Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
1 shaja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22ad Place Chicago, DL
n_i_r
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION
Entered m Soeond-Claaa Matter Jano»ry 18, 1915, at tka Poat oflea at (Mmgo, niinok, under the Aet of August 24, 1912.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America,
Issued every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 22nd Place Chicago, Dl.
No. 16. Štev. 16.
Chicago, III., 28. aprila (April) 1915
Leto 1. Volume 1.
V prevdarek.
krajevnim društvom in članstvu K. S. K. J.
Odkar so stopila naša nova pravila v veljavo, je došlo glavnemu uradu K. S. K. J. od krajevnih društev že par pritožb, da se je na zadnji konvenciji določilo premalo odškodninske podpore za gotove slučaje pri ponesrečbah. Nekatera društva so mnenja, da naj bi plačevala naša Jednota tudi nekaj podpore, ali odškodnine za izgubo treh, dveh in enega prsta na roki.
Res je, da naša Jednota dosedaj še nikdar odškodnine ni plačevala članom za slične poškodbe. Od leta 1903 do leta 1914 se je plačevalo le za izgubo 4 prstov na eni roki četrtino zavarovalnine oz. posmrt-ninskega zneska. Šele na zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis. se
Velika slavnost v Chicagu.
Minuli ponedeljek dne 26. t. m. se je vršila v našem mestu velikanska parada povodom ustoliče-nja ali inauguracije našega novega župana, republikanca William Hale Thompsona. Da se to slavnost tim bolj poveča, se je praznovalo zaeno tudi takozvani "Prosperity Day," ali dan prosperite-tef? Žal pa, da vladajo namesto te, sedaj tu v Chicagu tako žalostne delavske razmere in velik štraj^ mizarjev.
Velika parada se je otvorila v Grant parku že ob 2. uri pop. Vrstila se je po Monroe St., State St.; Randolph St.; La Salle St.; in po Jakcson Bvld. zopet nazaj v Grantov park. Sodi se, da je bilo v paradni vrsti nad 70.000 vdele-žencev: policija, ognjegasci, mestni uslužbenci, razna podporna, politična in druga trgovska društva s 35 godbami na čelu. V sprevodu je bilo 350 posameznih flo-
Vrlemu in zaslužnemu društvu želimo ob tej priliki še v bodoče mnogo uspeha ter napredka ter mu kličemo: "Vivat! Floreat! Crescat!"
Opomba uredništva: Poslani dopis k desetletnici sledi v prihodnji številki lista!
je odločilo za tako poškodbo dolo- atov ali skupin in 6000 avtomo-čeno podporo $200. —	,bilov- Skupna dolžina te parade
Dne 23. aprila t. 1. sem se v tej Je znašala celih 12 milj in se je
.	,	nfttrrnnvnln ri n»» r»i«orin/-» 10 nnaln
zadevi posvetoval z ostalimi gg.
gl. odborniki v Jolietu, HI. Določilo se je, naj se o stvari vsa krajevna društva K. S. K. J. sama izjavijo in določijo tudi kako podporo za izgubo treh, dveh ali 1 .prsta na eni roki, če jih je volja?
Cenjeni člani in članice! Pomniti je pa pri tem, da ne bode sedanji poškodninski asesment 5c nikakor zadostoval, ako želite, da se podporo določi še za gorioznačene poškodbe na roki!
potrebovalo 5 ur predno je prišla do cilja. Neka bogata trgovska družba je imela v sprevodu cel vagon oranž, katere je metala med gledalce raz svoje vozove, zopet neka pekarna je med tem sprevodom razdelila 40.000 hlebov kruha v svrho reklame med radovedno občinstvo. Še celo okinčani sloni, last cirkusa Ringling Bros. so bili v sprevodu.
Ob 8 uri zvečer- se je vršila v City Hall slovesna inauguracija,
Iz pravu vseh drugih slovenskih f'1 "pnse"*. noveKa župana Ob
podp. organizacij se lahko prepri-	J2 01 po noc! 8.e Je Pap?d^"ovl
čate, da se mora pri vseh teh vpla-	? ™l ™e£?unuM od.^or'
Jeva« več nego Sc sa člana (ico)	mkl v Springfield, 111. poklon.t se
v poškodninski sklad. Z malimi a-	^vernerju Dnnnn.
sesmenti se ne more nikakor po-
krivati velikih izdatkov.
Krajevna društva naj torej raz-motrivajo to zadevo na svojih sejah in naj se izrazijo o povišanju te podpore in tudi povišanju tega asesmenta. Glavni odbor bode na svoji prihodnji polletni seji meseca julija t. 1. že lahko uvidel koliko društev je za to novo točko in koliko pa ne? Zatem pride zadeva na splošno glasovanje. ..Društva imajo sedaj lepo priliko pošiljati svoje tozadevne resolucije aii izjave naravnost "Glasilu K. S. K. Jednote." S sobratskim pozdravom Za glavni odbor K. S. K. J.
Paul Schneller, predsednik.
Srbom na pomoč.
Znani češki zdravnik Dr. George A. Lurie iz Chicaga se je odpeljal včeraj proti New Yorku, kjer se bo vkrcal na nek grški parnik namenjen proti Balkanu. Dr. Lurie bode pristopil k družbi srbskega "Rdečega križa," ki se ima sedaj boriti napram le gar ju med srbskim vojaštvom.
Umestna postava.
Springfield, HL 26. aprila. Kon-gresnik Medill Mc Cormick iz dr-žavč 111. se je izrazil včeraj na nekem zborovanju, da se bode še tekočo sezijo uvedlo za državo Illinois novo postavo glede dela otrok po tovarnah. Odločno bode prepovedano nastavljati otroke, ako še ne bodo dovršili 16. leta.
Istotako se deluje v zakonodaji za uveljavo nove predloge, tikajoče se samo osemurnega dela žensk po raznih tovarnah.
Ženska, — župan.
Minuli teden je bila v mestecu Warren, 111. — izvoljena županom 74 letna Mrs A. R. Canfield. Svojega mošk. tekmeca je premagala s 4 glasovi večine.
Mrs Canfield je v državi 111. prva dospela do županske časti.
Pridelek premoga v Kans.
Pittsburg, Kans. 26. aprila. U radno se poroča, da se je v državi Kans. pridelalo po raznih rovih od 30. junija 1913. do 30. junija 1914 7,186.978 ton premoga. Prejšnje leto se je pridelalo tukaj za 15,232 ton več premoga, kar je znašalo skupno vrednost $12,036.-292, tona računjena po $1.67 na mestu. '
Dobra letina v Kansasu. Topeka, Kans. 26. "aprila Državni poljedelski urad poroča, da kaže v državi Kans. pšenica izredno lepo. V 105 raznih okrajih, kjer je posejano še 8,586.300 a-krov s pšenico se pričakuje nad 180,000.000 bušljev tega pridelka.
Lokalne vesli.
Skrivnostno potovanje.
Še pred 8 dnevi ali dne 20. t. m. se je podal iz našega mesta v South Haven, Mich, nekdanji lastnik Adams hotela, 515 W. Adams i St. Benjamin Mincer v svrho nakupa nekega novega hotela v onem mestu. Seboj je imel $50.000 gotovega denarja. Ker se mož še do danes ni povrnil nazaj, in ni dal niti j najmanjšega glasu od sebe sodi policija, da je padel v roke razbojnikom, kateri so ga najbrže o-
Majniška veselica	_______
Slov. Delavsk. društva "Sokol." ropali in umorili?
Napredek naše chicaške naselbine pomenja na vsak način veselica, ktero priredi prihodnjo nede-
Našla tolažbo na grobu.
V nedeljo, dne 25. t. m. dopol-
ljo 2. maja t. 1. naš Sokol v po- dne se je zastrupila na grobu svo-znani Narodni dvorani, na voglu jega moža na Forest Park poko-18. ceste in Racine Ave. Znameni-! pališču Poljakinja Ana Jeiusalin-
ski, stanujoča na 3515 Forestville Ave, Chicago, 111. Našla jo je na grobu njena hčerka.
Označena žena je žalovala že leto dni za svojim možem. Večkrat je trdila, da si bo poiskala tolažbo edinole na grobu svojega ljubljenega pokojnega moža.
Ameriške vesli.
10 LETNICA DRUŠTVA ŠT. 86 K. S. K. J.
ta točka programa bode telovadba naših krepkih Sokolov in mladega naraščaja. Nastopijo v prostih vajah in na orodju.
Posebna zanimivost bode prvi nastop mešanega pevskega zbora, kteri šteje nad trideset pevk in pevcev. Ker smo v naši veliki naselbini brez vsacega pevskega zbora, moramo z veseljem pozdravljati delovanje Sokola, kteri goji poleg telovadbe tudi petje in dramatiko.
Ker se Sokoli nesebično trudijo in žrtvujejo čas in denar za napredek naše naselbine in našega naroda sploh, je samo prav, da jih podpiramo. In našo naklonjenost do njih bomo najbolj pokazali, če se vdeležimo v nedeljo veselice. Ker se začne s programom najkasneje ob 4. uri popoldne, naj se potrudi vsak, da pride kolikormo-goče pravočasno, ker bode naval občinstva, kot pri vsaki Sokolski prereditvi gotovo velikanski.
Naše Slov. žensko podp. društvo št. 86 sv. Srca Marije v Rock Springs, Wyo. bode slovesno obhajalo dne 1. maja t. 1. lOletnico obstanka. Iz doposlanega dopisa o zgodovini tega društva je posneti, da se je društvo vstanovilo dne 7. maja 1905 z desetimi članicami. V teh 10 letih je izplačalo društvo |21S0.06 za podporo in npr. stroške in šteje sedaj 49 članic.
Gozdni požar. Plainfield, Conn. 26. aprila. V
bližini mesteca Whitehal, Pachanv in Preston divja po gozdih že več dni požar, ki je uničil že na tisoče in tisoče akrov državnega gozdov-ja. Dasiravno brani ogenj številno domačinov in vojakov, mu ne morejo priti v okom.
Lincolnov podtajnik umrl.
Auburn, N. Y. 25. aprila. V starosti 84 let je danes tukaj umrl nekdanji državni podtajnik Frederick William Seward. Seward je opravljal to službo pod pred-sedništvom Abraham Lincolna, Johnsona in Hayesa.
Težavno potovanje orjaške deklice.
Oil City Pa. 26. aprila. I i našega mesta je odpotovala včeraj proti zapadu k neki igralni družbi najtežja deklica v Zedinjenih državah Miss Ana Chelton, ki tehta sedemsto funtov. Le s težavo so jo spravili na nekem vozičku v vagon za prtljago, kajti v potniškem vozu niso zamogli dobiti primernega prostora za to orjakinjo.
Pomanjkanje pri vojnem davku. Washington, D. C. 26. aprila.
Dasiravno bode letos koncem junija poteklo že leto dni, odkar se je uvedlo nov vojni davek, bode znašal tačasno deficit v državni blagajni še vedno okoli 60. — do 75. — milijonov dolarjev. Te dni se je vpisalo k dobrem ali na račun tega primanjkljaja menda samo $25.000.000 kot vplačilo za vojni davek.
Panika v cerkvi. Sioux Palls, S. D. 25. aprila.
Med službo božjo v tukajšnji bap-tistovski cerkvi se je včeraj raz-počil velik parni kotel v pritličju.
kar je povzročilo nepopisno paniko med navzočimi verniki. Le pravočasnemu nastopu farnega or-ganista se ima ljudstvo zahvaliti, da ni prišlo pri tem do nikake nesreče, ker je pričel takoj po raz-strelbi igrati neko krasno skladbo toliko časa, da se je številna množica vernikov razšla domov.
Inozemske vesti.
Evropska volna.
Avstrijsko poročilo o bojih v Karpatih.
Dunaj, Avstrija, 25. aprila. — Vojno ministrstvo je izdalo danes, proti večeru sledeče uradno poročilo o delovanju avstrijske armade v Karpatih. Poročilo se glasi: "V orawski dolini, približno 30 milj na iztočni strani Uzsoškega gorskega prelaza in na severni avstro-gališki meji so naše čete ruskega sovražnika popolnoma prepodile.
Posrečilo se nam je zasesti višino hribovja Ostry v južni legi Kozio uwe, najbolj pomembne gorske postojanke na onem kraju."
Natančno poročilo o vspehih Av strijeev se glasi dalje:
"Na Karpatski fronti v orawski dolini, blizu Koziouwe smo dosegli zopet lep vspeh. Po kratkem, zelo premišljenem a vročem boju se nam je posrečilo, da so naše čete včeraj zasedle ali zajele Ostryško višino, na južni strani Koziouwe.
Kar nepričakovano se je avstro-nemškim četam posrečilo da so pri lastile prehodne točke aH znano cesto št. 652, katero so imeli dosedaj Rusi v svoji oblasti.
S tem, da smo zajeli Ostrijško višino in Zwininski gorski greben, za kojega smo se je bojevali od začetka aprila, se je zadalo Rusom občutno- izgubo, ker ne morejo ondi prodirati dalje.
Vršili so se tudi zadnje dni na raznih drugih krajih v Karpatih artilerijski spopadi brez kake po sebnosti. V Galiciji in na Poljskem je bojni položaj neizpremen jen."
Junaška Rusinja.
Petrograd, Rusija, 26. aprila. — Vrhovno vojaško poveljništvo je danes povišalo, oz. podelilo naslov častnika pogumni Aleksandriji La-gerevi za njeno izredno hrabro zadržanje v vojski. Označena deklica je zbrala 16 drugih tovaršic ter je prostovoljno pristopila v vrsto ko-zakov. Bojuje se s svojimi moškimi tovariši že od početka vojne. Osem izmed njenih tovaršic je že ubitih. "Poročnik" Aleksandria Lagerev je bila pred nekaj tedni ujeta. Posrečilo se ji je pa, da je ustrelila sovražno stražo in ušla. S pomočjo nekaj vojakov je ujela 18 avstrijskih ulancev.
Ruska poročila.
Petrograd, Rusija, 25. aprila.— Uradno rusko poročilo z današnjega dne se glasi sledeče:
" Vnoči med 24. in 25. aprilom so skušali Nemci večkrat prodreti v naše vrste, taboreče med Kalwayo Ludwinovem na Rusko-Polj-skem. Pa vse te poskusne napade so ruske čete zavrnile.
Naš vojaški zrakoplov "Ilica Mouretz" je dne 24. aprila vspešno napadel iz višine železniško postajo pri Neidenburgu v Iztočni Pru-siji.
V Karpatih so Avstrijci zadnje dni ojačili svoje artilerijske napade blizu Uzsok ožine, a se jim načrt ni obnesel.''
Berlinsko poročilo.
Berlin, Nemčija, 25. aprila.—O bojnem položaju nemških čet na iztočni strani se uradno poroča sledeče: "Naš splošen položaj na iztočni bojni strani je neizpremenjen. Dasiravno so nas Rusi pri Ciecha-nawu dvakrat napadli, smo sovražnika vendarle odbili.
V odgovor na ruske napade iz ozračja na našo mirno vasico Den-burg, je naša zračna flotila obstreljevala rusko železniško postajo Bialistok. Nad 20 bomb je bilo tjakaj vrženih.
Nemci zasledujejo angleške parnike.
London, Anglija, 26. aprila.—Iz Nemčije in Skandinavije se semkaj poroča, da kroži pri Heligolandu večje število nemških bojnih ladij, da bi zajele ali potopile kako angleško ali francosko tovorno ladjo. Poveljniki naše mornarice so pa v tem zelo previdni in se nočejo spuščati tako daleč za sovražnikom.
Vspeh Nemcev ob reki Ypres.
London, Anglija, 25. aprila. — "Na levem bregu reke Ypres je zadala nemška armada zopet občuten vdarec britskim četam. Nemci so si osvojili namreč zopet dva mesta in odvedli seboj 1000 angleških vjetnikov. Sedaj se pomikajo nem ške čete zmagonosno južnozapadno proti Dunkirku in Calaisu." Tako se glasi uradno poročilo, izdano danes v Berlinu. Istočasno kažejo zadnje francoske operacije na se veroaSpadni strani reke Ypres bli zu mesteca Bixschoote, dq so se po javile nepričakovano zelo vroče praske za posest onega malega belgijskega kotička.
Na levi strani reke Yser meri francoska in nemška bojna fronta 15 milj. Pri mestu Lizerne so skušali Francozi prepoditi sovražnika proti severu. Nemei nameravajo na vsak način oslabiti kanadsko straž-no fronto in prišlo bode med temi kmalu do resnega spopada. Cela bojna črta se razvija dalje v podobi črke S.
Nemci so spravili na one točke svoje najboljše topove da bi zajeli hrib, označen pod štev. 60 in mestece Ypres. Obstreljevanje teh krajev se vrši neprestano. Ker so imeli Nemci tekom 7 dnevnega obleganja teh krajev bombe, napolnjene s strupenim plinom, je to francosko armadno moč precej oslabilo. Vsled tega so se morali Francozi pri Dixmunde umakniti sovražniku.
Nemci so zajeli ali si prisvojili tudi mestece Steenstraate in Het Sas v Belgiji, dalje so pri Pilkem napodili sovražnika in zajeli 4 ve like "75 s" topove. Vendar imajo Belgijci v svoji oblasti še Yser kanal.
ša obrežna mesta in utrdbe v Kanadi.
Pismo je bilo oddano 24. marca in pregledano od poštne oblasti. O-sem dni predno je nemška mornarica obstreljevala Scarborough, Hartlepool in druga angleška mesta, je dobil označeni kapitan tudi od svojega prijatelja pismeno naznanilo o nameravanem bombardiranju ob angleški obali.
Nemška jadranka "Dalbek" je internirana v Portland, Oregon, že od 23. julija p. 1.
Bajonetni naskok Nemcev.
Berlin, Nemčija, 25. aprila. — O vročem boju, ali bajonetriem naskoku vasice St. Julien, 10 milj severo iztočno oddaljeno od reke Ypres se poroča sledeče: Pri označeni vasici in vasi Kerseelaere so prišle naše nemške čete tako blizu s sovražnikom v dotiko, da se je vršila med Francozi in našimi vroča bitka z bajoneti. Artilerije pri tem sploh ni bilo potreba. Angleške strojne puške, ki so stale ob cesti, sploh niso imele prilike delovati. Francozi in Angleži so se morali konečno umakniti dalje proti So-laert farmi. Tudi tu se je posrečilo našim četam, da so prepodile sovražnika dalje. Zajeli smo 1000 Angležev in zaplenili številno strojnih pušk.	.
Tudi pri Meuse višini, južno iztočno od Combresa, so imeli Francozi občutne izgube. Skupno smo zajeli 26 častnikov in 1600 mož z 17 topovi.
Nemci na potu v Kanado?
V Portland, Oregon je dobil te dni kapitan Kari Brauch poveljnik nemške jadranke "Dalbek" privatno pismo od svojega prijatelja in višjega častnika v nemški armadi da pluje skrivoma proti a-tlantsko-kanadskem obrežju 14 ali 15 nemških bojnih ladij, katere nameravajo obstreljevati vsa važnej-
Zapreke na potovanju k mirovni konferenci.
London, Anglija, 26. aprila. — Holandski parnik "Noordam", ki je dospel danes semkaj z 40 ameriškimi delegatinjami mirovne konference v Hagu, je angleška pomorska oblast zadržala, da ne sme dalje proti cilju, ker se je ves promet z Holansko ustavilo.
Delegatinja Jane Addams iz Chicaga, se je obrnila za pomoč na a-meriškega poslanika Page, a tudi ta ni zamogel danes kaj ukreniti v prilog ameriških delegatinj. Svetovna ženska mirovna konferenca se ima pričeti v Hagu 28. t. m.
Spor med Italijo in Avstrijo.
Ženeva, Švica, 26. aprila. — Glasom nekega privatnega časnikarskega poročila, došlega semkaj iz Inomosta je posneti, da je vojna med Avstrijo in Italijo neizogibna.
