90 80 100 500 n » 7) J) 7) J) » n 30 JI O 200 20 150 120 180 400 1 4 n Y) V » 1000 let 500 „ 1000 800 1800 400 500 900 1800 1000 1500 2000 500 GOO Iz tabele razvidimo, da ima poleg hrasta največjo e s sultanom, kako bi se bilo moč otresti angleškega trpežnost mecesen, ako se ne oziramo zemski les. cedro, ki je nadgospodarstva v Egiptu. Egiptovski podkralj postal bi namreč * Obrtnijske raznoterosti. 1 Poliranje z lesnim ogljem lepo črno pov op moremo dati pa cvet te rastline ostane zaprt čez deveto uro, tedaj je pričakovati dežja. V • P ako jo poliramo z lesnim ogljem. To stane kaj precej dela in truda Anagallis arvensis, kuroslep ali kurja češnjica. To pehi so tako lepi, da smemo časa ati v ta namen Postopa jprvo pokrijemo s kafro v vodi namočeno se pa takole les « ,z zmesjo železnega sulfata in v v potem pa takoj rastlino imenujejo po nekaterih krajih „barometer ubogih m to ime tudi zaslužuje. Ko se pripravlja za dež (I šk le s in ga črno pobarvata dve tvarini se vjesta v svoj et zapi Ko Se je les nekoliko •« zdrgnomo z krtačo. Kjer drgnemo rezbarska dela pO: potem pa z zelo fino stolčenim ga treba ogljem him Anastatica hierochuntica, jerihonska roža. Pred su- emenom se stebli in zeti posebno lino oo'lje; mokrim ejice te rastline kriv pred v vseh slučajih drgnemo oglje s Hanelo v les, a med tem emenom se pa stegnejo močimo' z lanenim precej časa ponavl nežem in terpentinovim špiritom To Betula alba k P JÖ tako lepo črn se in br Betula verrucosa, sevena in navadna gladek, kakor se to ne doseže z nobeno drugo polituro. Novi vijaki za zaboje. Tovarna za žeblje v Begedorfu če Opazovanja so pokazala, da je potem mehka zima :i odpade v oktobru najprej listje na spodnjih vejah v hu pa še ostane. Ostra zima je pa če br pri i I am bur izdel odpade nov^e « • boj katere lahko priporočamo ke, osobito za rabo pri za- J^ajprej listje v hu jaki so dokaj im čitateljem novi postavlj cenej i, nego navadni vijaki da se lahko kakor Zareze imajo tako Calendula, afrikanski meseček adni rebelj b v sak les, ne da bi ga razklali. Les se umakae vijaku, a potem vetje ob sedmi uri zjutraj in ostane odprto do ga obdajo njegova takega žreblja-vijaka vlakna tako tesno da ni moči svoje ( štirih popoludne. Ako ta rastlina izvleči P^'^d štirimi, pričakuj dežja Ta rastlina odpr etja ne odpr ali ga Calendula officinalis, navadni meseček. Dež bode Ferolin novo sredstvo zoper rujo. Kakor se nam ako ta rastlina ne odpre cvetja ■poroča, se to sredstv^o jako dobro obnese. Ferolin napravi na kovinskem površji prozorno' emajlu poiobno plast, se hitro .posiisi m tako elastična ostane, da ne poka, ko se kovina v sled menjave temperature krči ali pa razteguje. Ferolin se posebno priporoča za varstvo železnih pečij v novih prevlako železnih blagajnic, pušk, drkalic i. t. d. Carduus, črtoploh glav lave. za osat. Ako se bodice te rastline cvetov, bode dež. Če se pa bo-bode pa lepo vreme. Carlina, kompava ali bodeča neža. Govore, da se dobro pritiskajo dice oddaljijo od g ( Sredstvo kompava posušena stisne mazanje Znano je, da postanejo jermeni, km Ijivi, jermenov ilu krhki pri mašinah pr mokrem emenu azšir ako se temu pravočasno ne pride v okom trdi in nerab V ta pa pr suhem ▼ Ce se cvetoča kompava zapre, je to zna namen hvalijo nastopno sredstvo: Napravi se zmes smolnega olja in 1 O odstotkov sljude (Glimmer) in s to zmesjo se nov jermen veckiat prevleče. Potem se jermen nekaj tednov rabi, konečao pa še enkrat prevleče z imenovano desetkrat