V Trentino je nameč že došel avstro-nemški generalni štab da bode prevzel obrambno vodstvo. Proti laški meji se pomikajo številne čete vojaštva.
Profesor Contesso, ravnatelj štirih večjih prekomorskih parobrod-nih družb zatrjuje, da je italijanska vlada vstavila ves inozemski promet, ker bode potrebovala svoje parnike in tovorne jadje doma v slučaju vojne.
Avstrijski transport in načelni-štvo komisarijata se je odpravilo danes proti Trentinu.
Pariško poročilo o vojni med Italijo in Avstrijo.
Pariz, Francija, 26. aprila. — O položaju med Italijo in Avstrijo se poroča semkaj iz Severne Italije sledeče:
Kocka med Italijo in Avstrijo bode kmalu padla, da bode Italija tudi ^posegla v sedanjo evropsko vojno. V Italiji se ne govori javno, na vlakih, po cestah, hotelih itd. drugega kakor o vojni. Na mejah je že koncentriranega 400,-000 italijanskega vojaštva; vsak vlak, namenjen proti severu je napolnjen z vojaki, municijo in pro-vijantom. Drugi del armade je zbran na italo-goriški meji. Italijanska vlada je zadnje tedne spravila pod orožje natihoma več, nego 1,000.000 vojaštva in ga poslala na meje. v
Revolta v Trstu. Rim, Italija, 26. aprila. — Iz
Trsta se semkaj poroča, da so zavladale zadnje dni ondi neznosne razmere. Ženske, bivajoče v Tretu in okolici so se odločno uprle, ker je poklicala vlada pod orožje že moške do 50 leta. Sedaj se nahaja desetina avstrijskega prebivalstva v vojni.
Ženske so korakale v številnih vrstah po mestu in klicale pred namestni^tvom: "Dajte nam nazaj naše stare može! Doli z vojsko!" Slične demonstracije so se vršile tudi na Dunaju, v Pragi in drugih večjih mestih. Zatrjuje se, da bode podelila avstrijska vlada mestu Trst svojo posebno avtonomijo kakoršno ima mesto Hamburg. Dalje se tu zatrjuje, da se je na severu spuntal neki celi češki polk.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE.
NAZNANILO.
Indianapolis, Ind. Is urada društva sr. Družine štev. 151 K. S. K. J., Indianapolis, Ind.
Vsem članom tega društva na-
dne 28. decembra 1789. v deželnem gledališču v Ljubljani ob u-deležbi slovenskega in nemškega občinstva, kjer je bil pravi boj za vstopnice, da je morala celo policija posredovati. Igro je spisal in
gnjmjftnri, da se vrši prihodnja red- [Priredil takratni tajnik deželne na mesečna seja v nedeljo dne 2. K« glavarstva gospod Anton Lin-maja t L Na dnevnem redu ima- hart s pomočjo nam nepozabnega mo pri tej seji važno točko, ki mo- pesnika Valentin Vodnika, in je ra biti rešena.	res krasno delo, da bi je ne smelo
Dalje opominjam vse člane, ki manjkati na nobenemu slovenske so zaostali društvu z asesmenti na mu odru, te začetnice slovenske dolgu, da storijo svoje dolžnosti, Talije "Županove Micike." Zato-drugače bom primoran postopati I rai uljudno vabimo vse Slovence po pravilih K. S. K. J.	in Slovenke v Waukegan in Nort
Ako kateremu članu morda Chicago, kakor tudi iz bližnjih so vsled gotovih vzrokov ni mogoče sednih mest, da nas obiščejo tega storiti, naj pride osebno k se- velikem številu, in da skupno nro-ji, ter naj se pred celim članstvom slavimo 125 letnico buditeljev slo-opraviči ali izjavi.	venskega naroda, milega nam slo
Kdor pa ravna nasprotno, bode I venskega jezika, kateri je bil ve
izbrisan iz društva in K. S. K. J. Z bratskim pozdravom
Frank Luzar, tajnik.
NAZNANILO.
Springfield, m.
Naznanjam vsem članicam društva sv. Rozalije štev. 140 K. S. K. J. Springfield, 111., da se je sklenilo na naši zadnji društveni seji, da bode imele društvo sv. Rozalije skupno velikonočno spoved dne 1. maja t. 1. dne 2. maja, ali na nedeljo ob pol osmih zju traj se zberemo v šolski dvorani in gremo skupaj v cerkev sv. Bar. bare, da prejmemo med mašo sv obhajilo. Članice naj prinesejo se boj društvene regalije; ako morda katera članica še nima svoje regalije, naj se preskrbi zanjo.
Dalje prosim in opominjam vse članice gorioznačenega društva, da naj se polnoštevilno vdeleže na še prihodnje seje dne 16. maja, ker bodo na tej seji važne točke na dnevnem redu.
S pozdravom do vseh članic in članov K. S. K. J.
Johana Bučar, predsednica 1009 So. 15. St.
Springfield, 111.
Cleveland, Ohio.
Cenjeni g. urednik: — v Prebili smo vendar zopet enkrat nadležno ali mrzlo zimo. Hvala Bogu, pomlad nas že pozdravlja od blizu! Prestali smo zadnji čas marsikaj neprijetnega ali neljubega, ali te nepreklicane brezposelnosti pa še ne moremo prestati ki nas še vedno tlači. Koliko težav povzroča ta nesrečna "kriza" delavstvu! Človek, kamor pogleda, kamor se obrne, ali kamor
dno teptan od sovražnikov slovenskega naroda in kateri je zo pet ravno sedaj v veliki nevarnosti, da bi bil poteptan pod tuj če vo peto. V "predigri" in "po igri" bodemo cenjene gledalce se znanili s narodnimi prvaki ali slo venskimi rodoljubi, ali takozvano inteligenco takratnega slovenske ga naroda. Kakor baron in tovarnar Žiga Zois, pri katerem se je zbirala vsa slovenska inteligenca in pri katerem se je govorilo le slovensko. Dasi po rodu Švicar je bil Zois navdušen Slovenec, in kakor nam zgodovina pove, je ta tudi gmotno podpiral slovenske pesnike in pisatelje; dalje komu niso znane prelepe pesmi našega prvega slovenskega pesnika in skladatelja Valentin Vodnika dalje nastopi tudi prvi slovenski dramatik Anton Linhart, Dr. Ma kovec in drugi odlični tedanji Slovenci in Slovenke; da celo Nemec Desselbruner je igral v prvi slovenski igri. Kakor nam zatr jujejo igralci, bode igra zelo pomenljiva in poduČna, ter je tudi zelo smešna, torej ne pozabite nas obiskati v nedeljo dne 2. maja Pridite vsi, mladi in stari, od blizu in daleč, ne zamudite te ugodne prilike, odpočijte se malo od vsakdanjega dela in si razveselite enkrat dušo in telo! Na razpolago bode tudi dovolj jedi in pijače. Plesne komade proizvaja znani orkester pod vodstvom A. Zele-nik. Zaradi velikega programa se igra prične točno ob sedmi (7.) uri zvečer. Torej pazite da igre ne zamudite! K obilni udeležbi Vas vabi:
Društvo Vit sv. Jurija. Matija Ivanetich, tajnik
111.
poseže v žep povsod je---11018 Sherid™ r<* N- Chicago,
nič! Škoda res za toliko vrlih in dobrih delavnih rok, da morajo	Joliet, 111
počivati!	Iz urada društva sv. Frančiška
Da se v teh naših brezposelnih Šaleškega št. 29 K. S. K. J. se na časih tu in tam porazveselimo ali znanja članom, da je bilo na zad razvedrimo, nam to večkrat pre- nji seji, dne 5. aprila t. 1. sklenje-skrbi naše vrlo pevsko društvo no, da se zniža vstppnina v naše "Lira." V četrtek dne 15. apri- društvo na $1.00 (en dolar) da la t. 1. je priredilo to društvo kra- bode polajšano vsakemu, kdor sen koncert s petjem v dvorani želi pristopiti pod zastavo društva Ljudske knjižnice (Public Libra- sv. Frančiška Sales, in K. S. K. J ry Hali) vogal St. Clair in E. 55. Ta odredba ali določba velja za Ave.	nedoločen čas.
Na programu je bilo veliko le- Dolžnost članstva našega dru pih točk kakor n. pr. znani Venec št v a je torej, da vporabijo to lepo Vodnikovih pesmi, i dr. Ljudstva | priložnost in priliko, da bi pri-je bilo precej navzočega ali še veliko premalo, ker vstopnina je bila prosta.
Predzadnjo nedeljo dne 18. t m. je imela naša slovenska mladina prvo sv. obhajilo. Pristopilo je veliko dečkov in deklic prvič k mizi Gospodovi. Deklic je bilo vendar več nego dečkov.
Kar smo dolgo pričakovali, to smo dobili tudi letos za piruhe ali sedaj, namreč naš domači novi list "Sloga," kojemu želimo mnogo j uspeha!
V štev. 14. "Glasila K. S. K. Jednote " sem čital z vsem zanima- i njem članek o "Vrednosti hran-jevanja." Priporočati bi bilo, da bi več članov K. S. K. J. ta članek upoštevalo!
Pozdrav
Anton Strniša.
dobili društvu kolikor mogoče veliko novih članov; saj bode to le korist onih. ki bodo pristopili, da bodo dobro zavarovani za pod poro, katero plačuje naše društvo svojim članom: dve leti v slučaju onemoglosti; — za poškodbe, po nesrečbe in operacije pa dobi član podporo od naše si. K. S. K. J. istotako dobijo tudi dediči lepo posmrtnino za Članom, ki je spadal k tej Jednoti. Hitite torej vsi rojaki in rojakinje pod zastavo našega društvenega patrona sv. Frančiška Sal. in pod zastavo sv. Jožefa, zaščitnika naše dične K. S. K. J.!
Pri naši zadnji seji je bilo dalje tudi sprejeto ali odobravano va bilo našega sobratskega društva sv. Barbare št. 65 ter sprejeta, da se korporativno vdeležimo piknika. katerega priredi to društvo v korist svoje blagajne dne 30. maja t. 1. Tozadevne podrobnosti sledijo prihodnjič.
Dalje se opozarja one člane (ice), kateri še niso oddali letošnjih spovednih listkov, — da to
ke ni bilo pričakovati v teh slabih delavskih razmerah. Imeli smo torej tudi nepričakovano ve lik vspeh. Čistega dobička ali preostanka od te veseliee bode po odštetju vseh stroškov $314.60.
Iz tega je lahko razvidno, da vlada prava bratska ljubezen mec članstvom in da so nam naklonje na tudi razna druga tuk. sloven ska društva, za kar naj bode izrečena vsa čast in zahvala vsem ki so nam kaj pripomogli k boljšemu vspehu minule naše veselice!
Srečkanje se je vršilo ob sklepu veselice. Številka za dobitek ki je bila dvignjena ali izžrebana je bila 108; imel jo je član druš tva Joseph Težak, Jed. cert. št 20675.
Konečno prosim člane našega društva, da se zanesljivo vdeleže naše prihodnje mesečne seje, ki se vrši dne 2. maja.
Pozdrav do vseh članov in članic našega društva in K. S. K. J John Lekan, tajnik.
La Salle, HL Naznanilo.
Članom društva sv. Družine št 5 K. S. K. J. v La Salle, 111., se naznanja, da se vršijo naše redne mesečne seje zopet po starem načinu kot sprva in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu.
Prihodnja seja se vrši torej dne 2. maja.
S sobratskim pozdravom
John Pražen, tajnik.
Potrdilo.
S tem potrjujem spodaj podpisani resničen sprejem darov, kateri so bili poslani od rojakov oziroma društev v pomoč našemu jolnemu sobratu, oziroma članu dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote, Jurij Štefan i č-u.
Do sedaj so darovali nasledita društva in posamezniki: lojak Josip Klepec, Joliet,
ni...................$10.00
Člani dr. št. Jožefa, št. 53
(po 10c)............... 17.50
Dr. Marije Pomaga, št. 79.. 10.00
!)r. sv. Jurija, št. 64.......
!Dr. sv. Alojzija, št. 47.....
!}r. sv. Janeza Krstnika, št.
11....................
sv. Petra in Pavla, št.
62....................
)r. sv. Cirila in Metoda, št.
4.....................
Dr. sv.Cirila in Metoda, št.
59....................
Marije Pomagaj, št. 121
!)r. sv. Jožefa, št. 7........
)r. sv. • Frančiška Saleske-
kega, št. 29.............
.sv. Jožefa, št. 12......
)r. sv .Jožefa, št. 112.....
Dr .sv. Valentina, št. 142.. Rojakinja Frances Loushin, Soundan> Minn.....i.. .40
Do sedaj skupaj nabranega $75.20 katero svoto sem oddal na pristojno mesto dne 11., oziroma 23. aprila t. 1.
■V imenu goriimenovanega bol nega brata se prav prisrčno za-ivaljujem vsem dobrotnikom in dobrotnicam za tako veledušno darilo v tem kratkem času, ter Vam kličem: Bog Vam stotero povrni!
North Chicago, 111., dne 22. aprila 1915. John Petkovsek,
tajnik dr. št. 53.
Waukegan, 111.
V nedeljo dne 2. maja priredi Slov. Samostojno podporno društvo Vit sv. Jurija v Waukegan. 111. zopet dramatično predstavo s petjem in deklamacijo. v Math Slanovi dvorani na lOti cesti, No. I store kakor hitro mogoče, ker se Chicago, 111. Igralo se bode nam- listke zahteva od vseh po pravilih reč veseloigro "Županova Mici- društva in K. K. S. J ka" s predigro in poigro. Igra Dolžnost me veže, da nazna "Županova Micika" je ena prvih Lpim tudi Članstvu izid naše zad-slovenskih iger, ali začetnica slo-1 nje veselice z dne 17. aprila. Vde-venske Talije. Igrala se je prvič ležba je bila velika, da sploh ta«
Zaslužnemu možu v spomin.
pokojnem čigar spo-
Nekoliko poročia o Rev. Ignac Burgarju,
minek se bo odkril in blagoslovil na pokopališču v Pueblo, Colo, na ameriški praznik Venčanje grobov, 31. majnika, 1915.
Rev. Ignac Burgar, doma iz Ribnice, (vas Vel. Mlaka) Kranjsko je bil rojen dne 18; okt. 1874. V Ameriko je prišel leta 1893, in nadaljeval svoje študije v benediktinskem zavodu, St. Johns, Minn, potem v St. Paul semenišču. Minn, ter iste dovršil v Pueblo, Colorado.
Kot dijak je bil veselega značaja, pravi dovtipni Ribničan. V počitnicah je rad prihajal k Rt. Rev. J. F. Buha, kjer je mnogo pisal za A. S. Tower Minn. Zaradi bolehnosti si je poslej izbral državo Colorado za svoj delokrog; prijemala se ga je namreč jetika, ki ga je tudi položila v prerani grob. V mašnika je bil posvečen v slovenski cerkvi, Marije Pomagaj. Pueblo, Colo, od mil . . . škofa N. C. Matz, in v isti cerkvi je pel no-
vo mašo dne 6. majnika, 1900 in kakor sam pravi v svojem natančnem dnevniku je drugi dan o-pravil sv. zadušnico za svoje ranj-ke sorodnike in pa za člane društev, kateri so mu pripravili prelepo slovesnost nove maše. Službovanje najpoprej ^ot kaplan pri Rt. Rev. Robinsonu, generalnemu vikarju v Denver, Colo, in obenem oskrboval Slovence in druge Slovane v predmestju Globeville in okolici. Vedno vesel in zadovoljen je opravljal to pastirovanje, dokler ga ni kruta sušica prisilila odložiti njemu tako priljubljeno delo. Preselil se je tedaj, nazaj k Rev. C. Zupanu, O. S. B. kjer je spretno urejeval nekaj časa takratni list4Mir". Mnogo mičrtega, in jako podučnega je pisal in tedaj deloval poleg za sv. vero tudi marljivo na narodnem polju. Bolehal je čedalje huje, tako, da se je moral odpovedati temu poslu, ter se je preselil v sirotišnico, v Pueblo, Colo, kjer je očetovsko ljubil male, ter ljubeznjivo podu-čeval osirotele otročičke. Zaspal je v Gospodu dne 5. svečana, 1905. Kako priljubljen je bil blagi ro-l jak med svojimi in drugorodci kazal je njegov veličasten pogreb Pokojnik je malo pred smrtjo spisal knjižico "Moli in Delaj,' ki bode v poduk za učenje angle ščine in za bogočastje.
Spisan je imel tudi nekoč že do polovice izdelan Slovensko-angle ški besednik. To nedovršeno delo se je po njegovi smrti odposlalo rojakom v semenišče, St. Paul Minn. Najde se več njegovih zares mičnih pesmic v raznih kole darjih in listih, pa še mnogo več se jih hrani nenatisnjenih š< ostalih rokopisih, kateri pridejo sčasoma v javnost. Tudi njegov natančen dnevnik je jako intere-santen. Rojaki, kateri so ga ožje soznali, ter so zelo cenili njegovo delovanje so ga podpirali gmotno v bolezni in so po njego vi smrti skrbeli, da se je nabrala potrebna svota za nagrobni spomenik.
Po deset dolarjev so darovali: 2 00 Rey. Ivan Pirnat, Anaconda, Mont,, Rev. Ivan Mertel, Pittsburg, Pa., g. Anton Burgar, New York., g. Jos. Rus, Pueblo, Colo. $9. Rev. Ivan Trobec $8. Rev. Ja nez Kranjec, $5.00. Rt. Rev. J. Trobec, $5.20. Po 5 dol. Rev. Cyril Zupan, Rev. Ivan Plevnik, Rev. Ivan Perše, g. Matija Pogorelec. na potovanju. Rt. Rev. Jos. F. Buh $3. Rev. J. Gruden in Rev. A. Sojar, vsak po 2. Urednik Glasnika $1.50. Po en dolar vsak: Rev. A. M. Kraševec, ga. Uršula Osbolt, g. Fr. Medoš, S. Chicago, A. Avsenik. Po 50 centov: g. Geo. Brožič, Fr. Drčar, in N. N. New York. Po 25c. Franca in Jerica Osbolt.
To znaša tedaj $95.00 (Pot in-devedeset dolarjev);
Na prigovor gospodične sedaj že pokojne Angele Mencinger, prve slovensko-ameriške učiteljice v Waukegan, 111. pozneje živeče zaradi bolezni v Pueblo, Colo., je pueblška zveza deklet, "Solnčni Žarki" priredila tudi neko zabavo v ta namen, kar je prineslo $75.00.
Stroški za lep spomenik in za prekopanje na sedajni prostor so se deloma pokrili z imenovano svoto. Spomenik je narejen iz krasnega coloradskega granita, o-krašen s primernimi emblemi in nekaterimi stihi vzetimi iz njegove pesmice "Jesen" ki piše nekako sam o sebi in jeseni, za katero
pride zima--smrt.
Odbor, ki je oskrbel vse potrebno v to svrho je sledeči: Fr. Boje, Joe. Rus, Mat. Pogorele. Bodi ohranjen temu zaslužnemu možu blag spomin! ,
3.80
2.20
1 20
4.60
5.00 4.00 3.00
2.00 5.00 2.50 2.00
iride in debelo grmičevje bledih rož in bujnih travnic. Morski vz-duh, ki je prihajal sem od zaliva, se je spajal z vonjem cvetic, smole, divjih rastlin, rožmarina in ciste. Tuintam so se nejasno razločevale oblike inozemskih rastlin: široke vejice, dateljnih palm, zvita bodalca agav, bodeče konice yuka. To malone orientalsko pomlad je pozdravljal tudi zvoneči cerkveni zvonček. Glas iz zvonika male kapelice, ki vlada nad vso okolico in se zove "Naša Gospa Tolažnica," je plul v nežnem, srebrnem tresljaju skozi mili, dehteči pomladanski zrak. Oznanjal je, da je jutro Velike nedelje in praznik Vstajenja.