toliko časa, kakor jermen, menje, da bode vihar. Convolvulus arvensis, zapira, bude dež. slak če se cvetje slakovo Cratae 6 alba beli trn zmesjo. Tak jermen traja Luksemburškem nekater ni bil nam tr Ko preti dež, se skr nekaterih krajih na napovedujejo vreme po belem peclj in obr ^ .....................Illllll.l.....................................M.............i......................... Kmetijstvo. zB baržunasti deli listov kvišku, zelena obrne proti zemlji. hnja str spodnji 1 se pa ^".......................................................•iiiii..............F..,.i.,i.„i,„.,..,„......^ Galium um, rumena lakota, strdenka. Pred grdim Rastline in živali kot barometer. Rastline in živali so v tesni neposredni zavisnosti vremenom začne cvetje te rastline močno dišati. Hibiscus trionum, sineška roža. Cvetje te rastline se zapre, kadar kaže grdo vreme. od zračnega tlaka, vlažnosti, gorkote in drugih vremen Lactuca, salata. če skih C pritrdil manjši nitelj da q)liv. Kdor opazuj astline in živali čakuj dežja. se cvetje salate razpusti, pri bode pri živalih, da se skušajo 4 mena ali pa se mu odtegniti emenske premembe imajo nanje večji ali Opaža se pri mnogih rastlinah še bolj pa Lappa, repje. Ko bucike epi a bode gotovo dež. aztegnejo svoje igle sta vi j ovati hudemu vplivu vre-nasproti se pa rade izpo- Lapsana communis, divji vohrovt e divji hrovt po noči ne zapr cvetja bo zjutraj dež ugodnim vplivom. To se pr živalih in rastlinah tako opaža, da pazen opazovatelj po njih more soditi kakšno bode eme Pr rastlinah se opaža, da pri premeni Nigella, črni, zamorski kumen. Ko se glavice te rastline naklonijo, pričakuj gorkega vremena, če se stegnejo, bode hladno. Oxalis acetosella, kislička, zajčja deteljica. Ta rast- nekoliko spreminjajo svojo obliko. Tukaj mi ne moremo navesti, kaj se je vse v tem oziru opazovalo, in hočemo navesti le nekatere poglavitnejše skušnje. Alsine media, mokrica ali kurja črevica. Pastirji na Švicarskem po tej rastlini sodijo, kakšno bode vreme « lina stisne svoja trojna peresa mraz Ko se pa peresa vzdignejo Pimpinella, strašnica kadar bode bode dež ali pa pa ihaT ali bedr eme, se cvetje te rastline odi Kadar je mokro ob suhem vremenu se pa zapre. Potentilla Ce se cvet njen odpre ob devetih zjutraj in ostane odprt nika skrči epens, petolistnik. Ko se cvetje petolist do štirih popoludne, bode lepo eme vsaj do jutra pričakuj dežja ) kadar se J ce bode lepo vreme obeša in zvija t J Primula arvensis, poljska trobentica ali poljski pr vocvet, Če kaže lepo vreme, so cvetovi te rastline od prti. Poučni in zabavni del. Sedum telephiura, bradovi6nik ali zajčje zelje. Če 1 t se cvetje te rastline po noči ne zapre', bode dež na jutro. če se pa zapro 1 to znamenje lepega vremena drugi dan. Sisymbrium officinale, pomladna suhorebrica ali žabji koprec. če se listje tej rastlini obeša k tlom, bode dež; če se pa malo izgiblje, bode pa vihar. Sonchus sibiricus, sibirski osat. če ta osat ne zapre svojega cvetja, pričakovati je Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) « Oddelki, številke in imena regimentov nekdanje drugi dan dežja. C. vojaške Granice bili so: Karlovški oddelek spodaj so popolnoma bela, Sorbus latifolia, širokolistna jerebika. Široka peresa te jerebike so na zgorji strani temno-zelena in gladka, v ker so gosto kosmata. Ce se # pripravlja grdo vreme, se listje obrne, tako da je spodnja stran po konci obrnjena in drevo je videti belo. Tradiscantia zebrina. če se tradiskancija