Ah! Ta praznik življenja in vstajenja je napravil mlado gospo na velikonedeljsko jutro še bolj žalostno. Zdelo se je, da so njene božajoče, modre oči skoro brez leska od prevelikega joka, ranjene ob žarnem sijaju tega krasnega dne. Pred štirimi meseci je izgubila sina — svojega edinega sina — in v materinem srcu je krvavela zevajoča rana huje, ko je gledala to pomladno bajko, ki je ni mogel več gledati njen dragi Andrej, ko je čula ta klic k Bogu, h kateremu ni več molila, ni mogla več moliti, kar ji je vzel otroka. Na razgreti terasi sede se je ozirala okrog sebe s topim in strmečim pogledom obupa.
Tisti, ki bi jo znal utešiti, je bil njen mož, Ljudevit de Fresne. Ali odšel je pred desetimi meseci na morje. Kot globoko potrta soproga, toda kot zelo srečna mati ga je spremila kot mornaričnega poročnika v Toulon. In sedaj, ko ga je toli potrebovala, da prenaša grozo, sedaj ju je ločilo na tisoče in tisoče milj. Čč bi gospa de Fresne vstala, bi videla na cesti, ki se je zvijala v ovinkih izpred vrat njene vile skozi gozd do kapelice, s ponijem vpreženi voz in v tem vozu dva otroka v žalni o-bleki kakor ona, dečka devetih in deklico osmih let. Oba, Guy in Alice, sta bila otroka njenega soproga iz prvega zakona. Pomislila je nazaj. Ko se je omožila z mornariškim poročnikom kako čisto je bilo tedaj njeno sočutje do obeh sirot! In ko je imela potem sama dete, s kako bojazljivo vestnostjo se je trudila, da ga ne bi bolj čislala od onih dveh! Niti ni treba-lo tega truda; ko so se tri plavo-lase glavice igrale okrog nje, tekale, smejale, se je razdelilo njeno srce čisto samo od sebe med vse tri . . . Zakaj ni bilo sedaj več tako?
Mačeha.
Po Pavlu Bougertu. Prevel J. C.
Počasi, otožno je stopala Eliza->eta de Fresne na gozdnati, z zidom omejeni grič, ki je služil njenemu letovišču za park. Trdo se je usedla na skalo, na terasi, ki so jo zgradili tu v srečnejših dneh. Njene oči so zrle od tu eno naj-rostranejših hribovitih, morskih pokrajin, kar jih je najti v Provinci, in ta pokrajina v hie^eški okolici je bila tako lepa, da se je jopravici nazivala ' Castelebelle.' Spomladno solnce je oblivalo nežno rožno pobeljeno vilo, vrtne drevorede, ki so peljali v park, cvetoče mimoze, obšivke vijolčaste
Zakaj? ... Od dne, ko je videla na lastne oči, kako je^zdrknila mala krsta njenega sina v novo izkopano jamo, se je je polastil občutek. proti kateremu se je zanian >orila, proti kateremu se še zaman bori. Ki mogla odpustiti otrokoma svojega soproga, da sta bila mlada in vesela, da sta tekala, govorila, dihala, skratka živela, do-čim leži njen sin nepremično v krsti. Ni ju nehala samo ljubiti; često se ji je zdelo ,da ju sovraži, sakor da sta otroka ukradla mrliču nie^ov delež veselja, zdravja in uči. Ko je čula, da jo kličeta oba 'mamica," jo j^ spreletela bolestna in grozna želja, da jima zavpije : "Molčita, jaz nisem vajina mati!" . . . Danes zjutraj jo je še luje popadla strašanska jeza napram svojim pastorkam. Hotela jima je dati kakor druga leta, nir^lTe. Otroka sta torei prišla v njeno sobo; v vročični nestrpnosti so se jima iskrile oči, drhte sta oba odprla velike pisane lesene pi ruhe, in obraz se jima je zjasnil, co sta zagledala darove, ki jima jih je izbrala: lična igla za malega dečka, verižica s križcem za dekletce . . . Bog! Za njo sta bila otroka nedolžna, pa trda krvnika, ki sta ji vrtela nož v srcu, ko sta kazala svoje nedolžne veselje. Še je imela toliko moči, da je zatrla dvigajoči se vzdih, in da bi se nekoliko odtegnila tej bodeči bolesti, je prišla sama na ta samotni altan ko sta se odpeljala Guy in Alice k maši. In vendar bi lahko vedela, da se notranja rana v blaženosti vesoljne narave znova odpre mesto da bi se zacelila!
2.
In v tihoti te blažene pokrajine so se oglasili v globoČini materinega srca vedno huji glasovi bolesti, obupa, upora in mržnje! V zavistni jezi je vzkipelo v globočini njenega srca, in sramovala se je. da bi ne bila v stanu, obvladati
teh občutkov. Sama se je da je občutila tako mržnjo otrokom. Gotovo, bila je zelo kri-vična, toda kaj je pravica na svetu? .. . Ne, otroka nista zaslužila, da ju je mačeha, ko ju je o<j.
šotni oče izročil njej, zasledovala s tako krivičnim srdom. Toda je li zaslužila, da ji je bil njen mali angel ugrabljen tako nanagloma in strašno? . . . Zlobna, skoro divja jeza se ji je oglašala v nji ia ji izvila nenadoma z ozirom na te pokrajino, kjer je bilo vse harmonija, mir in lepota, strašne besede, ki jih je čisto glasno zakričala, komu ? naravi ? Bogu ? pomladi ?
"Ah, da bi bilo vsaj eno od nji-ju mrtvo! . . . Skoro z grozo se je oddahnila besneča bol in dvig. nila se je s kamenite klopi, na kateri je sedela, potegnila z roko t"»ez oči, kakor bi odganjala to strašno izkušnjavo. Urnih korakov je začela stopati med lesom, kakor da bi se zbala sijajno lepe pokrajine, zbala pota, po katerem sta se morala vrniti pastorka, zbala svojih misli, zbala sama sebe. Izbirala je v neizmerno velikem, na pol divjem parku slabe steze, na katerih se je prijemalo suho listje nje. ne obleke, kjer so škripali jelkini storži pod njenimi nogami in zdrkavali, kjer so morale njene roke neprestano odrivati s pota bodeče grmičje, previsoke vresje.
Močno vzplamtelo sovraštvo proti svojima pastorkama je poleglo, toda ostala je velika mržnja v njenem srcu. Sklep, ki ga je že često razmišljala, ki pa še ni nikdar stopil tako jasno na dan, je dozorel v nji. Čemu nadaljevati komedijo lažnjivega materinstva otrokoma, katerih prisotnost je bila za njo bol, muka? Zakaj bi se ju ne odkrižala? Zakaj bi ne poslala dečka v kak odgojni zavod, deklico v samostan, da bi ostala sama s svojim mrtvim otrokom, in bi ji ne bilo treba več poslušati o-krog sebe teh glasov, smeha, igranja, vsega hrupa, ki je žalil njeno bolečino? Vedela je, da bi se tenkočutni Guy, nežna Alice ne počutila srečna v glasnem vrvežu zavoda. Toda koliko drugih malih dečkov in deklic trpi ob tej uri sli-Čno pregnanstvo iz svojih družin in vendar rastejo radi tega! In poleg tega bi bilo prav, če bi ne bila srečna. Elizabeta je tudi vedela, da je zaklinjala mati otrok svojega soproga na smrtni postelji, naj pusti svojo pot življenja, naj nikdar več ne zapusti otrok, naj ju ljubi za dva, ker jima bo manjkala mati. S kakim pomilovanjem je mlada mačeha tedaj prevzela to poslednje volilo, in kako je prenesla to zadnjo voljo nase: "Ker izvršuje on še dalje svoj poklic, jih ne bom nikdar zapustila, vedno bom ostala pri njih, da jima nadomestim pokojnico."'
Ali bi ravnala po sveti želji rajne, čije mesto je zavzemala in ki se je zaprisegla, jo nadomestiti, če bi odposlala otroke od očetovega oma? Elizabetina vest je odgovorila na to vsekako ne. Toda enkrat vzbujeni pisanomaterinski občuti se ne dajo tako lahko uspavati. Ravno ker je moral biti internat šole ali samostana strašilo za pokojnico, je okusila mačeha temno radost osvete . .' . In čutila je tudi da je bil to le začetek, prvi korak na stezi okrutnostij, pri katerem bi ne obstala. Če bi se povrnil oče, kaj naj mu reče? Lahko bi mu pisala, da ju ni mogla Obdržati dalje doma radi tega in tega pregreška. Niti lagati bi ji ne bilo treba. Mali deček je bil sila vroče krvi deklice je bilo zgolj kljubo vanje. Vedno je posredovala Elizabeta, kakor bi storila to lastna mati, med hibami sirot in očetovo strogostjo. Kaj nima sedaj pravice, ravnati drugače?
S.
Vsak človek ima svojo duševno ozračje, v katerem se zdi, kakor bi bil doma, in le v njem more dihati. Plemenito srce se pač tudi uda nečastnim nakanom, da tudi jih začne v trenutku zmote izvrševati. Ostati pri tem pa ne more. Ko si je rekla mlada gospa: Sklenila sem, v osmih dneh ju ne bom imela več doma, se je poskušala ubraniti teh misli, bodisi na o-troka, proti katerima je hotela biti tako trda, bodisi na ostudno vlogo, ki jo je namerjala igrati napram očetu. Skušala je umiriti pomisleke, ki so se že pojavili v čistih globinah njene vesti, zatopiv-ši se popolnoma v spomine na »vo-jega otroka.
W' I
Otrok ji je stopil tako živo pred oči, da je vzčutila mati nepremagljivo željo, dati svojemu ljubkan-ju očitnega duška. Med grmičjem belega vresja je začela trgati najlepše bilke, da mu jih ponese in o-krasi z njimi njegovo sobo. Od dne, ko je zamenil njen otrok to hišo, kakor v posmeh imenovano "Vila Boža," s pokopališčem, je prepovedala premakniti v sobi le en sam kos pohištva. Njen soprog ji je tudi že obljubil, da kupi hišo ob svojem povratku; kajti bila je tedaj, ko so pridelili mornariškega poročnika bližnjemu toulonske-mu pristanišču, le v najem vzeta. Koliko gospa, mater, soprog ali hčera ni skušalo na ta način podaljšati bivanje oboževanega bitja, shranjujoč vse predmete, katerih so se oklepali mrtvi ?
V teku štirih mesecev je šla Elizabeta vsako jutro In vsak večer v malo sobo, v kateri je izdihnil njen sin poslednji izdih. Sama je odpirala okna, brisala prah s pohištva, razvijala posamezne dele obleke, ki so hranile obliko malega telesa. In to sveto navado boleče vdanosti, ki je bila ravnota-ko brezkoristna, kakor jo je strastno opravljala, je hotela tudi danes izpolniti . . . Šopek vresja je postajal vedno večji, skoro pretežek za njen roke. Držala ga je sedaj z obema rokama in odšla, hkrati srečna in obupana nad to Erezkoristno žetvijo, zopet proti domu, ki se je svetil sedaj med pi-nijami, palmami in yukami ves rožnordeč, v barvi veselja in u-panja. In bil je žalosten ter skeleč pogled, gledati mlado, plavolaso, čisto v črno oblečeno gospo z de-htečim šopkom belega vresja, sto-pajočo skozi zeleneči vrt, pod modrim nebom, proti svetli hiši — kakor da bi šla grob okinčat...
Čisto uglobljena v svoje misli je vstopila skozi zadnja hišna vrata. Niti opazila ni, da je hlapec omi-val pred hlevom kolesa angl. vozička, da je trajal torej njen otožni izorehod dalj nego maša. Guy in Alice sta se že davno povrnila. Elizabeta jo odšla na hodnik, v katerem je bila soba ranjkega in kakor iz spanja je poskočila, ko je vzrla vrata na pol odprta in čula glasove otrok, katerih podobo je zasledovala celo jutro z zlobnim duhom jeze in krivice. Kaj sta počela v sobi, katere prag prestopiti je slehernemu strogo prepovedala? Čisto temno bi bilo v sobi, da ni prodiral solnčni žarek skozi razpoko na oknu tmino. Vresje z obema rokama še vedno na srcu, čegar utripi so se podvojili je obstala, da posluša razgovor obiskovalcev, ko jih gibanje je komaj mogla razločevati. In z ginjenjem, ki ga ni znala razločiti, ali je boleč in prekrasen, je snoznala, da sta jo polubrata ubogega Andreja prehitela v ljubavnem delu, h kateremu je romala.
Tega krasnega pomladanskega jutra sta se spomnila otroka soigralca, ki se ni mudil več med njima. Natrgala sta zanj v vrtu cvetlic, in v ganljivi otročji naivnosti sta hotela, da se tudi rajnki udeleži praznika dneva. Zato sta mu prinesla velikonočno darilo: piru-he, ki sta jih kupila pred cerkvenimi vrati.
"Šopek moraš semkaj položiti," je dejal Alicejin glas. Še misliš na krasne, zlate hrošče, kidava jih
s *
vzela zanj iz rož?"
"In tja piruhe,' 'je dejal sedaj Guy, "kakor smo storili lansko leto. Tako vesel je bil! Kako rad bi ga videl zopet danes in mu dal poljubčka!"
"To je nemogoče, ker je mrtev. Toda v nebesih ga zopet najdemo." je rekla zopet mala deklica.
"Če pa vstane?" je odgovoril mali deček. "Lazar je tudi vstal, in naš Gospod tudi . . . Ljubega Boga prosim za to vsak večer in vsako jutro . . . Mamica gotovo tudi, to zagotovo verujem . . . Bil bi ravno čudež. Zakaj nam ne bi izpolnil ljubi Bog te želje . . . Kajti slednjič so vendarle čudeži."
. Devetletni deček, ki je govoril v naivni veri te besede, ni slutil, da se je zgodil v njegovi bližini, ob zvoku njegovega glasu čudež hkrati vstajenje pravičnosti, usmiljenja, ljubezni, dolžnosti, vseh velikih in visokih čednosti v srcu gospe, ki bi postala njemu in njegovi sestri skoro zlobna mačeha. Presenečena vsled otročjega znamenja spomina, ki sta ga ohranile obe siroti mrtvemu bratu, se je
čutila pretresena do mozga. Guy in Aliee sta videla, kako so se vrata široko odprla in je vstopila mati — njuna mamica. — Strah otrok, da bosta pograjana, se je spremenil takoj v sladko čuvstvo, ko jima je ponudila mamica svoje cvetke z besedami: "Dajta mu te s svojimi ..." in pritisnila je istočasno oba otroka na svoje srce, ju objela strastno, vihravo ka-kon bi objela enega. Ni li našla zopet tudi teh dveh otrok, izgu-bivši jih? In jokala je solze stare bolesti, toda ublažene s prisrčnostjo, kakor da bi. ji zadihal čisto rahlo duh njenega malega, utekle-ga krilatca: "Ljubi jih, ker me tako ljubijo! . . .
Ostudna mržnja, zlobni naklepi, strašna zavist vse nizke stra'sti so ie razpodile, razpustile, utonile v 'h poljubih. Zopet enkrat se je izvršil v človeškem srcu veličastni čudež vstajenja, ki so ga praznovali v cerkvi in se je razodeval v pomladanji pokrajini: Življenje je preplašilo smrt, ljubezen je premagala sovraštva . . .
Slike iz vojne.
KAKO SEM UJEL SOVRAŽNO PATRULJO.
rim sva bila dobra prijatelja. Vzeli smo ga seboj. Zaspal je v tej no či in se ni več zbudil. Imel je nam reč obe nogi odbiti. Drugi dan so je godilo ravno tako. samo. da smo sovražnika še dalje nazaj pognali.
Vsem znancem iskrene pozdrave!
GLASILO K. k -*- JEDNOTE._
—p—Tgg?1	i—^immmmm—mm*m—m.—i
MAL POŠLJIMO DAB
SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Poiiljamo denar v staro domovino? V stari domovini izplača denar c. k.
psila?
Najnižje denarne cene:
NOČ NA BOJlfiČU.
Rezervni četovodja Franc čer-nelč, doma iz Pišec, piše s severnega bojišča:
V noči od 3. na 4. septembra sem bil poslan na poljsko stražo na cesti Lvov—Grodek. Ker mi je bilo dolgočasno, zmiraj na enem mestu stati, sem šel malo naprej pred svojo stražo patruljirat. Ko gledam v temni noči oprezno oko li sebe, zagledam, da se nekdo pomika proti meni. Bil sem pazen in se vležem na trebuh in gledam dobro, kdo more biti. Ko se mi pomika ta "pošast" zmiraj bližje, vidim, da je ruska patrulja. Trije sovražniki in jaz sam! Pustim jih še bližje, in ko dobro vem, da je sovražnik, skočim pokonci in zakričim: "Orožje odložite!" Rusi so se prestrašili in eden Rus je hitro vrgel puško vstran. Druga dva še zmiraj držita orožje proti meni. Skočim, kakor bi treščilo, med nje in zakričim "Orožje odložite!" Sedaj še vržeta druga dva puške vstran. 'Sedaj ste v mojih rokah," sem jim zaklical. Rusi so se bali in me vprašali, če jih bomo postreljali. Jaz sem jih tolažil in jim rekel, da se jim nič hudega ne pripeti. Drugi dan me je nadporočnik Eglseer, ki je poveljeval naši stotniji, laskovo pohvalil in mi obljubil, da me priporoči za povišanje v narednika ter da dobim srebrno svetinjo za hrabrost. A revež tega ni mogel spolniti, ker je bil par dni pozneje ranjen in so ga poslali v bolnišnico. Dan 7. septembra mi je bil že od moje mladosti dan, katerega sem se posebno veselil in se vsako leto pripravljal na božjo pot na Sv. Gore pri Št. Petru, ki se vrši dne 8. septembra. Ta dan se mi je pa spremenil v letu 1914. Dobili smo povelje vreči sovražnika.
Nadporočnik ki je poveljeval naši stotniji, je prišel nazaj. Okoli 3. ure popoldan smo se celi 3. kor spravili v bojne črte proti sovražnemu topničarstvu. Naš polk je bil prvi, kar je bila sreča za nas. Večinoma vse granate in šrapneli so šli preko nas. Le tu pa tam je bil kateri ranjen. V par urah po grozovitem boju se je moral sovražnik umakniti. Ko se je storila noč, je vse vtihnilo in mi se podamo proti strani, od koder nas je prej sovražnik obstreljeval. Seveda ga ni bilo več na tistem mestu. Prenočili smo na prostem. Ko se je drugi dan svitalo, se podamo z veliko opreznostjo zopet naprej. Mislil sem si: Danes leto sem ob tem času veselo stopal proti Sv. Gori, od koder so nas pozdravljali zvonovi, a danes stopam proti sovražniku, od koder nas pozdravlja strahovito gromenje topov in sovražnih pušk. Okoli 9. ure se vname strahovit boj. Žalostilo me je, ko sem videl, kako padajo moji tovariši na desni in na levi od sovražnih krogel zadeti. Najbolj me je pa to žalostilo, ker jih je tudi od moje čete dosti padlo. Ta dan je bil tudi poveljnik naše stotnije, nadporočnik Eglseer, ranjen. Še le pozno zvečer, ko je mrak legel na zemljo in bleda luna tuž-no svetila na naše ranjence in mrliče, je utihnilo strahovito gromenje topov. Tu pa tam se je glasil težko ranjen vojak in klical na pomoč. Med temi je bil tudi četovodja Jelen od 7. stotnije, s kate-
Jotdp Karo is Vranskega, vojak 54. pešpolka, piše iz severnega bojišča:
Dan se je nagnil. Poslednji žarki zahajajočega solnca padajo na
bojišče ter se poslavljajo od mnogih pač zadnjikrat v življenju ...