s popki • , postavi na svetlobo, se čez nekaj časa pokažejo svetlo-vijoličasti cveti in očesa. Poslednja se razkrijejo kacih 24 ur pred dežjem snegom ali nevihto. Trifolium pratense, arvense i. t. d. (Detelja travniška, (krajina) obsegal regimente: št. 1. likanski; št. 2. — Vara- otočanski: št. 3. ogulinski in št. 4 slunjski. I ' ždinski oddelek obsegal je regimenta: ždinsko-križki in št. 0. varaždinsko-št. jurški. št. 5. vara — Slavonski oddelek štel je regimente: št. 7. brodski; št. 8. gradiščanski; št. 9. petrovaradinski in št. 19. bro- darsko kardelo (Czaikisten B itaillo n). št. 10. I. in št. 11. [II Banalski banalski regl oddelek štel je: ment. (V častni spomin na njegovega nekdanjega obrsta, — poznejšega bana in vojskovodjo grofa Jos. Jelačič-a je poljska i. t. d.) Stebla detelj se ob vlažnem vremenu bil po ukazu C kr Veličanstva Cesarja f Jo zravnajo, ob suhem pa zvijejo. (Konee prihodnjič.) žefa I. nazvan I. banalski regiment tudi na njegovo ime.) — Banatski oddelek je obsegel regimente: št. 12. nemško-banatski, št. 13. valaho-banatski in št. 18o ilir- Kmetijske raznoterosti. Ne maži s katranom dreves! Nekateri imajo navado, da okrog debla namažejo drevo s katraaom ali limom. Sliiišnje so pa pokazale, da to drevesu škoduje. Nekatera drevesa so kar posušile. Priporoča se torej, da se gose- se vsled tega nični lub ne namaže sko-banatski. — Sedmograški oddelek štel je slednjič regimente: št. 14. I. in št. 15. II. szeklerski; št. 16. pa I. in št. 17. II. valahuski. Vsa ta vojna kardela, t. j. gra-ničarski polki ustanovljeni so bili tedaj kot v objrambo proti Turčiji za časa vladanja visoko-slavne cesarice Marije Terezije, razun št. 18., naravnost na lub, temveč na kak papir, ki se je bil ustanovil še ^^« ___ ^ ^ M Ferdinanda t, j. ilirsko-banatskega, 1838 pod vlado cesarja ki se priveze okrog drevesa. Ce je lub hrapav, naj se lubu z ilovico zadelajo razpoke pod papirjem, da gosenice ne morejo dalje po njih. Krmljenje kokošij po zimi. Po zimi se morajo kokoši krmiti z zrnjem, bodisi s tuišico, pšenico, ječmenom, ov- svojo lastno upi som ali ajdo. Najbolje je, če se potrosi v kurnik po tleh mej podla Vojaška Krajina se je štela za časa njenega obstanka t kot ena izmed dežel avstrijskega cesar;jtva, in je imela 3, seveda vse na vojaški Vsak ondi in odredbe, se^ rojen prebivalec, bodisi visokega ali listje ali s tel j o. tem dobe živali delo. Živali morajo iskajoč zrnja brskati ves dan, kar je koristno njih zdravju in kar se sicer večkrat prigodi. suho zrnje, temveč tudi nizkega stanu, bil je vojak nenavadne telesne hibe tega si ne rujejo perja, poleg Ne sme se vendar kokošim dajati nekaj zelenja ali pa mesa, ker to pospešuje prebavljanje. n. pr slepota, telesna pohabljenost i. t so ga opr ščale vojaške službe. Vsak graničarski polk imel je o mirnih časih svoje glavno stalno mesto (Stabsort). Ondi Steklina je adna pseh redkejša pri konjih vedih in pra go- h. Pes, ki je stekel, hodi žalosten okrog in se bo vode peneče sline mu tečejo iz gobca, grize sam sebe je bival polkovnik, ki je kot njegov poveljnik vladal in vse polkove zadeve; tam nahajala se je godba divje skače. Pogine vsled hudega zvijanja in k rča. eda zamolklo mukaj se alete v vsako stv Stekla go- grizejo, bodo izvr^s (voj. ter banda) gla bolnišnica, polkovi sud (Auditoriat) njim sklenjena bila je tudi preiskovalna adno ne, trebuh se jim napenja in kmalu poginejo Stekli prestopke kazenska ječa (Stockhaus) prasici nia sedmi dan