Celi dan so gromeli topovi ter sipali svoj pogubonosni ogenj med števil, vrste pogumnih bojevnikov. Napočil je večer, nastopila je noč. Bojni grom je ponehal, vsak si želi vsaj kratkega počitka. Zunaj v bojnih črtih jih že mnogo počiva in spava smrtno spanje. Mi si po stavimo tabor, če smo dovolj od daldeni od neprijatelja, si naredimo ogenj, da si vsaj na večer o-grejemo svoje premrzle ude. Okoli nas stojijo straže, da nas ne more motiti neprijatelj. Vojaške kuhinje nam pripeljejo obed, seveda je tega malo, a vsaj za silo se o-krepčamo in ogrejemo.
Vojaki, za to pripravljeni, gredo in pregledajo bojišče in nosijo na vojaških nosilih ranjence v že pripravljene vojaške bolnišnice. Kateremu je potrebna hitra o-peracija, se takoj operira in drugi se razpošljejo na razne kraje v bolnišnice. Veliko jih na teh dolgih cestah umrje od mraza in bolečin. A nesrečni so tisti, katerih ne najdejo in morajo čez noč ostati na bojišču. Zima je sedaj tukaj strašna. Bog nam pomagaj !
Padlim tovarišem pa pripravljajo tovariši pri čarobnem svitu blede lune zadnji počitek v skupni gomili. Skupaj so se bojevali, skupaj so padli, naj še skupaj počivajo, dokler jih ne zbudi trobente glas. O počivajte junaki mirno! Daleč počivate dragi tovariši od svoje domovine. S pogumom ste šli v boj, oboroženi ne-le s puško in mečem, ampak mnogi tudi z rožnim vencem. Pripravljeni moramo biti ne le na boj, ampak tudi na Boga in na večnost. O srečni, kateri so padli pripravljeni, bil je kratek poslednji boj, splavale so njih duše iz te solzne doline v večno veselje. Sedaj nimajo nobenega sovražnika več. Naj jim bode tuja zemlja lahka!
Vdežju smrtonosnih krogel in morilnih granat mislim često na svoje drage v mili domovini in na minule čase. Težko mi je ob misli, da se ne povrnejo nikoli več. Tolažijo me pa ona nedeljska jutra, ko sem pristopil k mizi Gospodovi. Kako se tukaj nekateri boje smrti in trepetajo pred kroglami in to navadno tisti, kateri so se ogibali, ko so imeli čas, cerkve. Ko sem katerega takega vabil, ko smo služili v mirnem času: "Pojdi z menoj," rekel mi je navadno: Kaj imam od tega, če grem v cerkev. Ko pa pride nevarnost, se jim pa čudno zdi, da se jaz ne bojim krogel kakor oni. Pa ne mislite, da jaz nimam strahu pred kroglami; tudi jaz se bojim smrti, saj vsak še rad živi. Imam pa vsaj mirno vest, imam zavest in upam, da mi bo Bog milostljiv sodnik.
Upam, da se kmalu vidimo ter prisrčno pozdravljam vse v svoji mili slovenski domovini. Vaš
Josip.
5 25	kron ii	poSljemo ii		.....$ 0.95
			< i	.....$ 4.35
50	41		ii	
100	*i	• 4	< <	
500	i <	ii	ii	.....$ 84.00
1000	ii	ii	ii	
Pri	teh	cenah je poštnina že vraču-		
nana.				
Junaški hrvatski stotnik.
Vojni poročevalci poročajo: V bojih za Nadworno so napadli trije , polki 16. varaždinski polk in ga obkolili. Rusi so že udrli v vas, kjer se je razvil strašen boj, pri katerem je bil ranjen polkovnik. Obkoljenemu % polku je že grozila nevarnost, da pade v rusko ujetništvo skupaj s topovi. Samo del polka je mogel v neredu zbežati. Mladi stotnik polka, Jurij Petričevič, sin odlične hrvatske rodbine, ki je znan kot pisatelj, je zbral okoli sebe tristo vojakov, medtem ko je neki drugi stotnik zbral sto vojakov. Sedaj sta oba s svojimi ljudmi tako nepričakovano in s tako silo naskočila sovražnika, da sta spodila Ruse iz vasi in osvobodila ves material skupaj s topovi. Po tem krvavem boju je ostalo na bojišču 2000 mrtvih Rusov. Pri tem junaškem naskoku je bil stotnik Petričevič težko ranjen, vendar se mu bolezen obrača na bolje.
Pazite na naše prave cene denarja
Pošiljat ve in pisma naslovite na: AMBRIKANSKISLOVENEC
J oliet, Illinois.
Vse uaAe poslovanje je jamieno.
nxxxxx\xvx\xvvvvvvvvxnxsxw
TEL.: CANAL 6027.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY tatS W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodi>jem mleko,' ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart rafnt) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporo čati otrokom rejencem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem časa.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
fHAMC C HILL.
•lorentko-hrraUki mltlr« 19 law. 2 2nd -/■*., Chicago. III.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., Joliet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvriuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048 N. W. 770.
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parobrodnih družb Pošilja denarje v staro domovino in o pravi j a notarske posle.
Se toplo priporoča Slov«»ncehi v Wan kegan in okolici.
NAZNANILO.
S tem naznanjam, da se je nekaj naših domačinov naselilp \ novi katoliški naselbini v Alaba mi, kjer ni snega, ne slane in ne neurja.
Podnebje v tej državi je fino, zemlja in voda dobra. Od tu se lahko pridelke proda in drugam pošilja.
To naselbino je priporočila: "The Catholic Colonization Society of U. S. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala-bami.
Pišite meni za pojasnila 1 Lahki kupni pogoji!
Math Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111
Telefon Canal 80. 2.10—8.10 15
PRIPOROČILO.
Rojakom sobratom v Waukega-nu in North Chicagu priporočam svojo trgovino z moškimi oblekami, kakor tudi za dečke. Blago prodajam po najnižjih cenah.
Pri meni dobite že primerno narejeno, ali gotovo obleko že za $10. — do $13. — Ker sem sam krojač, lahko obleko popravim če Vam ne pristoja dobro.
Izdelujem tudi elegantne obleke po naročilu, ali meri; pridite k meni in pripričajte se!
Za obilna naročila in poset se toplo priporoča
Joseph Stirn, slovenski krojač in
trgovec z moško obleko 602 — 10 St.; vogal McAllister av.
Waukegan, HI.
(Adv. 6. 17.)
Denar naložen pri nas
je varno shranjene
Priporočamo se Slovencem, da nlagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej knlantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo 81ovence in te torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v J oliet u ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. 6. K. Jednote »ta naša dolgoletna uslužben-ca: g. Jos. Dun da, predsednik nadzornega odbora K. 8 K. J. in g. Jos. P. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Poiiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem vara<*«tne Skrinjice po $3.00 na leto sa »hranjenje vrednostnih papirjev in jstin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naža banka je d«pozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
a	"NASLOV"
V slučaju da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval ksj za nakup pohi&tva (hišne oprave) kakor: pečij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za cene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčjim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skišnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolafček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnih.
3 pristne pijače, 2 zdravilne.
Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali " managerjev" in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in sli-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Orenko Vino in Kranjski Oren čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik.
A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU.
Pozor krajevna društva K, S. K. J,
Kadar potre baje te nova drultrent pravila, puma ali koTerte, vstopnice ca rani. tmc-lic« ali druge tiskovine, obrnite se tudi na:
Narodno Tiskarno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO. ILLINOIS
Ta Vam bode izrriila vse tiskovine ▼ najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskan« ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pilite po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
GROCERIJA IN MESNICA
zaloga kuhinjskega in namiznega orodja.
Na razpolago Imam vedno na|bol|e vrste grocerlfsko blago; raznovrstno sveže ln sabo meso, domaČe krvavice, suhe kranjske ter raznovrstne druge klobase po na|nlž|lb cenab.
Kranjske suhe klobase domačega izdelka, čiste ter sveie, razpošiljam na rte kraje. Pišite po cene teh.
JOSEPH SITAR, 801-3-5 N. Chicago Sir, Joliet, m.

telefon: canal 2910
Frank Bariich
West 22nd Si. vogal South Lincoln St.
(nasproti slovenske cerkve) CHICAGO, IT J.
NAJVEČJA SLOVENSKA PRODAJALNA VSAKOVRSTNEGA GROCERUSKEGA BLAGA NA DROBNO IN DEBELO.
V zalogi imam posebne stvari ali pridelke, katere nad narod dobro pozna Se iz starega kraja in jih rad kupuje. — Pri meni dobite po nizkih cenah vsakovrstne jestvine. Naročila razvažam odjemalcem po mestu na dom; zunaj mesta jih pa pošiljam po ekapreau.
Priporočam se oeobito Slovencem in Hrvatom. 4'Dobro blago po zmernih cenah! to je moje geslo.
BSSS
"GLASILO L S. L JEDNOTE"
Iifcaja
mdo.
I—twin« K*najeko-«loven»ke Katoliške Jed not« y Združenih državah I
otroka. Vdova je morala iti na stara leta v okrajno bolnišnico
Uredništvo in upravni&tvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, HI.. _Telefon: Chnal 2487.
Naročnina:
la Uane, na leto................$0.60
Za nečlane......................$1.00
la inosemetTO....................$L50
OFFICIAL OBOAN of the
»BAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION .
__of the
XTMitjsu 8TATBB OF AMEBICA.
_I—oed every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United 8tate« of Ameriea.
OFFICE: 1961 West 22nd Place, Chicago, HI. _Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Member«, per year----.n....$0.6o
For Nonmembers................$1.00
For Foreign Countries..*.........$1.50
same prodajejo avoje otroke tuje | Tako sta storila tudi mlajša dva mu narodu, ker jih naravnoat silijo da, naj govorijo doma namesto materinščine raje tuj jeziki I brez pomoči, dasiravno je rodila Ako pomislimo, da,je najti take in odgojila tri otroke; odgojila slučaje tudi v bolj uglednih dru- jih je, a ne v pravem duhu. Take žinskih krogih, moramo one mate- so posledice narodnomlačne vzgo re in očete kar najstrožje grajati, je otrok!
ker prodajajo tujcem svojo lastno | --kri, ali deco!
Pripetil se je tudi slučaj, da so dali potujčeni in že odrasli otroc
31
Slovenskim materam v album!
Naj si nam že kdo zameri ali
ne,--kar naravnost moramo
povdarjati, da imamo žal tudi v Zedinjenih državah dosti -takih starišem. Cemu silite torej otro
Znan je nam slučaj iz nekega pokopati slovenske stariše raje na večjega mesta na iztoku, da uSi- javno mestno pokopališče na ljuje slovenski trgovec svojim mesto na slovensko, ker so se še otrokom edinole blaženo nerašči- celo po smrti sramovali narodno no; to pa samo radi tega, da bi sti svojih starišev! Američani ne 8poznali da je Draga slovenska mati! Ako Poljak! ? Sram naj bode takega imaš sina ali hčerko, nauči jo na;i očeta in mater, ki tako postopa! prvo slovenščine! Govori doma in Največja narodna pregreha na- javno z otroci vedno v lastnem je ših starišev je pa tudi ta, ker pu- ziku! Zahtevaj od njih, da te pro ščajo svojo mladino, da se prera- si jo kruha v slovenščini. Pošiljaj no ali prenaglo utopi v ameriškem rjih v slovensko šole če mogoče narodnem morju! Prerano poza- Imej v spominu in rabi pri tvoji bijo taki redniki, da je tudi nje otrocih naše lepe slovenske mo-dojila slov. mati, da so jim dali litvic^! Slovenski si prekrižala njih stariši lepa slovenska zaime- najprvo svojega novorojenčka in na in priimke, koje pa tukaj njih glej, da ti bo ta otrok enkrat tudi otroci tako blatijo in skrunijo. Pri s slovenskim znamenjem sv. križa družini, kjer ni enotnega jezika zatisnil očesa, ko boš na mrtvaški ne bo nikdar miru, ljubezni in postelji! sloge! Dokaj čudno je kaj ne, daj govori pri tej družini malo odra-
sel sin samo angleški jezik, kojega I niti mati, niti oče dobro ne ume! Sin se naravnost sramuje, da mu j je dala življenje slovenska mati. Naziva jo večkrat s Poljakinjo I itd. itd. Tako se polagoma tak sin ali hči odcepi od družine, namest0 da bi bil (a) na stare dni v oporo
Blagor pravice lačnim in žejnim!
(Telesno in dušno zdravje.)
Spisal A. K.
Postojmo nekoliko pri besedi
_ - -_________ -	. v.. .	lačni in žejni". Nesrečni so vsi
mater, ki bi se ne smele več pri- ke» da naJ se UC1J° PreJe druzega h^j g0 prim0rani trpeti lakoto in števati v vrsto dobrih slovenskih Nezika ne*° domačega, kojega ste žej0, a še nesrečnejši so, katere ta gospodinj ali mater. In čemu se tudl VI naJPrvo u6lll? Otrokom dvojna potreba zavede v nezmer
ne?--Vzroke bodemo kmalu He dan0 tukaj dosti prilike za nost> da si sami nepremišljeno L
našteti in pokazali take rodo-1 »J** angleščine. Bodite^ brez|podkopujejo zdravje in brezvest ljubne? matere v pravi luči.
skrbi, da se bodo vaši malčki po
no nakopavajo zgodnjo smrt
O j če bi zamogli samo za malo šolah tekom 2 let preje^ naučili Rekli smo že> da zdravje je podla časa zbuditi zopet k življenju te?a jezika, nego pa vi že v po ga sre£nemu življenju, da kdor ni našega nepozabnega pedagoga zn'J1 }etih! Dobro je da zna človek zdrav> ni vesel, kdor pa ni vesel
več jezikov, ker to toliko veČ| velja; a slabo je pa, če zna človek tuje jezike, na rodnega, ali domačega pa pozabi!
Ni mogoče opisati koliko škode
pok. Anton M. Slomšeka! — Ta bi tudi našim ameriškim slovenskim starišem priporočal, da naj dajejo več verske in narodne po
zornosti pri vzgoji svojih otrok!	... __ ________ ______
Že iz vsakdanjega življenja •e|P°1V2rož1a, amori7m a Slovencem | starost, se bomo prepričali, da jih lahko učimo, da kakoršna je vzo-ja otrok po materi — taki so tudi njeni otroci. Marsikatera že pri-
ni srečen. Za vsakega pa, ki si hoče ohraniti in utrditi zdravje je neizogibno potrebno, da zmerno in trezno živi. Ako poizvedujemo pri ljudeh, ki so učakali visoko
taka mlačna vzgoja otrok! Pomislite samo, — da morda danes 50 [ ali 75 let, ne bode tukaj pod taki-
v Pueblu, Jolietu ali Clevelandu, če bojo tedaj še slovenske šole obstojale? Že Vaši potomci v I
je to ohranilo tako dolgo, ker so zmerno in trezno živeli.
Toda Bogu bodi potoženo! člo vek, ki ima od Boga dar uma in pameti, je v uživanju večkrat ne-pametnejši od neumne živali. 2i val je, kadar je lačna, in pije kadar je žejna; le pametni človek naj bi ne znal in ne mogel po
zašli korak za korakom na slaba | Propadle bodo sčasoma slovenske | pameti živeti ter uživati, kolikor pota, da so se pomešali z izprijeno vrsto ameriške mladine in so se na ta način tudi popolnoma odcepili od domačega slovenskega ognjišča. Dosti je tudi naših starišev, ki trpijo sedaj na stara leta pomanjkanje, in so jih njih
letna slovenska mati ze morda mi okoliščinami več ne duha ne danes obžaluje svoj prestopek ker|sluJja °kake™ Slov?n™' lzyze™šl ni pred leti bolj pazila na svojega sina ali hčer, dokler je bilo še čas in prilika. Dajala jim je kaj rada preveč prilike, da so morda prvem kolenu se bodo potujem.
cerkve, trgovine, društva, Jednote itd. to pa radi tega, ker Vi sta-1 riši s silo odganjate svoje otroke] čez slovenske prage!
in kadar mu treba. — Kolikokrat jemo, ko nismo lačni, in pijemo ko nismo žejni! Še bolnik se sili Moram vendar kaj jesti," to se
Po sklepu sedanje evropske	tolikokrat sliši, kakor bi bila jed
vojne še leta in leta ni misliti na	naioga> ki se mora, — pod kaznijo
nov naraščaj priseljencev iz	izvršiti vsak dan ob gotovi uri
že dorasli otroci pustili na — I Avstrije. Trdnih in zdravih delav-	Ne to> kolikor snemo, temveč ko
cedilu. Prav radi tega hočemo nih mne bo vep zunaj' starc.1'	likor prebavimo, to nas redi. Ko
posvetiti danes nekaj vrstic ta- otroci ali pohabljenci ne smejo	mur ne digi jestit ne piti> je zna_
kim prizadetim krogom, ali onim semkaj, in morda bo vlada celo	menjej da mu je želodec obolel starišem, ki tirajo svoje otroke prepovedala izseljevanje Vi. Ameriko? Kdo nam bo pa nadomesto-val torej one naše sinove in hčere>
neposredno iz slovenskega družinskega kroga.
Prva dolžnost dobre matere ali katere se nam tukai dan za dnem
slovenske gospodinje je da vzgaja otroke v verskem in tudi v narodnem duhu. Otroci, ki že v! mladosti ne marajo za sv. vero, zabredejo kaj radi ne skriva pota. O tragičnem sličnem slučaju smo poročali na prvi strani naše zadnje številke, kako je postal v[ našem mestu neki 19 letni, svoje-časno verni mladenič žrtev slabel družbe, kar je moral plačati s svojim življenjem.
Upamo, da nam bo napisal kak
cepijo od našega slovenskega ognjišča! Rojaki Slovenci in Slo
naj torej počaka, da mu bode zopet dišalo. Kaj bi rekli onemu kateri oslu zato ker že omaguj/» pod težko butaro, priklada še večje breme, češ da ga bode tako zopet spravil na noge? — Kdor
venke! Člani in članice ter čita- zboli zaradi stradanja, se mu ni
telji! Pomnite samo in premislite gorinavedene slučaje, pa boste iz-prevideli, da se potapljamo počasi mi vsi ameriški Slovenci v morje narodnega propada in po zabljivosti!--
čuditi, ker pri najboljši volji se res večkrat ne da pomanjkanju priti v okom: a,, da ta in oni bo leha zaradi preobilne hrane, zlasti pijače, se to nikakor ne da izgovarjati, ker Bog je zato prižgal
Naj navedemo k koncu še par človeku pameti luč, da bi si sve-izgledov o narodno mlačni vzgoji til z njo!
otrok: V nekem
večjem
Enako nespametno je brez po-ameriškem I trebe uživati — zdravila. Ako si
duhovni sobrat Jednote primeren mestu je živela vdova, Slovenka s zdrav, veseli se, da si, ne išči si
članek o katoliški vzgoji otrok Namen teh vrstic je za danes opo. m niti naše matere, da naj vzga
3 otroci. Reva se je trudila od zdravil zato, da bi bil še bolj. zore do mraka, da je zamogla od- Prevelika, t. j. nepotrebna skrb gojiti svojo deco. Žalibog, da se za zdravje je samanasebi škodlji jajo svojo deco tudi v narodnem I tudi ta vdova ni dosti brigala za va. [ Najzdravejši ljudje so goto-duhu. Prav pri tej vele važni točki svoje materinske dolžnosti. Otro- vo tisti, ki najmanj mislijo na so žal naše drugače vsikdar dobre ci so govorili doma vse drugo le | zdravje, slovenske matere preveč mlačne slovenščine ne in preveč popustljive. Znano je; to boleti, «* Hlo je že prepozno da je pri vsaki družini glavna vez| Zgodil se siueuj, da je prišla ne občevalni jezik.
Kdor pri vsaki stopinji-Mater je pričelo| ci preudarja, "ali mi ne bode škodovalo", si ie poiskal najlepšo stezo do bolezni in mehkužnosti; Ako bi govoril I koč to mater obiskat njena sestra I zraven pa ne more nikoli biti prav n. pr. pri družini vsak član drug iz starega kraja. Starejši sin je vesel svoje največje dobrote — jezik, bi vladala pri taki družini mater že od nekdaj sovražil, ako ljubega zdravja. Desetkrat bolje Ravno materin- je govorila doma s kako osebo slo- je semtertja kak "nahod ujeti" ski jezik nas druži v tesnejšo vea venski. Isti čas je imel pri sebi kakor v vednih skrbeh si mašiti in tesnejšo ljubezen med sorod- nekaj prijateljev Angležev. Lahko nos in usta brez mere zavijati si niki.	si mislite položaj sestre, ali tete vrat. Nahod prejde; sitna skrb,
Kar zapopasti ne moremo, da se otrok, kako je čutila tedaj, ko ni kdor jo ima, mu ostane, najdejo tukaj v Ameriki sloven- zamogla ž njimi niti besedice spre Tudi o zdravju velja, kar o ne-ske matere, ki usiljujejo svojim govoriti ,ker otroci niso umeli slo- zaupnosti; bolje je včasih kaj otrokom druge jezike, namesto venščine. Na večer je šla cela goljufan biti kakor v vednih premile naše slovenščine! Ali ste družba na neko zabavo. Starejši skrbeh prežati, da ne bi bil. Toda že čuli kedaj, da je kaka nemška | sin je odločno prepovedal materi, kadar resno zboliš, ne odlašaj poda naj ne govori javno s teto slati po zanesljivega zdravnika; 'poljskega"? jezika oz. sloven-1vsakemu mazaču se ne zaupaj in slišali, da jelščine. Mati, oziroma sestra se pa kedaj kaka Italijanka govorila s le ni zamogla premagati. In kaj I pomagala. Res, da smrti nas svojimi otroci slovenski, nemški stori sin? Vpričo vseh navzročih slednjič ne bode obvaroval noben ali ruski jezik? Ali pa naobratno? je udaril sin mater po ustih re- doktor, pomaga nam pa daljšati Ne! Nikdar, nikoli in nikjer! In koč: "Šerap vou e . . . Polak!" življenjej oslabeli naravi pomaga vendar je žalibože tukaj v Ame- Še isti dan je zapustil hišo ter in pokaže pot, po kateri si potem riki dosti slovenskih družin, ki i mater, ter izginil neznano kam. I sama pomaga; pove nam po svoji
mati učila svojega otroka slovenščino, italijanščino, ali celo turški | jezik? Ali ste že
učenosti in izkušnii, česa se nam je varovati, kako se vesti itd.
Marsikateri pa je večkrat ne znansko čuden! Kadar mu v hlevu zboli kako živinče, hodi ali pošilja magari v deveto župnijo po zdravila, za človeškega zdravnika se mu pa mnogokrat škoda zdi vsakega novČka. Da bi le res ne bilo, kar pravim!
Sam pa naj se sleherni varuje citati zdravniške knjige, ker to ga utegne pripraviti še v večje skrbi včasih celo v bolezen. Zdravje je kakor dolgo oblačilo. Kdor ga varno nosi, si ga bode dolgo ohra nil čednega; kdor pa ne skrbi zanj, ga bode kmalu zdelal. Ven dar vedno gledati na obleko, vun in vun jo krtačiti, spet, veste, da ne gre.
Toda kdor hoče biti srečen in ostati srečen, mora skrbeti še veliko bolj za dušno nego za telesno zdravje.
Tudivnaše srce je lačno, tudi srce nam je žejno. Gorje mu si cer, kdor si ne zna prav utolaže vati telesne žeje in lakote — prej ali slej bode zbolel; še večkrat gorje njemu, ki ne zna prav okom priti dušni lakoti in dušni žeji: nikdar, nikoli ne bo srečen
To dušno lakoto in žejo nazna nje vaje večkrat pravimo: "srce je prazno" in še s pesnikom pri stavljamo "srečno ni". Veselje upanje, čudenje, strmenje, ne moteno premišljevanje rajske le pote in nadzemeljske vzvišeno sti, prijetno iznenadenje, zado voljnost in tako naprej — vse kar je prijetno našemu srcu, kar nam srce širi, povzdiguje, vse to ga takorekoč nasičuje. — osreču je. Nasproti pa bolest, žalost strah, nezadovoljnost, nejevolja sramota, zavest grešne zadolženo sti in tako dalje vse, kar je nepri jetno našemu srcu, kar nam srce ponižuje, omračuje, stiska, ukle pa, vse to ga žalosti, stori, da je nesrečno. Kakor lačno, žejno utrujeno telo z neko silo za
m
hteva, jedi, pijače in počitka enako koprni in hrepeni srce po tem, kar je prijetno, neprijetnega pa se izkuša po vsej sili izne-liti in oprostiti; tako da se lahko reče, naše lačno in žejno srce za dovoljuje le ena hrana — namreč sreča!
Pa kar je po grehu otemnel naš um, da prave sreče prav ne spoznamo, in če bi jo prav spoznali, je zopet naša volja tako omamljena da nam zmanjkuje moči, si poiskati pravo srečo — zato v tolike nesreče zabredemo v onem trenut ku, ko smo mislili najti le svojo srečo. Obkratkem bodi poveda no: zato je največ nesrečnih ljudi na svetu, ker ne znajo zapovedovati sami sebi, ker se prepuščajo nevrednim strastim.
(STRASTI.)
Pogubnost človeške strasti obstoji zlasti v tem, da je slepa in tudi oslepi človeka. Strastni človek ne pozna prave mere; le v e-no reč obrača vse svoje moči, vnemar puščaje vse drugo; v tej enostranosti ima le sedanji trenu tek pred očmi, prihodnosti pa ne vidi; le užitek trenutka mu j*1 vse, za nasledke pa je slep; in v tej slepoti si sam prekriža svoja jota do sreče, zagradi pa tudi večkrat pot drugim ter si nakop-je sovražnikov, kateri mu življenje grenijo do zadnjega. Koli tor zakonov je do groba nesreč nih, ker jih je sklepala strast; toliko mladih ljudi si zazmeraj podira srečo, ker mislijo le na danes, za jutri pa so slepi! — iakor n. pr. sladkosnedni požreš-než ni ravno vesel tega, da se nasiti (večkrat mu je nasičenje ^ce-o zoprno), temveč le uživanje ga nekoliko veseli; ravnotako skoro vsaka strast ne gleda toliko na dobiček, sploh na nasledke, temveč strastno iskanje in prizadevanje ji je užitek — zato ne vidi groznega brezdna, v katero se slednjič prekucne.
Neki francoski pisatelj nam to pojasni tako-le: Dajte, pravi, dajte strastnemu lovcu, preden po-jde na lov, zajca, ki ga utegne znabiti zvečer domu prinesti, že to j zjutraj pred lovom s tem pogojem, naj doma ostane ter si pri-irani velik trudi lova; kaj menite, da se bode pogodil z vami? Ni-takor ne. Rajši bo pretrpel vse zoprnosti najtežavnejšega lova, kakor bi se odpovedal svojemu ovskemu veselju, ko bi imel tudi zvečer prazen — brez zajca priti domu.
Enako se godi domalega z vsemi strastmi. Kolikokrat slišite take-le pogovore: "Meni ne gre v
glavo, kako vendar ta človek, ki ima tako častno ime, še nima časti zadosti!" ali pa: "Kako je vendar neumen Rotschild in vsi bogatini njegove baže, ki imajo bogastva na najvišje in najširje kupe, da se še ukvarjajo s špekulacijami? Namesto njih bi se jaz rajši pozimi za gorko peč, poleti pa v hladno senco pod doma čo lipo vlegel ter v ljubeznivem miru užival svoje miljone, prepu-stivši drugim "narejanje denarjev!"— Prijatelj! to je ravno strast, katera človeku ne da miru in časa, da bi se veselil svoje sre-če!
Kaj je torej storiti glede strasti, da zagotovimo svojo srečo. — Preden to povem, moram razložiti še nekaj drugega, jako važnega. Govoriti mi je ravno tukaj najlepša prilika o človeškem temperamentu, o kojem bom nadaljeval v prihodnji številki.
Molitev cesarja Frane Josipa za mir.
Londonski list "The Daily News" je priobčil dne 26. februarja t. 1. molitev avstrijskega cesarja Franc Josipa za mir, katero je priporočal šolski mladini svoje monarhije v sedanjih burnih časih.
To molitev so priobčili že tudi nekateri večji ameriški dnevniki, ker vsebuje globoke srčne izraze sivolasega vladarja. Pismo, oz. okrožnica, katero je izdal cesar Franc Josip na mladino se glasi sledeče:
"Vsem dragoljubljenim otrokom mojega cesarstva! Ker si mi bila ti mladina že večkrat edina tolažba v težavnih urah mojega dolgega življenja, — ti edino ve selje ter up sivolasega cesarja in kralja, — se obračam s tem zopet enkrat do Vas v sedanji uri brid kosti in na pragu mojega groba Kadarkoli sem Vas videl, je bilo to zame žarek veselja v senčnih dneh mojega življenja. Vi ste dragi mi otroci isti, ki nrebiva najbližje srca Vašega cesarja in kralja; Vi ste cvet mojega cesarstva, dika mojih narodov in blagoslov bodočnosti!
Vi pa niste bližnji samo Vaše mu cesarju in kralju, temuč sto jite tudi v bližini Onega, pred katerim je celo najbolj mogočna o-seba sveta le mala stvarica. Jaz mislim s tem našega Boga in Od resen i ka!
Iz Vaših očes še odseva jutra nji žar stvarjenja; okoli Vas je
še iskati raj in nebesa!--
Po preteku toliko bridkih ur mojega življenja imam sedaj samo še to željo in gorečo prošnjo do Boga, -— da bi naš vsemogočni Stvarnik čuval in ohranil Av-stro-Ogrsko. — Da bi ji podeljl zmago nad številnimi sovražniki Da bi jo utrdil v zmagi, slavi in časti do Boga!
To so bile moje iskrene želje to sem bil še mlad in poln upanja ; tedaj ko sem zasedel prestol mojih očetov. In ravno to je moja sedanja želja, — ki bode mor da tudi moja poslednja beseda iz tnojih že morda hladnih ustnic; — beseda ljubezni in dobrobita do mojih pokrajin in do mojih narQ-dtfv!
Bog določa vse po svoji neskončni razsodbi in volji. Ker odra seno ljudstvo ne more brez Boga ničesar doseči, — se obrača sedaj •Vaš cesar in kralj do tebe ljub-jena mi mladina, da prosiš ti Boga za blagoslov in Njega milost v naših težavnih časih. Saj si vendar ti nedolžna mladina pred Bogom prva ali najbližja!
Bog rad posluša prošnje nedolžnih, ker jih ljubi in vidi v nedolžnosti samega sebe. Vsled tega ne prenehajte povzdigovati v mo-itev Vaših nedolžnih in sklenjenih ročic proti nebu, — Vi o-troci, dasiravno najmanjši! Kadar prosijo namreč otroci kralja vseh kraljev za svojo domovino ali očetnjavo, tedaj sem trdno prepričan, da se nam bo prikazala svitla zvezda upanje doli iz neba!
Kadar boste pa slavili velike dni, zmago in čast Vašega cesarstva, ko boste blagrovali naše zastave in armado — tedaj dragi mi otroci ne pozabite Vašega zemeljskega cesarstva, h kojem pripadate in ne pozabite Vašega si volasega cesarja!"
Marsikedo nima niti toliko zbranih misli v glavi, da bi lahko vspešno prepeljal majhno samo-tolnico preko brvi.
Raznoterosti.
Iz Svetega pisma o vojni
Eni si dajajo prorokovati o vojni, nje poteku in zlasti nje izidu in dnevu konca od čarovnic, cigank, modrih žen, drugi delajo kripto-grame, zopet drugi pa se zatekajo k Svetemu pismu, iz katerega so zlasti odkritja apostola Janeza največji vir prikladnih proroko-vanj. Takih pro roko van j je seve-da tudi nebroj. in celo pisatelj Carlyle se je leta 1848. ukvarjal S takimi prorokovanjL Čudno pa je, da Angleži še niso prišli na 13.—18. poglavje Janezovih odkritij, v katerih bi jasno videli sedanjo zgodovino. Apostol Janez vidi, kako prihaja iz morja neka zver, ki je bila podobna leopardu (leopardov kožuh je v angleškem grbu), noge je imela kakor medved (Rusija) in gobe* kakor lev (Poincare). In zmaj •(Japonska) mu je dal moč. In vsi narodi so molili zver in so govorili: 'Kdo bi se vojskoval z njo?' In videl sem drugo zver vstajati iz zemlje in dala je z roko malim in velikim znamenje, da ni mogel nobeden kupiti ali prodajati, kdor ni imel znaka (predlogi A-merike glede nevtralne pomorske trgovine). Potem govore poglavja, kako so izlili angeli sklede jeza in kako je padel Babilon mesto ob morju in kako so jokali vsi lastniki ladij in mornarji in govorili. "Gorje, gorje, veliko mesto, v katerem smo obogateli, ki je imelo ladje na morju, in sedaj je v eni uri opustošeno. In svetloba naj ne sije več v tebi." In Janez poroča nato o triumfu moža, "ki sedi na belem konju in oči so mu plamen in na glavi polilo kron." Anglija si torej lahko prorokuje sama. Kdor ljubi ho-roskopične račune, najde v Janezovem prorokovanju številki 42 in 666. Iz teh dveh številk se da napraviti mnogo ličnih kombinacij, Kdor jih bo našel, bo zadel gotovo pravo. Druga kombinacija se da napraviti po analogiji:
18 70
18 71 , 3 J
37|41
10. 5.
10. maja, ko je bil sklenjen francosko-nem-ški mir v Frankfurtu. Po tem računu se da izr^unati konec vojne tako-le:
£)14 915
38(29
11.
11.11.
novembra.)
Sleparije pri dobavah za vojaško intendaturo na Ogrskem
V Budimpešti so uradi, kakor amo že na kratko poročali, zasledili velike sleparije pri dobavah vojaškega sukna. "Az Est" poroča, da gre za večmilijonsko sleparijo. Budimpeštanska policija dela nepretrgano noč in dan in policijski zapori so prenapolnjeni. Med obdolženci je predvsem kakih 20 veletrgovcev. Mnogi med njimi so milijonarji in splošno spoštovani meščani, občinski svetniki in dostojanstveniki. Kar je zaprtih trgovcev, se posebno Sandoru Varadimu, Nikolaju Si-getitou, Deszd Varadimu, Henriku Taubesu, L. Neumannu, Ar-, turju Partošu, 0. Szaszu, L^ Schwazu, D. Hechtu itd. očita, da~ so dobavili stotisoče metrov slabega sukna v vojaška skladišča, čemer so oškodovali vojaški erar ne le za denar, marveč tudi brambno moč na fronti, kjer so se morali naši vojaki bojevati v nezadostni obleki proti sovražniku. I. Taubes je n. pr. sam dobavil 1,600.00(!) metrov sukna i* bombaževine. Afera je zelo zapletena in policija je dozdaj sporočila le del materijala javnosti. V Budimpešti so proti sleparjem zelo razburjeni in časopisi pišejo naravnost v deprimiranem tonu aferi. "Pesti Hirlap" piše, da je nadvojvoda Jožef sam inspici-ral uniforme svojih vojakov na karpatski fronti in ko se je prepričal, kako so bile uniforme v kratkem času raztrgane, je ukazal generalmajorju Szurmayu, naj z največjo natančnostjo preišče, kdo je kriv tem mizernim dobavam.
^ZA VSEBINO OGLASOV je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor določa zakon
GLASILO K. S. K. JEDNOTE.
Ustanovljena v Jolietu, DL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. * Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. marca 1916. skupna izplačana podpora
$1*661.290.40.
GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paul Schneller, 1951 W. Sftwd Place, Chicago, DL I podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, DL tt Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Slavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 131. Duhovni vodja: Rev. Jak. Cerne, 820 New Jersey Av„ Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, HI. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, IU. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mout. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:	1
Joseph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":
Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd Pi., Chicago, HI.
Pomlad pod oknom.
F. S. Finžgar.
pokazala nejevoljo, katero je tako težko dušila. Polence je odletelo in oprasnil moža po licu. "Ubij me, nerodnost ti taka!"
t i-	i- i- • t Mož se je potiDal po zabuhlem
Ljudje so spravljali jesenske 0}5I,azil
pridelke. Zemljak je vgzil na" ,.Belje bi M ko bi te ubiu
težkem vozu m pokal prano z ,aka,e J; kakor by
bičem ob konjih, bajtarji so rinili
gare. On vprežen, ona za vozi-čem, naprej sklonjena in uprta » rokami v zvrhani tovor, poleg nje otroci. Kakor so videli mater, tako so se upirali tudi ti in hitro drobili z bosimi, rdečmi nogami da so dohajali dolge očetove korake. Na vrhu pridelka je sedel dojenček in mahal s koruzno betvijo.
mene, otroka in grunt. Sram te bodi! Lenuh!"
Žena je potegnila iz kupa rogo-vilasto vejo in jo jezno prislonila na tnalo.
"Tiho! Kdo je gospodar? Kdo?"
Pijanec se je dvignil nerodno 3 klade in se bližal ženi z dvignjeno roko.
"Kar udari, le udari in nas po-
Zadrega, je pozdravil sosed bij zverilla!" soseda in hitel svojo pot.	| Mož je bral k 1(Je in
Ze po snegu disi, je odgovo-, mahnil ti ženi žena se je nI drugi zasopel in se pognal še udarcu ognila. Ali av tedaj ji z veejo naglico v samoteznih ojm-1 je ^^ zamahnjena za udareCj
ea_ . .. ,	. . spodletela in usekala ženo v pa-
Vse je gibalo, vse se sklanjalo, lec Kri se je pocedila po tnalu
vse vleklo m hitelo	žena je zajokala> iz hiše sta
ro klancu je prišel Janez i mi-1 pritekla dva fantiča
in se stisni-
na Za pol zemlje je dajal bire j la k materi tep zjokal* z njo cerkovniku. Njemu edinemu se j vred
ni nič mudilo. Z rokami v žepih, j Rq Trdina zagledal kri> se
hoje opotecne, glava pa kakor da I je krepelce pobesilo in je sebi ne sedela na trdnem vratu. Ko j ^ ^
je srečal bajtarski voziček, se ga „Ne nehaš prej> da kaj iztak.
je ognil in stopil prav v travo,
dasi ni bila pot sredi vasi tako ozka. Tam se je gupal in čakal, da je bajtar peljal naprej. Na
neš, jezik!"
Ona je zavila krvaveči palec v predpasnik, po licih so ji tekle solze. Z nogo je sunila vejo s tna-
pozdrav je nekaj nerazumljivega I ja in gedla zamomljal in zavil s širokim tirom I <<Vga yag ylege in Rara inj pa
spet na cesto.	sedimo. Lfi sedimo, le, da nas
Ko je bajtar sredi klanca ob ; ujedo dol?ovi Na srenjo pride. stal, da se oddahne, je potegnil iz|mo ^ ge Qe iztrezniš>»
žepa ruto, se obrisal in izpod rute pogledal za Trdino, ki je prav takrat izginil za oglom.
"To je bogpomagaj!"
Rekel je tako tiho, da ga je komaj slišala žena, ki se je tudi ozrla, potem pa pogledala na moža s čudohvaležnim pogledom.
"Taka prilika, kakor je pri Trdinovih, in vse -pojde pod nič."
Žena je še enkrat pogledala na moža in mu z očmi rekla: "Kajne, Janez, ko bi bili mi na takem?"
Mož ni nič odgovoril, ruto je počasi spravil in se vpel spet v oje. Potoma je pa mislil in razmišljal, kako je to, da tisti, ki bi lahko, noče, kdor bi pa rad, ne more.
Trdina se je prizibal domov. Žena je cepila okleške, ker ni imela naklanih toliko drv, da bi podkurila za večerjo.