tnej za akim, ki se jim pribl in pogrnejo f mostov t. d ki so s padale v niegovo in za manjše stavbe, ceste, okrožje, gradil Priprost način za hranjenje mesa Da se suhega je O iment sam, nadzoroval in gleštal šume (gozde) mesa ne polotijo žuželjke, se priporoča, da se na mesni strani prevleče z ilovico. Hov ž njo meso prevlece. Ilo\ se namoči, potem se pa z rokami v vse to imel odkazane svoje prihodke. Moštvo bivalo je raztreseno po vaseh in posamnih domačijah. kakor pr skorj mora biti gosta Posebno ebivalstvo po naših krajih. Batalijonska in stotnijska kosti namazi dobro z ilovico. Tako meso ohrani se več let, poveljništva nastanjena so bila po manjših mestih ali po ostane sočno in okusno. Predno se dene kuhati, se ilovica kaj večjih vaseh. Zlasti stotnijske štacije (Compagnie-Station) lahko odstrani. Ameriško suho sadje je škodjivo. Pokazalo se je, da so ameriške na tanke pločice z rezana suha jabelka, posušena na cinkovih pločih. V njih je včasih do O 4 jabolčno- v so bile nekak regiment v malem Pr vsaki stotniji jena so bila erarična poslopja za stotnika (kapetana) za ječo, za upravnega častnika (Vervvaltungsofficier) lega cinkovega okisa, ki je strupen. za zdravnika ondi bila je tudi župna cerkev šola » shramba za obleko in žito (Montur- und Getreidemagazin) Poučni in zabavni drobiž. ter ojniško vežbališče jpirnih časih so bili graničarji nekako na stalnem odpustu, opravljati so pa morali vendar -vojaško služko s tem, da so hodili na stražo na turško Koliko popijejo piva ? Po statističnih podatkih povprek vsak Bavarec spije Da leto 350, Berolinec 305. Belgijec 270, mejo (Kordon), k polku (Stab) in kar je bilo potreba pri Anglež 230, Francoz 35 in Rus 8 steklenic (vrčkov) piva stotniji. V tem so se, seveda vrstili. Straženje in vežbanje velika Največji predmeti na svetu. Največje gledal šče je opera v Parizu, ki obsega skoro poldrugo oralo. v orožji, če tudi ni trajalo vun in vun, je pa vendar večja ladija je bila Gret-Istern" v Angliji, je bila Naj- lOO moštvo nekako odtujilo domačemu delu; toraj so se za sežnjev dolga, 12 široka in 8 visoka. Najglobokejši rudnik je te posle morale po večjem brigati le ženske in nedorasla mladina, ki so pa bili vsi podložni tudi le vojaški postavi, ßeveda v milejši meri. Doma graničarji razun v službi t niso nosili vojaške obleke; opravljeni so bili v domači ? narodni noši, kateri je po njihovih mislih menda pripadal tudi handžar (dolgi, ostro brušeni nož) in samokres, kar na Belgijskem, je skoro kilometer globok. Največja drevesa so bila v Kaliforniji, sežnjev v premeru. so bila po 55 sežnjev visoka in po Ogromni mikroskop. Firma Munich je poslala na razstavo v Čikago mikroskop, ki povekšuje stvari po 11.000 do 16.000krat. Prestavljanj hiš Znano je, da v Ameriki s stroj SO nosili vedno za pasom; le vojaški plašč bil jim je ne- kako priljubljen, s katerim se je rada ogrnila celo ženka prestavljajo cele velike hiše. Nedavno so v Novem Vorku dve-nadstropno hišo pomaknili za 12 metrov proti severu in za graničarjeva, in to ne doma. ampak 27 metrov proti zapad taka prišla hiše niso tako zidane kakor naše, temveč Povedati pa moramo, da ameriške zlasti o slabem vremenu celo na Karlovec. * trg ali so vse glavne kon pa na somenj v strukcije iz železa in še le mej nje se potem zida z peko Le tako je mogoče, da se pri prestavlj stene ne pokvarijo vojskihem času pa je moralo krepkejše moštvo iz Granice odhajati v boj povsod, kamor ga je klical vladarjev ukaz, tedaj tudi zunaj domačije. Od mladosti va- jeni orožja da m Novice. še v zibelki navduševani po roditeljih in vojaških prednikih za čine, veljali so graničarji v obče za hrabr vojake in od boj nekdaj slovel je njihov pogum Priličevati so se zamog Spartancem, in tudi o vojaški granici nekako starodavnim smelo se je prilično peti, Berilu za ljudske šole kakor govori prva kitica pesmi „Špartanka u v III str 216 Vsesokolska slavnost v Ljubljani. v beli Ljubljani vršila se je minolo soboto in nedelja prelepa slavnost, namreč I. shod vseh slovenskih Sokolov v namen, da si ustanove zvezo. Slavnost bila je vseskozi lepa in navduševalna. Udeležili se je so razun vseh slovenskih „Granica pokrajna bila, Ki junakov izredila, Hrabrih sinov slavni brej Kakor skale v boji stali, Radi so življenje dali sokolskih društev tudi „ narodnih društev. Narodni v 1 • Zagrebsxi Sokol" in mnogo drugih mescanje so na čast gostom okra- v v sili svoje hiše z zastavami. Deželna vlada kranjska je delala sicer slavnosti razne zapreke, ki so isto nekoliko omejile, a ji niso odvzele velikega sijaja. Na ki atko opisano vršila se je cela slavnost tako-le: V soboto dne t. m, zvečer ob uri je Branit dom in Kdor bi o tem dvomil venec svoj a boj leta 1848 pokličemo mu v spomin in 1849. v Italiji in na Ogerskem še več pa so krvi prelili ti hrabri o za osvoboditev izpod francoske oslovanski junaki bilo mestni dvorani zborovanje delegatov. Pri zborovanji zastopana so bila vsa slovenska sokolska društva in tudi „Zagrebški Sokol". Zborovanju je predsedoval starosta „Tižaškega : člani „Ljubljanskeija Sokola" brat dr. Gregorin. Poročali so: Sokola", brat Mulaček o reformi društvene oprave, ki jarma za časa avstrij- predlagal, da imajo vsa slovenska sokolska društva nositi o hrabrosti graničarjev zapisala, bralce in bralke na moje spise o in nem spoštovane sko-francoskih vojska v letih 1793. do 18f3. (Veseli me, jednako obleko, za kar ima zaveza vse potrebno ukreniti; član da je ravno moja malenkost mnoo:o slavnega in častnega „Ljubljanskega Sokola" brat Kavčič o jednotnem vežbalniku, je predlagal, da je sestaviti jednotni vežbalnik in je poudarjal, da je zavezi obračati pozornost na to, da se člani raznih društev resno poprimejo telovadbe, član „Celjskega So-177 in dalje], in pa kola" brat dr. Dtčko o ustanovitvi zaveze slovenskih sokolskib tem: „Dva dni v Go rotanu Novice 1856 str n Spominki na Dolenjsko L» Novice J859 str dalj Imena hrvatskih vojskovodij: Milutinovič- čič-a, Marojči obeh Filipovič-ev, Jovanovič drugih 4 in Jela-mnogih je predlagal, da je v svrho. da se osnuje „Zaveza izdelajo pa ostanejo zapisana z bisernimi črkami v bojni društev, slovenskih sokolskih društev'' voliti odsek 5 udov, pravila, ista predlože v potrjenje in skličejo osnovalni zbor. Konečno je prav temeljito poročal o stanju razvoju, in napredku godovini avstrijski obstoječih in o ustanovitvi novih (Dalj sledi.) okolskih društev. član „Celjskega Sokola" brat dr. Rozina in je stavil poročilu primerne predloge. Vsi predlogi so se po nekaterih dodatkih * Nekdaj popisoval mi je neki karlovški trgovec nravnost graničarjevo tako-le: Ako je v domači opravi, je pohleven, krotak, tudi kako razžaljenje prenaša potrpežljivo in ne bo se ti odgovarjal; — kadar pa se obleče vojaški, je kakor prerojen; neki ponosen čut ga prešinja, in če bi kedo tudi opravičeno količkaj hotel proti njemu biti osoren, zravna se ponosno kvišku, vdari se ponosno na prsi in reče: „Sta češ mi, ja sam