Trdina je sedel poleg nje na tnalo in jo gledal. Videlo se je, kako je s trudom dvigal trepalnice na krvavo podplutih očeh. Žena je molčala in cepila.
Žena je zajokala glasneje. Ker je izpod predpasnika silila kri od zavitega palca, je vstala in odšla v hišo. Otroka sta se prijela prestrašena matere za krilo.
Trdifia je gledal za njimi molčal in vrtel debele, zaspane oči. Potem se je nenadoma dvignil, pograbil sekiro in začel grozno udrihati po vejah in oklesčkih. Pot se mu je curkoma ulil po licih. Toda dolgo ni drvaril. Jezen je vrgel sekiro ob tnalo, da se je pokadila prst izpod nje, kamof se je zasekala, pobral klobuk, ki mu je padel z glave in šel v vežo. Žena je izpirala usekani prst in solze so ji kapale v skledo, polno krvave vode.
"Poglej," je rekla pokaje, "sedaj še jaz ne bom za delo. Ti si vzroki"
Moža je popadlo. Roke so se mu krčile in iskale, kaj bi zgrabil, da bi udaril. Pobral je škaf in ga treščil na sredo veže, da se Je razsul in so doge zletele po kotih.
___ __________"Bodo vsaj drva za večerjo,"
Udarci so bili silnejši in zamahi'je pripomnila ona pikro in se ni s sekiro večji. Edino le s tem je ozrla za škafom.
Trdina jo je pa zavil takoj na drugi strani veže skozi duri, za seboj zadrlesknil težka vrata in grozeč in preklinjajoč zapusti dom. Prav blizu žganjarne ga je srečal bajtar, ki je hitel s praz nim vozičem nazaj v polje. Ker je slišal doma, kako je rohne nad ženo, ga je pograbilo, da ni mogel molčati.
"Janez," ga je ogovoril. "Lepo te prosim, Janez, vidiš, boter sem tvojih otrok, nikar mi ne zameri če te prosim."
Trdina se je ustavil in ga gle dal.
"Poglej, dovolj ga imaš, nikar ne tišči nazaj na žužljo strupen sko. Pomisli vendar, ali ni ško da?"
'Škoda je v vodo," se je zare-žal pijanec.
'Seve, ko bi bil ti sam. Ali imaš družino. Nanjo pomisli Taka pridna fantiča in ženo ta kisto. Nikar tako, Janez! In zdravja je škoda. Uničiš se. Kak šen si! Ne ješ nič, ves zabuhel si Smrt si nakoplješ."
"Smrt, smrt! Kaj boš ti večno živel? Enkrat moramo vsi iti Kaj le imamo na svetu? Nič trpljejne, samo trpljenje! Ne sitnari mi s takimi rečmi kakor ženske."
'Janez, Janez, danes se norcu ješ. Ko pride ura, boš drugače govoril in mislil."
'Nikoli drugače. Le vleči, če se ti ljubi in pretrgaj se. Jaz se ne bom. Ali je vredno, da se to-iko ubijaš? Norec! Življenje življenje! Na še tegale ni vredno!"
Trdina je pljunil na cesto in zavil- v krčmo. Bajtar je zmajal z glavo in se pustil hitro po klancu.
Ko je prešla zima, je nrrtvo polje oživelo. Razorane njive so se kadile, v brazde se je vsipalo zrnje, po klancu v vasi so tekli vozovi in voziči. Vsem se je mudilo, vse je bilo spočito.
'Na ozarah sta priorala vkup soseda.
" Nabašiva," sta rekla hkrati, 'da se konji oddahnejo."
"Si slišal?" izpregovori kmet juka, ko je zapalil in poveznil pokrovček na pipo.
Kaj takega?" je povprašal sosed Mejač in prižigal. Trdina je na koncu." Trdina? — Tako mlad gospodar."
Ni odlegel. Pijača ga je podrla!"
"Prav za prav, nič ne bo škode. Ona se še kako otme. Sicer bi jih bili pregnali dolgovi."
Soseda sta premolknila in kadila.
V	nedeljo med naukom je vaso-val pri bolnem Trdinu sosed boter.
Žena je šla z otrokoma v cerkev.
Trdina je ležal bled in shujšan na postelji. Kakor vosek je bilo njegovo obličje in roke tenke, cakor otrokove.
Janez, kako je?" Tako ga je ogovoril boter in si pomaknil stol k postelji.
Nič kaj dobro, boter. Kaj mislite?"
"Janez, tako ti rečem, slab si. Saj sam najbolje čutiš. Kaj ko bi pomislil na testament."
V	voščeni obraz bolnika je šinila za trenotek rdečica. Ko je tako naglo izginila, kakor se je pojavila, je rekel Trdina:
"Testament!"
V	besedi, izgovrjeni počasi, s slabotnim, strahu in groze polnim glasom je bilo veliko bolesti.
Boter je čutil to bolest in je tolažil.
"Vidiš, Janez, prav je, če urediš časno in večno. Zato ne boš nič slabši in miren boš. Zavoljo testamenta ne bo smrti ni trenotek prej, kakor ti je namenjena."
"Smrti?" je ponovil bolnik in spet je planila rdečica vanj.
"Boter, kar po pravici povejte: Kako mislite? Kaj govore ljudje? So me že obsodili, kajne?"
"Ne poslušam, kaj sodijo ljudje in kako. Dokler je duša v človeku, ne ve nihče, kako se bo končalo. Ali po pameti bi bilo prav, če tako narediš, kakor sem svetoval."
Bolnik ni odgovoril. Motni pogled je uprl v strop, prsi so se mu trudno dvigale.
Tudi boter je molčal in iskal kaj in kako bi začel.
"Meni se zdi, Janez, da bi bilo ugodno, če bi odprl okence. Solnce je zunaj in pomlad."
"Odprite, boter," je rekel bolnik in gledal nepremično v strop* Boter je odprl okno, pokleknil na klop in odrinil okence, da se
je usula žarka solnčna luč v sobo. Z lučjo je v zatohlo stanovanje priplul od cvetja nasičen vzduh. Zadišalo je po maju. Na jablani tik okna so šumljale čebe.e.
Ko je solnce posijajo na postelj, se je bolniku zableščalo, da je zastisnil oči, kakor od bolečine. Dolgo je mižal in sopel v globokih vzdihih. Botru ni bilo prav ugodno. Posegel je po pratiki in iskal brez namena svetnikov in praznikov. " ,,
Trdina je počasi odprl oči, ki so se razpirale čezdalje bolj in obti čale na cvetoči jablani. Boter ga je parkrat skrivaj pogledal preko pratike, ali vselej hitro umaknil oči in listal z okornimi prsti dalje.
'Oh, boter!" je vzdihnil bol nik.
Sosed je zaprl pratike. "No, Janez, kaj bi?" Silno mehko je izrekel te besede. Zakaj bolnik se mu je smilil.
"Oh, boter, pomlad je zunaj in jaz — umiram!"
Po voščenem licu so se drle debele solze. Boter je zakašljal, potegnil ruto in skušal zakriti, ker se je komaj premagoval.
"Nikar, Janez! Kakor je božja volja! I kaj pa je življenje? C
te Bog pokliče---"
"Oh, boter, nikar! Življenje je tako lepo!"
Trdina je zajokal na glas. Krčeviti plač ga je stresal, da je drh telo vse nabogljeno in izsušeno telo. Boter-bajtar se je spomnil kako sta se srečala jeseni na klancu pred krčmo.
"Prišla je njegova ura," je pomislil žalosten in potrt. "Ali naj mu ob tej grenkosti oponesem? Sam trpi dovolj!"
"Janez, lepo te prosim, ne obupuj ! Akoduje ti, vsakemu bolni-ui škoduje, če obupa."
Bdlnik je uprl od solza kalne oči v soseda, s suhim prstom je pokazal skozi okno na cvetočo jablano, kjer je šumelo in dišalo z opojnim duhom.
Roka je naglo omagala in padla na odejo kakor mrtva. Bolnik je spet zatisnil oči in s premikajočih se ustnic je bral sosed šepetaje: Življenje, življenje — Ko so zvečer tistega dne trije možje, ki so bili nriče Trdinove oporoke, zapuščali njegovo hišo. so vsi hkrati potegnili z rokami preko oči in se razšli, ne da bi črhnili besedo.
Za tri dni je Trdina ležal na mrtvaškem odru.
Njegovo napol zatisnjei^o oko je bilo uprto v cvetočo jablano in je še mrtvo strmelo v pomlad pod oknom---
Tam v toga ptice spet pojo . . .
Tam v logu ptice spet pojo
irn pomlad oznanujejo--
A letos ptic pa petje. glas, Tako ne sega v gorsko vas!
To petje sredi je livad, Pastirček glasno spremljal rad
Še lani.--Letos pa solze
Pretaka za očetom že.
Na vrtu tam poganja spet,
Dišečih rožic pestri cvet.--
Vzbrstel je nagelj, rožmarin, Ljubezni srečne ti spomin!
Kako pa letos, dekle ti,
Zalivala boš rože mif--
Ker fant poslednjič tvoj objel Te-je, — ko v vojsko je odšel!
Nad kočo malo pod goro,
Pomladno joka se nebo.--
Neboy ki lansko leto še Pozdravljalo družino je.
V tej ko ft iena se s o Iti. Srce ji poka žalosti: Iz vojske se povrnil ubog, Je mož njen,ranjen ves,—brez nog!
Ivan Z.
_ Na prodaj
je hiša blizu slovenske cerkve v Chicagu, ni. Hiša je prostorna za dve aruzme m nese $21.00 renta na mesec. Proda se za $2,500.00. Dobiti io je za gotovino ali na obroke.
Oglasite se pri
* RANK KOSMACH 2116 W. 22nd Street,	Chicago, Illinois.
Opomba: Podpisani se tudi priporoča rojakom Slovencem za izdelovanje vseh, v notarsko stroko »padajočih listin!
(4.28.-5.5.2*)
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine
priporočamo
prvo Id na|stara)šo domačo tvrdko
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jih prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato.
V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.
WWWflflWWfWWrtftMrt^wwvwvwwwwvwwvs
$ 1.00
se otvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se obrestuje § |7[) po ....
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom.

Modrijani niso drug drugemu nevoščljivi, pač pa--bogatini.
• • •
Dobri in zvesti prijatelji ne pri-iajajo radi v skupinah v tvojo hiio.
• • • •
Včasih te stane samo ena obrek-
jiva beseda dosti denarja. • • •
Z ženitvijo se pričnejo za marsikaterega moža sitnosti in težave. • • •
Nekatere ženske ne hodijo več po poroki k fotografu.
Samo malo izkušnje ali znanja, ti včasih prihrani odvetniške pomoči in njegovega honorarja.
i__
Martin Nemanich
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina*
Telefon: Canal 80.
1900 W. 22nd St.
Chicago, 111. j
ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
UstlROVljtRI
lita 1857
licijoRilizi-viri lita 1884
Pod nadzorstvom vlade Zed in jenih držav
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
ki daje
3% obresti 3%
i pripisuje polletno k glavnici
Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
(Prva NacIJonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
Stapao bančno prenože- (S AAA ■|e aH vrednost zsasa 9*»VVv
•' ■ **
t-.-;.
WfWFrWy .

5? ;•
KRANJSKO.
Umrli »o v Ljubljani: Egidij Bizovičar, ključavničar, 31 let.— Sestra Kasilda Šuli^j, usmiljen-ka, 32 let. — Janez Jerše, dninar* 47 let. — Pran Potočnik, sprevodnik južne železnice, 36 let. — Matevž Alič, delavec-hiralec, 70 let.
Umrl je v Jozefišču na Poljanski cesti vlč. g. Ivan Myhalčuk, rusinski župnik grško-katoliškega obreda iz Koritniki pri Pfemyslu v starosti 57 let. Rojen je bil v Mervičah pri Lvovu od kmetskih starišev, kjer je končal tudi gim nazijske in teologične študije. Te-ologične študije je pa zamogel početi šele po dovršeni triletni vojaški službi pri dragoncih, pri katerih je postal nadrednik. Pokojnik je bil zelo nadarjen in visoko izobražen mož. Bil je zelo zabaven in je posedoval zdrav in dober humor, katerega je ohranil tudi v svoji veliki nesreči in težki bolezni.
Umrla je v Novem mestu gospa Ivana Ramor roj. Peternel, soproga c. kr. cestnega mojstra.
• Zastrupila se je s sublimatom natakarica v kantini belgijske vojašnice v Ljubljani. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Ne srečna bolezen ji je baje potisnila strun v roko.
Umrl je v rezervni bolnišnici v Sarajevu vsled pljučnice g. Jer nej Golob, posestnik in trgovec na Logu pri Otaležu. Služil je pri 27. domobr. pešpolku št. 27 7. peta. Od štirih bratov, ki služijo sedaj cesarju, je on prvi da življenje za domovino. Zapušča vdovo in dvoje otrok. Blagemu Jerneju časten spomin!
Samoumor. 441etni Ferdinand Kralj iz Ponikve se je 15. marca obesil v nekakem gozdu pri Brš ljinu, občina Prečna. Ko ga je isti dan dopoldne srečal nek cigan in vprašal, kam da gre, mu je Kralj odgovoril, da se hoče u-moriti. Cigan je o tem obvesti Kraljevo ženo, ki je takoj tekla za možem v gqzd. Našla ga je navidezno stati ob neki bukvi. Ko mu je zaklicala, zakaj se pred njo skriva, ni dobila nobenega odgovora. Šele, ko ie stopila bližje, je zapazila, da se je obesil
Nesreča ali zločin. 19. marca so našli ori Kalanovem mlinu Škofj i Loki v Sori moško truplo, ki ga še niso identificirali. Truplo je na glavi poškodovano. Ali se je pripetil zločin, nesreča ali samomor, še ni znano.
Smrtna kosa. Umrl je pri Št. Juriju pod Kumom dne 20. marca gospod Tomaž Martinčič, oče vojnega kurata gosp. Andreja Martinčiča, ki je v Przemyslu. Drug sin je na južnem bojišu. Naj v miru počiva. — Z Dol pri Litiji se poroča, da je umrla daleč okoli znana Ana Fakin. bivša gostilničarka v 76 letu starosti. Dne 26. januarja so pa našli Ma tija Fakin, posestnika z Robčnega Vrha v snegu mrtvega, blizu doma, kjer je najbrže vsled napora gredoč s sejma v Radečah zaostal.
Umrl je v Ljubljani vpok. dvorni svetnik tukajšnjega dež sodišča gosp. Gvido Schneditz.
Nesreča v Trbižu. Dne 20. marca opoldne se je udri v sneg s strehe v Tržu, ki je podsul 721et no Marijo Pečar. Vojaki so Pe čarjevo izkopali i z snega. Pe-čarjevo, ki je močno poškodovana. so prepeljali v bolnišnico.
Ni mrtev! Četovodja Martin Jamnik, posestnik iz Zagorja, je v uradnem izkazu izgub št. 137 z dne 27. februarja izkazan kot mrtev. Dne 18. marca pa dobi žena od njega pismo z dne 23. februarja iz Moskve, v katerem ji sporoča, da je bil dne 26. januarja v hudem boju v Karpatih ranjen v levo stegno in upa, da bo kmalu okreval. Končno želi skorajšnji mir in veselo svidenja.
Odlikovanje. Stotnik domobranskega polka št. 1. gosp. Ant Krejči, iz znane ljubljanske ro-dovine, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojno deko-rakijo.
Iz ruskega ujetništva sta se o-
glasila Ivan Erjavec iz Podutika pri Ljubljani in Franc Bilban iz Kosez pri Ljubljani. Ivan Erjavec se nahaja v ujetništvu v Niž-njem Novgorodu.
Izbiranje v letih 1873. do vštev-ši 1877. rojenih črnovojnikov na Kranjskem se je vršilo, ozir. se vTŠi dne: 6. aprila 1915. v Kočevju za sodni okraj Kočevje; 7. a-prila v Ribnici za sodna okraja
Ribnica in Velike Lašče; 9. aprila v Črnomlju za sodna okraja Čr nomelj in Metlika ; 11., 12. in 13 aprila v Rudolfovem za sodne kraje Rudolfovo, Trebnje in Žu žemperk; 15. in 16. aprila v Kam niku za sodna okraja Kamnik in Brdi; 18. in 19. apriia v Radovlji ci za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora; 21. in 22. aprila v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; 23. aprila v Škof ji Loki za sodni okraj Škofja Loka; 25 in 26. aprila v Ljubljanica sodni okraj Ljubljanska okolica; 27. a prila na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika; 29. in 30. aprila v Ljub liani, za sodni okraj mesto Ljub liana; 1. in 2. maja 'v Litiji za sodni okraj Litija; 4. maja v Viš nji gori za sodni okraj Višnja go ra: 23. in 24. aprila v Krškem za s^dna okraja Krško in Radeče 24. aprila v Kostanjevci; 26. a orila v Mokronogu za sodni okraj Mokronog: 6. in 7. aprila v Go renjem Logatcu za sodne okraje Logatec, Cerknica in Lož; 8. in 9 aprila v Idriji za sodni okraj 1 drija; 10., 11. in 12. aprila v Po stoj ni za sodne okraje Postojna Mirska Bistrica. Senožeče in Vipa va.
Iz seznama izgub št. 143. Nad
noročnik dr. Maks Abram, 97. pp z Kobilaglave, nirtev (25. 11. — 1. 12. 1914.); stotnik Bednarz Krnest, 97. pp., iz Trsta, mrtev '25. 11. — 1. 12 1914.); poročnik Berce Jožef, 97. pp., 2. stot., Lancovega, ranjen; praporščak Bosnič Anton, 97. pp.,' 11. stot ranjen; kadet (Castellan Alojzij 97. pp., 12. stot., ranjen, poročnik osič Josip, 97. pp., 7. stot., ra njen; poročnik Dejak Rihard, 97 op., 9. stot., iz Trsta, ranjen; ka letni aspirant Dujc Alojzij, 97 Dp., 7. stot., ranjen; poročnik Fi la Ferdinand, dom. pp.,
'tot., ranjen; praporščak Kintz Walter, 97. pp., 9. stot., iz Trsta 'nrtev (18. — 31. 10. 1914.); pra •>orščak Kolarzowski Julij, 97 pp.. 5. stot., ranjen; poročnik Koser Oton, 97. pp., 10. stot., iz °tuja, ranjen: praporščak vitez Kremer Rafael, 97. pp., 10. stot, 'z Trsta, ranjen: praporščak Ma-'aček Henrik, 97. pp., ujet; ka iet Maier Ivan. 97. pp., 5. stot., anjen; poročnik aspirant Mar-iart Maks, 97. pp., ujet: kadetni aspirant Rade j Franc, 97. pp., 2. tot., iz Celja, ranjen; poročnik ^atzenberg Erhard, 97. pp., 12. "»tot., ranjen; praporščak dr. Ste-!o Franc, 20. pp., ujet; nadporoč-nik Stenta Rihard. 97.pp., 11. stot., mrtev (18. — 31. 10. 1914.); stotnik Zeh Humbert, 97. pp., 1. tot., iz Trsta, ranjen.
Iz seznama izgub št 144. Nad-noročnik Hočevar Ignacij, črno voj. pp. št. II., 6. stot., iz Kam aika, mrtev (1. 11. — 10. 12. 1914.); namestnik asist. zdravnika dr. Primšar Franc, 89. pp., 14. stot., mrtev.
„ Vojna odlikovanja. Srebra«
hrabrostna svetinja I. razreda je podeljena naredniku Rudolfu Pravda, štabnemu četovodju Ivani Logar, računskemu podčastni ku I. vrste Jožefu Skerl, četovod-iu Antonu Gižent, Mihaelu Jurič Mihaelu Pišljar, Petru Franko in desetnikoma Hermanu Kern in vanu Kambič. Srebrna hrabrost na svetinja II. razreda je po-leljena štabnemu naredniku A-iolfu Miiller (padel), bataljon, "robenčatu Jožefu Konstantin, o-rožnemu mojstru Ludoviku Iskra, eetovodjem Viljemu Kraje, Vin-kotu Marinče, Maksu Fajdiga, Rudolfu Babnik, Alojziju Buch te, desetnikom Karlu Eržišniku. Vincencu Terček, Alojziju Erjavec, Aleksandru Stenke, Jožefu Mirtič, desetniku pomož. delavcu Antonu Jeglič, poddesetnikoma Francu Magerle in Jožefu Šušteršič, pešcem Stebe, Ivanu Slamič, Francu Guštin, ffakobu Lavrič, "vanu Bevk, Jakobu Čop, Valentinu Česen, Jožefu Hočevar, Ivanu Babnik, častniškima1 slugama Ivanu Fanin in Ferdinandu Eng-lert in prideljenemu orožniškemu četovodji Antonu Smrekar. Od-likovanci so vsi 27. deželnobram-bovskega polka.
Izprememba imena jeseniške cšt9. V smislu odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 3. "iarea t. 1., št. 2938 P, iz leta 1915» ^ izpremeni dosedanja uradna o-'načba c. kr. poštnega in brzo-iavnega urada "Jesenice na Gorenjskem I" v "Jesenice na Gorenjskem."
Is ljnboMimnotti. Ruda fjt Josi p Brilej iz Trbovelj je dne 17. mar-ca v neki trboveljski gostilni zagledal rudarja Andreja Konciljo v družbi z dekletom, za čigar ljubezen se je Brilej že dlje časa potegoval. Ljubosumni Brilej je začel prepir in je končno svojega srečnega tekmeca z nožem večkrat sunil v prsa. Koncilja je vsled teh poškodb na licu mesta umrl. Brileja so izročili vojaške mu sodišču v Gradcu.
Detomor. Posestnica Neža Planine v Križu pri Kozjem je ob* dolžena, da je povila otroka in ga koj po porodu y škafu vode u-topila in potem pokopala. Nežo Planine so zaprli, a priznati ni hotela, ne da je otroka umorila, ne kje truplo pokopala.
Ustreljen otrok. V Framu na Štajerskem se je"!6leten dečko i-2rral z revolverjem, ki mu je slu čajno prišel v roke. in je po nesreči ustrelil 191etno Marijo Šmir-maul.
Mariborski stolni dekan ustoličen. Na praznik Oznanjenja Marije Device, dne 25. marca se je v mariborski stojnici vršilo slovesno ustoličenje novega stolnega dekana mil. g. Jožefa Majcen. Ob 9. uri se je pričel slovesen obred, katerega je izvršil sam knezoškof dr. Mihael Napotnik. Po obredih je imel novi stolni dekan prvo svojo pontifikalno sv. mašo.
Poslanec Malik v ruskem v jet ništvu. Vseneinški poslanec Malik, ki je zastopal volilni okraj Ptuj-Lipnica, je ob izbruhu vojne prostovoljno stopil v vojaško službo in je služboval v trdnjavi Przemysl. S padcem te trdnjave ie tudi Malik prišel v rusko vojno vjetništvo.
Odlikovan je bil z zlato hrabrost no medaljo cand. j ur. Janko Koser, praporščak pri 70. pp., iz Juršinec pri Ptuju, za odlično hrabro vedenje pred sovražnikom. Koser leži ranjen v bolnišnici v Jaegerndorfu. To je dru-io odlikovanje z zlato hrabrostno medaljo v katol. akad. društvu "Dan" v Pragi (poročnik Cven-kel.)
Iz Bizeljskega: Razno delo po vinogradih še gre kljub pomanjkanju moških delavskih moči dosti hitro od rok. Splošno pa se slišijo tožbe, da ni modre galice in da se bo letos težko boriti proti peronospori. — Vinske cene iredo počasi kvišku; za belo novo .-'no se zahteva sedaj splošno po 44 do 46 K, sortimenti so seveda dražji. Večje partije nakuplje-nega vina so šle te dni v Gradec n Ljubljano. — Draginjo čutimo seveda na Bizeljskem bolj ko drugod, ker domač žitni pridelek ne zadostuje za prehrano prebivalstva. Koruza se prodaja sedaj pri nas po 48 do 50 K, seveda nova. ker stare, suhe, že dolgo ni več dobiti. Občina se je obrnila na vlado za odpomoč.
Drobne novice. Iz Maribora
Mesto je preskrbelo za prebivalstvo večje množine moke, riža in krompirja. Zglasiti se je treba za to blago v hiši trgovca Koroš ea^na Magaalenskem trgu. — Ia (Celja. V grmovju okoli nekdanje baron Bruckove hiše so našli otroci odrezan človešk prst. Odkod je prst, policija ni mogla dognati. — Tz Celja. Na nekdaj baron Bruckovem posestvu se je postavilo zadnje tedne celo vrsto esenih barak. V kak namen bodo služile, se še ne ve. — Umrl je v Arnovžu odvetnik dr. A. Pich er v lepi tarosti 85 let. — Iz Polj čan poročajo, da se je med posta-iania Poljčane in Ponikva vnel tovorni voz jute. Ogenj so najbrž povzročile iskre z nasprotne strani prihajajočega vlaka. — Iz Maribora. Na koroškem kolodvoru je povozil vojaški vlak računske-?a podčastnika. Bil je pri priči mrtev.
.Štetje živine na Štajerskem.
Štajerska namestnija je odredila štetje živine po celi deželi, da dobi pregled o številu "Živine in stori pravočasno potrebne korake za preskrbo prebivalstva z mesom.
je v deželi še mnogo goveje živine in svin, kaže obisk ptujskih sejmov: dne 16. marca je bilo prignanih na sejm v Ptuj 718 srlav goveje živine in na svinjskem sejmu dne 17. marca je bilo 80 svinj. Največ kupljene živine gre izven dežele in slišijo se po koroškem vzgledu glasovi, da bi se promet z živino iz dežele počasi ustavil ali pa vsaj omejil.
PRIMORSKO.
— Pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji pri Trstu je umrla v starosti 86 let gospa Antonija MiklavČeva, mati tržaške ga slovenskega dež. poslanca g. Ant. Miklavca.—Na severnem bojišču je padel Ivan Furlan iz Op-čin pri Trstu.—Na severnem bojišču je padel notarski kandidat nadporočnik v rez. 97. pešpolka dr. Maks Abram.— TJa severnem bojišču je padei praporščak 17. pešpolka Viljem Dolschak. — U mrl je v Gorici trgovec Ivan Del-kin.—V Trstu je umrl g. Edvard Adrijan Vatovec.—V Komnu je umrla gospa Roza Comela, roj. Kovačič, soproga c. kr. sodnika v Trstu, sestra c. kr. podpolkovnika Miroslava Kovačiča, ki se sedaj nahja v srbskem ujetništvu v Nišu.
—	Pogreša se Jožef Nanut iz Standraša pri Gorici. Služil je pri dež. domobranskem polku št. 27, pri 9. stotniji. Zadnijkrat je pisal dne 14. 1. 1. iz Krpatov in od istega časa ni nobenega glasu več o njem.
—	Slepar na Vipavskem. Mlad eleganten Tržačan je nekaj časa hodil po Primorskem in Vipavskem in pripovedoval ljudem, da morajo na vojne vjetnike v Srbiji pošiljati denar potom ameriškega konzulata v Trstu! Nabral je precej denarja in ljudje so mu zaupali, ker je imel seboj pečat ameriškega konzulata. Zdaj so tega človeka aretirali. Bil je nekaj časa res v službi pri ameri škem konzulatu, a zapodili so ga in od tedaj je s pečatom konzulata sleparil. Ta človek je imel za ljubjco neko vipavsko dekle in najbrž od nje dobil informacije, da je potem mogel po Vipavskem slepa riti.
—	Mlajši brat ovadil starejšega radi razpecavanja ponarejenega denarja. — Iz Gorice: Pred kratkim so poročali listi, da so v Malih Žalbjah prijeli dva brata, ki sta kupovala slanino in jo plačevala s ponarejenim dnarjem, 1—2kronskimi novci. Ta vest se je nanašala na brata Stopar. Resnica na tej vesti pa je, da je bil radi tega čina zaprt le eden teh bratov. Ovadil ga je mlajši brat. Sedaj je izpuščen iz preizkoval-nega zapor, a preiskava še teče.
—	Odlikovanje.—Računski narednik Ivan Gamas, 97. pešpolka. je bil 15. februarja t. 1. na severnem bojišču odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. Gospod Gamas je že od začetka vojne neprestano na omenjenem bojišču.
—	Odlikovan pomorščak. Stanko Koderman, topničarski učitelj
Nj. Velič. ladji "Wien", je
— Pošle na Primorsmkem.—\
smislu določb odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 9. decembra 1914, št. 4847/P iz leta 1914 se spremenijo poštni uradi Bilje (politični okraj Gorica), Brežnica pri Kobaridu (politični okraj Tolmin) in Trviž (politični okraj Pazin) dne 1. aprila t. .1 v poštne nabiralnice z razširjenim delokrogom. Kraji, ki tvorijo do-stavljavne okraje tačasnih pošt nih uradov v Biljah, oziroma v Drežnici pri Kobaridu in v Trvi-žu, se bodo po spremenitvi teh poštnih uradov v poštne nabiralnice pridelili dostavi javnim o-krajem poštnih uradov v Mirnu, oziroma v Kobaridu in v Parizu.
Sedal |e čas.
Vsi oni, kateri želijo kupiti farmo, naj pišejo takoj po knjige, katere jim pošljemo zastonj. V tej knjigi je natančen opis ozemlja, katerega proda-jemo.
Sedaj smo razdelili 10,000 akrov zemljo za farme za vstanovitev nove plo^ venske naselbine v Draper, x.'is. V tej knjižiei je veliko zahvalnih pieein ou onih, ki so že kupili od nas zemljišče. Zemljišče prodaja znana Edward Hinea Lumber Co. največja trgovina z lesom na svetu. Da se boste sami prepričali pišite na
A. B CODE, Landsale Manager
EDWARD HINES FARM LAND CO., 1324 Otis Bldg., Chicago, 111.
Naš zastopnik za Slovence je:
Mr. MATH CESAR, 1900 W. 22 nd St.. Chicago, 111.
2/24—5/24
za rojaka Kocjan-a, ki je obrti v starem kraju tkalee. ma je iz vasi Dolnja Pristava, ra Podgrad pri Novem mestu m Dolenjskem. Star je nekaj nad K) let. Čul sem, da živi nekje v državi Michigan. Prosim cenj. rojake za njegov naslov.
Josip Perko 2236 S. Wood St.
Chicago, 111.
JOHN MOŽINA
ROJAKI IN ROJAKINJE Si-ROM AMERIKE POZOR!
slovenska grooerija in mesnica
1039 Prescott St. vogal 11th St. North Chicago, 111. (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij. skega blaga in mesnico. NIZKI CENE, DOBRO BLAGO IN TOČJNA POSTREŽBA je moje geslo ROJAKI K ROJAKU. 2. 3. — 5. 3. It.
na
dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda, ker je s svojima 24 cm topoma izvrstno streljal na 1600 metrov visoko stoječo črnogorsko baterijo.
—	Izjalovljen poizkus svedrovcev.—Iz Trsta poročajo: Dne 22. marca so neznani tatovi vio-mili v prvem nadstropju Lloydo-ve palače v sobo uradnega predstojnika pomorske revizije g. Ar-turja Padernija, ter se tam s tihim svedrom spravili nad blagajno "Hranilne zadruge Lloydovih uslužbencev", katera blagajna se nahaja v sobi. Svedrovci so bili s svojim delom že precej naprej, vendar ga pa niso dovršili: pustili so blagajno načeto in odšli. Ne ve se pa, če jih je morda kdo — nehote — preplašil, ali če so pustili svoje delo, ker se jim je zlomil sveder, katerega so včeraj zjutraj našli na tleh tik blagajne. V blagajni je bilo okoli 7000 K denarja.
—	Konte Vojnovič bolan.—Kakor poročajo iz Šibenika, je konte Ivo Vojnovič, znani hrvatski pisatelj, ki je v Šibeniku interniran, težko obolel na očesu, da se bo moral podvreči nevarni operaciji.
—Državna subvencija tržaškemu Lloydu.—Ker se je ob začetku vojne ves promet tržaškega Lloyda ustavil, se je država branila izplačati družbi drugo polovico subvencije za leto 1914. Lloyd se je pa postavil na stališče, da ima kljub ustavljenemu prometu pravico do subvencije in sicer do polovice določene vsote, ter je zagrozil, da zniža plače svojim uslužbencem. Nazadnje se je med državo in Lloydom dosegel sporazum, ter da država pol milijona kron, t. j. toliko, kolikor je treba, da ostanejo uradniške in uslužbenske plače neizpremenjene. —
Sedaj pošiljam denar v staro domovino cenejše . kot kedaj poprej:
10 Kron za.......... $ 1.70
25 Kron za ......... $ 4.25
50 Kron za.......... $ 8.25
100 Kron za.......... $ 16.40
200Kron za .......... $ 32.75
250 Kron za.......... $ 40.90
500 Kron ............ $ 81.75
1000 Kron za.......... $162.50
Poštnina je pri teh svotah že všteta.
Vsem onim, ki želite pomagati svojcem v stari domovini, se sedaj nudi najlepša prilika. Krone »n sedaj cenejše kakor kedaj preje in radi tega rojaki, podvizajte s* sedaj ko je čas. Za točnost in po-štenost Jamčim s svojim lastnim premoženjem. Moje geslo je: Po magati svojcem tukaj, kakor tu di v stari domovini.
JOSIP SITAR,
slovenski trgovec in posestnik JOLIET, ILL.
805 N. Chicago, Street.
NA PRODAJ
Sta dve fini farmi poleg večjih mest, kjer je v bližini že 12 slovenskih farmerjev. Farma obsega 200 akrov. Ima gospodarsko poslopje, gozd in dobre nji-ve ter senožeti. Pri tem je 20 krav, več kokoši, vse orodje in še nekaj pridelkov. Cena $4000,— ; $1500,— je treba na-plačati, ostalo pa na lahke o-broke.
Druga farma obsega 160 akrov.
Ima še dobro ohranjeno poslopje. Dva konja, stara po 4 leta, 12 krav več kokoši in nad 300 sadnih dreves. Cena $3000,-Ker sta lastnika Amerikanca, se lahko zanesljivo obrnete za natančna pojasnila na rojaka: Mihael Kramar, box 46. P. 0., Fly Creek, N. Y. (Otsego Co-unty). (Ad. 3.-31—4.-21. >

PETER CULIG
JAlVJVI JVOTA7Z
1245 So. Santa Fe Avenue.
Pueblo, Colo.
Izdeluje vsakovrstne pravove-ljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države in staro domovino.
(Ad. 4.21-7.21.15)
^ZA VSEBINO OGLASOV ni odgovorno ne uredništvo, ne u-pravništvo.-0
SLOVENSKA NASELBINA
v Jump River, Wis., obeta postati jedna najboljših v Ameriki Zemlja je rodovitna, na njej raste vse, in je tik železnice. Podnebje ie zdravo, voda dobra, vse se lahko proda. Živinoreja, svinje reja, ovčjereja, kurjereja bodo dajale tukaj lep dobiček. Skušali bomo vstanoviti zadružno mlekarno, zadružno sušilnico za s vinsko meso in klobase itd. Muštrov zemlje ne pošiljamo; vsak naj si pride stvar ogledat sam. Po žu rite se rojaki, dokler ni zemlja tik železnice pobrana ali prodana. Cena za aker $20.00 in višje na osemletno plačilo. Obrnite se na rojaka:
Wm.Brunschmid
FARMER Jump River, Wisconsin.
OPOMBA:
Prodajam tudi obdelane farme, konje, živino, svinj at, kurjad, sadno drevje, trsje, inkubatorje, Cream Separatorje, razne poljedelske stroje itd. 4. 14. —7. 14. 15.


DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD
prodaja
1780-82 E. 28«ti St., Lorain. O tli o
CONCORD RDEČE VINO	CATAWBA BELO VINO
60c. galona.	80c. galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim,— Naročilu je[treba pridejati denar ali Money Order.
'	Nekaj	1
novega! $
Ki Si Ki Ji
iz germanskega srebra v naravni velikosti kakor kaie ta slika Važno 7.a vsakega člana ali članico K. S. K. J.
Cena komada 25c. Kdor jih naroči pet skupaj, dobi enega povrh.
M. POGORELC, — »E. Madison St. Room Ilia Chicago, IU.
Med valovi življenja.
Poveat, spisal Dobravec.
(Konec.) IX.
Dva meseca pozneje je pl. Vi denski popolnoma okreval. Krajcem in patrom Jožefom je sedel nekega popoldne na vrtu. Prijateljski so se razgovarjali in srkali rujno vince, katero je kapitanu zdravnik dovolil šele pred par dnevi.
"Kaj se neki mudi Mlakar, da ga ni tako dolgo?" reče gospodar in pogleda na uro.
"Ima že kakšen opravek. Mlade ljudi tako rado vse zanima," pravi pater.
"Jaz pa mislim, da ga vedno najbolj vleče sem v prijazne Plo-ee," šali se Krajec.
"Morda res! Nemogoče ni, odgovarja Videnski, kakor da se mu zdi, kam meri kaplan.
"Pameten mladenič — ta Mlakar. kaj? Saj ni, da bi hvalil prijatelja, toda slabega, upam, ne ve nikdo o njem," nadaljuje Krajec.
"On ima pametne nazore. Ni ga spaeil sodobni svet. Samostojno misli, in takih mož je malo dandanes." Še bi bil govoril, a izza vogala se je že pokazal rob velikega slamnika in pod njim zagoreli obraz Ivana Mlakerja. Že od daleč ^e Dozdravil družbo in, prišedši v lopo, sedel k znancem.
"Zdravi, gospoda," reče otiraje si pot s čela. "Na, vam je dobro. Kar sekate ga počasi. Nič se ne bojite potenja tukaj v senci. Lepo, lepo!"
Gospodar je poklical hčer; prihitela je Lucija s kozarcem in u-gledavši Ivana, zardela in zvese-Jila se ob jednern. Vsi z Viden-skim vred so opazili to;, očetu so se od zadovoljnosti skrčile gube v licu, ki je bilo še bledo po prestali bolezni.
"Xa zdravje došlemu gostu! dvigne čašo m mu napije.
"Živio Ivan!" vzklikne Kra jec.
"In Lucija," pristavi nagajivo pater.
Ta nepričakovana zdravica je spravila oba v zadrego. Oči vseh so se uprle v cvetoči par. Viden-skemu se je zalesketala solza v o-eesu.
Dasi ni Ivan ukrenil še ničesar pri njem zastran hčere, vendar so že raznesli govorico, da je to pot obveljalo LuciV ne pa kapitana. Oče je rad slišal, četudi po drugih, kaj želi njegova jedin-ka. Odkar je bil prebolel, sam ni vedel, s čim bi ji ustregel. Tudi v njegovih nazorih se je bila zvrši-la velika izprememba. Krajec ga je spravil v pravi tir: Sedaj pri znava stari mož brez ovinkov svojo zmoto, priznava, da je življenje kakor težavna vožnja na morju, kjer potrebuje človek blesteče zvezde vodnice in dobrega krmi la. Zato sedaj ceni tudi Ivana Mlakarja, zato bi mu bil ljub — zet.
"I, naj pa bode, no", rekel je potem, ko si je otrl solzne oči in trčil s prijatelji. Lucija je pokusi-la, odložila kupico in odšla v sobo k Vidi. Srce ji je bilo močno, prsi so se ii dvigale, oklenila se je prijateljice in govorila:
"Vida, Vida, kako sem srečna!"
Možje na vrtu so ostali še dolgo skupaj, pogovorili so se marši kaj in slednjič vrgli celo "tarok." Ločili so se malone v mraku.