carski človek." Pisatelj. vzprejeli in izvolil odsek 5 članov. ima sestaviti pravila za zavezo bratje: •Volili so se člani „Ljubljanskega Sokola*' in sicer starosta Hribar, Mulaček in Benčan. podstarosta dr. Vilfan, dr. Kušar,- Na to s prisrčnimi „Na zdar" klici zaključi predsednik brat dr. Grregorin zborovanje. Po zborovanji bil je na krasno razsvetjenem vrtu 'Hafnerjeve restavracije koncert, pri katerem je sodelovalo pevsko društvo „Slavec in vojaška godba. Udeležba je bila prav mnogobrojna in za- » I bava izborna. nedeljo zjutraj ob 1 9. uri vršil se na. V kolodvoru slavnostni vzprejem Hrvatov in gostov iz Stajarske Društva zbirala so se že pred sedmo uro v Ljubljanski čital peh eselice pozno na večer razšla so se društva m nici, odkoder Pl občinstvo, ki bodo gotovo v prijetnem spominu ohranili lepo občudovana krasna kavalkada slavnost. Tako završil se je L shod vseh slovenskih „Sokolov^, • • Ljubljanskega Sokola" in Domžalska godba, z zastavami od- smelo rečeno častno in sijajno kljub mnogim zaprekam korakala k J emu na kolodvor. Pred kolodvorom zbrala se je nebrojna množica ljudstv Ko je lak pel zaigrala je godba Naprej", iz grl nebrojnega občinstva pa so došleoem Osobne vesti. Premeščen je rudniški svetnik gosp zdar m Zi klici Posebni lak v pozdrav zaorili je pripeljal deputacijo „Sokola Zagrebškega" (nad 30 mož) z višji rudniški komisar g. dr. A. Toldt iz Ljubljan zastavo, na čelu mu starosta dr. Ambruš, ,,Savinjskega Sp- Tajnikom mestne hranilnice ljubljanske imenovan je gos Jakob pride Schwinger iz Celja v Ljubljano, na njegovo mesto pa kola ter Sokola kega zagorskega in mnogo odo Hrast, dosedaj notarski uradnik pri gospod Gruntarj v Lo- ljubov iz Štajerske in Kranjske. Došle je pozdravil starosta gatci z letno plačo 1500 gld. Hranilničnemu blagajniku m Ljubljanskega Sokola" brat Iv. Hribar Zahvalil se je v Hrvatov dr. Ambruš, Celjanov dr. Vrečko itd. Iz kolodv imenu kontrolorju pov sta se plači na 1200 te Id kancelistu pa na to odkorakala vsa društva k sv. maši, katei ]e služil so v C. nä 800 gld Cerkveni rop Dne t m po noci nkral je E-T; M Sarabon v krasnem šotoru v Latermanovem drevoredu točka slavnosti bila je posebno veličastna Pred nekdo iz žagrada cerkve sv. Urha v Zaklanci pri Horjulu sre- i)torom brni kelih v vrednosti do 80 gld razvrščena so bila vsa društva z zastavami Sokol dec pa Umrl je dne 10. t. m Matei Vrečko, župnik je naznanjal s trobento gl zdVavljal strel topičev na sustov prav v dele sv. maše, katere je od- v Ponikvah v 68 letu svoje starosti. Naj v miru počiva j šnnskem vrhu. Pri sv. tudi nebrojna množica druzega občinstv maši pri- je v Častnim občanom izvolil občinski odbor v Er podbudni tihoti sledila sv. daritv i. Po sv. maši odkora- / kala so vsa društva k Koslerju na zajutrek od koder se je po 10. želji državnega poslanca gospod dr. Andr. Ferj — Anastazija Grüna spomenik ones 1 je dozdaj uri razvil veličasten sprevod po mestu. N sprevoda neznani zlikovec v noči od 8. do 9. t. m. Mi bi tega malo bila je kolskih kavalkada „Ljublj. Sokola 16 mož v krasnih so- pridne ne omenjali, da ni bil povod nesramni laži, oprav za kavalkado sledili so in sicer najprej obrekiijoči slovensko stanov ljubljansko v obče in še po n Sokol" zagrebški, tržaški, goriški, prvaški novomeški, savinjski sebej in z slov kola C orski, potem domžalska godba, za njo deputac biciklistov „Ljubljana" celjski in ljubljanski na okrašenih kolesih, potem kluba ..So- za m deputacije akademičnih Sokole". Neki nesramnež. drznil se je namreč v zalogo Slovence obrekujočih notic, v graško „Tagespošto", poslati h Ljubljane gorostasno laž, da je dne 10. t. m. dopoludne neki Sokolec prijahal pred Griinov spomenik, vrgel vanj stek društev ..Sava m Slovenija" na Dunaj m Triglav in „Iii Črnila in zopet odjahal. N redništvo bi tako notico u v Gradcu, na to pa narodna društva in sicer pevsko in Čitalnica kamniška, čitalnica, bralno društvo rija društvo in ognjegasci glo v koš, ker je preneumna; ali stari pokroviteljic škutarstva je pa dobro došla, ker si je mislila, ako tu nem ni Kranja, čitalnica škofjeloška ka, vipavska resnična, nekaj marog pa vendar ostane na Slovencih Zadnj vrhniška, postojinska in ljubljanska, bralno društv na Pivki pevski društvi „Ljublj m Slavec katerega je zaključila telovadna četa ljubljanskega Sokola v Z ago r j Sprevod po dni se pa zelo govori po Ljublj da nekateri zlobneži iu ažniki vsega, kar slovansko, sami izumili, da se sokolsku dru mikal se je spremljan od nebi množice ljudstva in od vseh L najboljši kup očrne, ako se Griinov spomenik pocL Občinski svet ljubljanski in c. kr. strani pozdravi) P e T dunaj cesti Selen burg ulicah, kongresnem trgu gosposkih ulicah, Turj dež. vlada. Mestni župan ljubljanski gos. Grasselli nameraval je o priliki vsesokolske slavnosti dne 9. t. m. pozdraviti pred mestno hišo škem trž^u. Bregu, Št. Jakobski most, starem trgu, glavnem trgu, cesarja Josipa trgu. čez mesarski most v restavracijo k Hafnerj hiš, gospice p goste ko dojdejo v slavnostnem sprevodu mimo ali dež'Ina vlada- videla se je na to vršil skupni obed. Raz narodnih se je sprevod pomikal, plapolale so zastave, narodne opki. osob. z o pom njo v tem kršenje zakonov ter mu prepovedaht posledice sam da si naj drugače župan upan vsled tega ni pozdr Sokolov Obč.nsk so raz oken mimooredoče ^^_> goste obsipali s V s Skupnega obeda pri Hafnerju udeležilo se je do 200 Da navduševalnih govorov so gg ni nedostajalo skoro ni treba pripo pozdrav, pripisuje. svet ljubljanski je na to v svoji seji dne 11. t. m. na predlo ^arja sklenil pritožiti se proti te) — Prepoved sama osupnia je or Ö mestne odbornika dr. T prepovedi do inštancije minjati Govorili Iv Hribar, dr. Amruš, dr. Vilfan zelo vse kroge, kajti znano je, da župani po drug dr Vrfčko, ruski gost Vladimir Andrej Francov, zastopnik prav mestih ob takih prilikah brez vseh zadržkov v imenu občina pražke Sokola Daneš član agrebškega Sokola dr Filipi pozdr dr Tav dr Ob 1 2 4. Gregorin in drugi, uri so na to oikor o došle goste. Shod gimnazijalnih abiturijentov slovenskih vsa društva na in hrvatskih bode tekom tega meseca v Zagrebu. Ze p^ir let Koslerj vrt. ^jer se e vršila veliki ljudska veselica. Pr sem bili so taki shodi v Ljublj letos pa se napr ta eselici sodelovalo je pevsko društvo , odba, ki sta obe častno izvršile svojo Ljublj C nalogo in vojaška Glavna točka shod v Zagrebu, za katerega se delajo velike priprave i i ki bi elice je pa bila velika telovadba, za katero se jö mnogo o prav zelo zanimalo. Najboljšim telo je v namen spoznavanj vanskega stališča prev< slovenske in hrvatske mladine s slo- zbrano občinst\ Požari. V Knežaku na Notranjskem pogoi so adeem prisodilo p dr odil je posebni odbor darila, od katerih se je ževihi. darilo članu „Zagrebškega Sokola in tretje članoma „Ljublj. Sokola gosp gosp. Mu Kav minoli teden je omejilo ogenj, del poslopj I in hlev. Gasilno društvo iz Zagorja V Stobu pri Domžalah uničil je v no- \ • S