Knfalu potem, ko so Poljanci zmastili in pokusili letošnjo kapljico, ko so ptice se^vke že zapustile naše kraje, poročil je kaplan Krajec Ivana in Lucijo. Nekako posebno slovesen je bil videti v onem trenotku, ko je zrl na novoporočenca in jima delil božji blagoslov.
Zvečer je bila v Pločah velika gostija. Župan Peter je zopet sedel na prvem mestu. In glej kle-ka! Zopet je nanesla prilika, da je moral — seveda v sveeti si svojega dostojanstva kot stoloravna-telj — prvi napi jati. "Oh, pa še to!" vzdihoval je kakor pod največjo težo. Upotila ga je kratka m kot poper suha napitnica.
Celo Tratnik, ženinov najboljši prijatelj, je nocoj vesel. Kaj bi ne bil! Spoznal je zadnji čas, da samo sloveče ime in očetovi denarji niso še zadostno priporočilo vsakemu ženinu, dasi zaležejo mnogo. Zdelo se mu je. ko je pretekle dni občeval z Vido, da bi
le ona, sicer ne bogata in ne imenitne rodbine, mogla s svojim brezskrbnim značajem vedriti njegovo nebrezskrbno življenje. Nocoj je obljubila, da mu oprosti. Kdaj? tega ni povedala. Povemo pa mi častitemu bralcu, da sta stala še tisti pust pred oltarjem, in tam mu je docela odpustila za vselej.
Marsikaj se je izpremenilo v tako malem . času, le Jaromil je prihajal redno kakor nekdaj v Poljano — zadnji čas častitat prijateljem, ker tudi Balant je opustil maščevanje z Olgo in se seznanil s poštno upraviteljico bližnje postaje in se poročil. S tem se je, tako mu je rekalo srce, maščeval najlkoreniteje.
04ga ni dobila pristava. Spoznala je kmalu, da ima v osebni prostosti take misli kakor ona. Vsak zase sta mislila, kako lepe trenutke uživata drug z drugim, a le prenaglo sta se uverila, da sta drug drugemu — neodkritosrčna. Pavarjeva Olga je osamela in sko-ro zavistno gledala sestro Fride-riko, ki se je kmalu in lahko orno-žila v Kresnik.
Nekaj dni j potem, ko je okre val Videnski in začel vstajati, velela je Lucija Jožetu, naj spravi slikarjeve reči iz sobe in zmeče na ogenj. Gnusilo se ji je, kar jo je spominjalo njega; tudi Videnske-ga ni smel nikdo domisliti, da je tdaj bival pod njegovo streho 3erossi. Jože je znašal Lahovo šaro na ogenj. Podoba s panoramo sresniško se mu je pa zdela prevelika, da bi cela zgorela. Zato je hitel ž njo na tnalo, kjer je navadno cepil drva, vzel sekiro in jo zavihtel, da bi razbil pozlačeni okvir. Ko je pa ugledal na platnu tako lepo slikano Lucijino postavo, zastala mu je roka. "Oh, to je pa naša gospodična! Kdo neki te je naredil tako - le?" Škoda se mu je zdelo lepe slike, toda zapoved je zapoved, in sekira je zapela po lepem okviru in platnu .. . Vidi se je smililo lepo delo, a ko se je domislila vseh dogodkov zadnjih mesecev, ki so bili v zvezi z usodno sliko, tudi nje ni več mikalo, da bi risala kre-sniško panoramo s samostanskim vrtom, podrtim gradom in zakrivljenimi topoli.
Mladi gospe sta celo opustili slikarsko zabavo, saj jima je ponujalo družinsko življenje dovolj raznovrstnega kratkočasja, ki je bilo ob jednem tudi koristno.
Ivan Mlakar biva pri Viden-skem; čestokrat se pa zbere večja družba tudi na domu njegovega očeta, kamor zahaja rad Tratnik z mlado svojo ženo, ki razveseljuje včasih vso družlbo. Ko se pa zbero naši znanci v pločanski vili, zdi se opazovalcu, da se je tu kaj življenje čisto izpremenilo, ali bolje, prerodilo.
Tudi |>1. Videnski je na novo oživel med mladim naraščajem.
vo, kakor da nekaj ukreplje. Mla. kar ga ni mogel motiti, smilil se mu je ubogi mož Slednjič vendar reče: "Uibil sem ga, veste!"
"Ubil?" vpraša Ivan.
"Da. počakal sem ga na prepo* ved a nem potu in mahnil," pripoveduje Lah pretrgano.
"Sedaj ste ubežnik?" motri ga Ivan.
"Ne. Porotniki so me oprosti li. Sam sem se naznanil gosposki in ostal dva meseca v preiskovalnem zaporu."
"Nesrečni mož!" vzdihne Mlakar.
"Jaz sem nesrečen, gospod, nesrečen. Ubijalec, dasi ne rad!"
Potolažite se! Bog je usmiljen."
Z Bogom, gospod! Kesam se in kesal se bodem vse žive dni. Zdravi!"
Z Bogom!" reče Ivan ter gle^ da za neznancem. "Kakoršno življenje, taka smrt," vzdihne. Odšel je, Ivan pa je gledal še dolgo za njim in mislil o čudni usodi člo^ veški. Luciji in tastu ni ničesar povedal d tem. Kdo bi zadovoljnim ljudem kalil srečo?
Pozdravljeni solnčni hribci, vi »orodne doline, pozdravljene bele vasice čudovite . notranjske zemlje! Pozdravljena prijazna vila, pozdravljen tajno šumeči gaj ki pripoveduješ o sreči in nesreči človeških src! Tvoj skrivnostni šum mi vzbuja prijetne spomine, te žive priče nekdanjih dnij.
Kakor divjajoči morski valovi vrše v človeških srcih strasti, kakor lahek čolnič se maje tedaj dobra volja, umikajo se dobri nameni. Mornarjem treba trdi.e-;ra krmila, da ne zadene v skalo treba inu zvezde vodnice, da ne krene na napačno stran, treba mu pa tudi žive nade, moške odločnosti: premagati ali pa umreti med valovi, če tudi nisi dosegel smotra tukaj na zemlji . . . Smrt za večne, neuresničene vzore — sladka smrt!
Zato pa srčno pozdravljeni vi vili znanci v lepi vili, pozdravljen sivi grad, nemi čuvaj njih sreče; saj je tako lepo življenje, če je vest mirna, če je Bog gospodar v hiši, če sveta vera uravnava vse razmere. Pozdravljena lovorova hladnica! Kakor si ti vedno zelena. tako ostani vedno živa naša
Ostani,
dus. Most nad reko Zambesi. Brooklynski most v New Yorku. Niagarski Slapovi. Yellowstone park. Veliki zvon v Moskvi, težak 432.000 funtov.
Anton R., Salt Lake City, Utah. Prvi mormonski naseljenci so dospeli v vašo dolino Slanih jezer dne 24. julija 1. 1847.
človek pa se mi zdi zares neumen, ki ne vrjame tega, o čemur so se že drugi zdavna prepričali!"
čE ČLOVEK NE VE.
Oh, predraga in premila gospi-ca! Kako iskreno poljubil sem znamko na ovitku vašega milje-nega pisma, katero sem bil zadnjič
Fanner, Willaxd, Wis -Ni res/ 0d vas prejel, še celo zavidal sem da lahko živi konj loliko $asa znamko radi velike sreče, da ste se brez krme mpijace. Živino-zdrav-' je dotaknili vaši sladki ustni, pre-mki trdijo, da lahko vzdrzi konj j dno ste jo prilepili na ovitek. Ta samo 25 dni brez krme če dobiva1 p0rok svoje iskrene ljubezni na-vodo ali pijačo. 17 dni brez krme!znanja yam y^ in vode, ter samo 5 dni s krmo,' brez vode; ameriški funt je o. 4536 kilograma; en aker pa o. 40466 hektarja.
do smrti vdani
Jožef."
Tako je zaječal nade polni gos-
1 mr i 1 m' podiČ v pismu,, katero je pisal svo-Naročnik, Milwaukee, Wit. - jenm ideaIu Kako mrzel pot pa je
oblil zaljubljenega mladeniča, ko
Nepozabni škof Anton Martin Slomšek je bil rojen dne 26. nov. 1. 1800 na Slomu pri Ponikvi (Štajersko). Pesnik Dr. Prešeren je bil rojen ravno isto leto. Škof Slomšek je umrl v Mariboru dne 24. sept. 1862.
Glasom ameriške naturalizacij-ske postave postanejo tudi zunaj rojeni otroci z istim dnem ameriški državljani, ko dobite Vi drugi papir. To velja seveda le, če so ti otroci še nedoletni. Ta postava se torej ne ozira na polnoletne otroke naturaliziranega amer. državljana.
nada v boljšo bodočnost! ostani . . .!
Nakoncu smo. Ne moremo pa zamolčati še nekega dogodka, ki je kolikor toliko v zvezi z našo povestjo.
Pomladno solnce je vnovič pri jazno usipalo oživljajoče žarke po hribih in dolinah. Ivan Mlakar je imel nekaj malega opravila v poljanskem hotelu in stopil noter. Tam - le pri sosednji mizi sedi njemu nekoliko znan človek, po licu in obleki laški zidar. Ivan ravno premišljuje, kje ga je že videl, ko vstane ptujec in ga pozdravi. V malo besedah sta se spoznala. ,
"Ali je še tukaj Derossi?" vpraša Lah z zlobnim posmehom.
"Ne. Kako ga poznate?" začudi se Mlakar.
"Še predobro ga poznam," odgovori ptujec. "Njegovo življenje vam je morebiti nekoliko znano. Tudi meni je le preveč: zapeljal mi je sestro, iii jo pripravil, da ga je vzela. Ko je videl, da ga jaz ne morem, začel mi je nasprotovati. Doma nisem imel dela; šel sem na ptuje.
Hudobnežu je žena zbolela, ker jo je prevaril s sladkimi obljubami. Kmalu p'o poroki je šla v toplice, on si je pa pomagal drugam. Prav sreča je bila, da sem se jaz ono leto zaradi bolezni vrnil domov in ji povedal, kaj počenja. Takoj je šla ponj, a ni ži vela več dolgo: od žalosti je umrla moja sestra. Pozneje je menda slutil, da sem jaz razdrl njegove spletke v tem kraju. Hotel se je maščevati in je zalezoval mojo ženo. Res, k samemu vragu se je hodil učit hudodelstva."
Pripovedovalec umolkne. Z roko si podpre brado in zre v daljar
Iz uredniške torbice.
Smešnice.
Prenagljeno.
Na bregu reke je sedela mlada ženska vsa objokana ter zrla v va-ove. Mimo je prišel gospod in ni si mogel kaj, da ne bi vprašal ženske po vzroku njene žalosti.
"Moj Bog! vzdihnila je ženska globoko in cel potok solz se ji je vlil po licu, "tu je moj mož utonil pri kopanju."
"Kaj ravno na tem prostoru?" vprašal je gospod in ne da bi čakal odgovora, vrgel je sukno raz sebe ter planil v valove, da bi tako, ako še mogoče, rešil utopljenca. Čez nekoliko trenutkov priplaval je zopet na suho ter izrazil ženski svoje obžalovanje, da ni mogel najti njenega moža.
je dobil od gospice ta le odgovor : "Obžaljujem vas, pretirani norček, ker ste pisemsko znamko zastonj poljubovali. Prilepila je nisem namreč jaz na ovitek, ampak moja stara postrežkinja Špela, — — (saj jo poznate, nekoliko šepa-sta in krofasta je), — ki je odnesla moje pismo na pošto. To vašo nemilo nezgodo naznanja vam Vaša
Vam posmehujoča se
Klara."
kako. Slušaj! Kamor so namreč zabrizgnili ž njim, razkropili so se takoj Italijani in tako smo leta 1866. — zmagali.
SALOMONSKA MODROST. ,
Hojzele: 'Ti, Mojzele, slišal sem, da si ti kaj moder mož. Povej mi torej, kateri je srečnejši, tisti, ki ima 100.000 dolarjev, ali tisti, ki ima sedem hčer?"
Mojzele: "Srečen je po pregovoru vsak, kateri je zadovoljen. V tvojem slučaju je tisti srečnejši, kateri ima sedem hčer!"
Hojzele: "No — no! Kako še to?"
Mojzele:" Celo lahko! Tisti, ki ima 100.000 dolarjev ni ž njimi dovoljen, ker jih še več poželi. Oni se sedmimi hčerkami pa si ne želi nobene več. On je s temi zadovoljen in tedaj tudi srečen."
Hojzele: "Vidiš, vidiš! Modrijan si pač zna v vsakem slučaju pomagati."
VOJAŠKA DISCIPLINA.
Vojak: "Naznanim, gospod stotnik, da ni celo mrtev korporal Čuček, katerega pogreb je za danes ob štirih napovedan!" Stotnik: "Mrtev ali ne mrtev!
—	Ob štirih je pogreb napovedan
—	ob štirih ima se tudi korporal Čuček pokopati.Izjemši. če se sam javi k raportu, ako je mrtev ali ne."
Korporal čuček (ki se komaj privleče):: "Javim, gospod stotnik, da želim k raportu, ker še nisem celo mrtev!''
Stotnik: "To je kaj druzega! Ker se javite sami k raportu, zato ne bodete popoldne pokopani. Izostane torej pogreb!"
PIJANČEVA LOGIKA.
Pijanec (svojemu klobuku, ki mu je bil padel raz glavo): "Ves, dragi! Leži le mirno na tleh, bo
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik"
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PUAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstva . najobilnejši obisk. — Vsi znanei in neznanci vedno dobrodošli!
NA SVIDENJE!
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa
MarijafSluga
4134 West 31st Si. Chicago, III.
TELEPHONE: LawndaJe 8390.
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
te uljudnor pri porod* slovenskim in hrvaškim ženam.
*	.	, ,, ... ,	IIUIIIU na UC1I, ««»-
Ze verjamem, gospod, ihtela de te že kdo pobra, Jaz toga nc
je ona, "saj je pa še tudi dva tedna, kar je moj mož tu izginil v valovih!"
Josip K., Calumet, Mich.—Pro-glašenje neodvisnosti 4. jul. 1776 (Declaration of Independence) je podpisalo 56 zastopnikov tedanjih trinajsterih naših kolonijal-nih pokrajin ali državic. Kmalu po tem proglašenju so nazivali one pokrajine "Zedinjene države Amerike" (United States of America). Prvi, ki je podpisal gorioznačeno velevažno listino, je bil John Hancock, znan politični vodja in poznejši guverner države Massachusetts. Rojen 1. 1737, umrl 1. 1814. Država Michigan je pristopila k Uniji 1. 1837.
A. Lincoln.—Dne 15. aprila letos je minulo ravno 50 let, odkar je umrl v Washington, D. C., naš nepozabni predsednik Abraham Lincoln, star 56 let. Ustrelil ga je v nekem gledališču v Washington, D. C., igralec Booth, ki je nato ubežal. Zatem se je Booth skrival 12 dni po mestu, nakar so ga izsledili v neki šupi in ustrelili, ker se ni hotel vdati policiji.
Radovednež, Joliet, III—Bese da "biblija" (sv. pismo) izvira iz grške besede "biblion", kar pomen ja "knjižico" ali "bukvi-ce". Ta beseda je prešla kasneje tudi na latinski jezik "biblia". Rabi se tudi v slovenščini "biblija".
Stava, Cleveland, O.— Ameriški dolar se je sprejel in je stopil v veljavo na kontinentalnem kongresu dne 6. julija 1785, preje se je rabilo tukaj angleško valuto (funte). Oznažba dolarja $ izvira iz črke U. in S. zapisanih skupaj in značijo te pismenke "United States".
Prank P., Pueblo Colo, — Največja svetovna čnda so: Piramide v Egiptu. Svetilnik na otokn Pharos pri Aleksandriji. Zidovje in viseči vrtovi v Babilonu. Tempelj Diane v Ephesn. Jupitrov kip v Olympiji. Nagrobni spomenik kralj Mau8olusi iz Carije. 'Velikanski kolos na otokn Rho-
NEKOLIKO ROBATO.
Moderna gospa v železniškem vozu (občutljivo):: "Moj Bog, moj Bog! Moji živci — moji živci! če bo ta vlak še dolgo tako žvižgal, tedaj ali oglušim ali pa znorim."
Delavec: "No, no! Kakor se mi zdi, zgodi se lahko le še to, da o-glušite, kajti — znoreli ste že zdavna. Ali si pa morda mislite, da bode železniški stroj radi vas žvižgal pesmico "Po jezeru bliz' Triglava," ali pa celo kako opero, kakor so "Teharski plemiči?"
storim; kajti če te hočem pobrati, padem tudi jaz — padem pa jaz. tedaj pa mene nihče ne pobere. Bolje je toraj, da grem dalje brez tebe. Ostani mi zdrav!"
PREPRIČAL SE JE.
Pijanec: "Ko sem še hodil v šolo, učil sem se tudi zemeljepisja in takrat sem slišal, da se suče zemlja— ne pa solnce, kakor se nam dozdeva. Jaz takrat nisem tega vr-jel in tudi pozneje ne, a danes sem celo prepričan, da je temu res tako. Saj se suče cela zemlja pod mojimi nogami in sicer še tako močno, da me hoče prevreči. Tak
VEČJA VREDNOST.
Dva poštenjaka sta se nekoč prepirala, kdo je več vreden, solnce ali mesec.
"Glej," reče jeden, "mesec je več vreden, kot solnce, ker nam sije ponoči, kadar je tema. Solnca pa bi že ne bilo toliko treba, ker nam sveti po dnevu, kadar je itak svetlo."
United Undertaking^.
POGREBN1KI
Podjetje, s katerim so v zvezi tudi Slovenci.
Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Slovencem za blagohotno naklonjenost. 3.17.16
DOBRA VPORABA.
Kmet pripoveduje sosedu: "Ljudje mnogokrat tožijo, da i-majo kislo vino. Glej. leta 1864. imeli smo tudi tako kislo vino, da je skoraj nismo mogli piti, še manj pa prodati. Dve leti ležalo nam je doma, kar nastane vojska z Italijani. Zdaj pa smo kaj lahko prodali tisto kislino, ker so jo vpo-rabljali v vojni. Če pa misliš, da so jo pili vojaki, tedaj se hudo motiš. Ne, drugače je bilo! Rabili so namreč vino za streljanje; pa
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
Pfcysletan-S«r0*«n
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL
Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1364 J. Dom 2192 L
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
v
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
1M K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
GLASILO K. S. K. JI

1.	Druitvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: John ftefran, 2313 80. Lin-eoln St.,; tajnik: Math. Grill, 1823 W. 22nd St.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v meseca, v slovenski cerkveni dvorani.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: A. Golobi«, 211 Jackson St. tajnik: John Vidmar, 1112 N. Broadway St.; zastopnik: John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole, 108 Clay St.
3.	Društvo Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: John Pezdirtz, 150« Center 8t.; tajnik: Anton Nemanič ml., 1000 N. Chicago St.; zastopnik: Anton Nemanič st., 1000 N. Chicago St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole, 108 Clay 8treet.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: ' Frank Schweiger, Box 835, Soudan, Minn.; tajnik: John Loushin, Box 1230, Soudan, Minn.; zastopnik: Geo. Nemanič, Box 741, 8oudan, Minn. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Tqwer, Minn.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, III. Predsednik: John Tomše, 118 — 4th St. tajnik: John Pražen, 1121 — 3rd St.; zastopnik: Josip Gende, 70 — 2nd St. Mesečna seja se vrši. vsako prvo nedeljo v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Math. Jerman, 321 Palm St.; tajnik: Peter čulig, 1245 So. S. Fe Ave.; zastopnik: * Math Novak. 300 Spring St. Bedna mesečna seia se vrši vaakega 14. v lastni društveni dvorani.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Frank Terlep, 1407 N. Hickory St.; tajnik: Math Buchar, 706 N. Broadway; zastopnik: Stephen Stukel, 1200 Elizabeth St. Mesečna /seja se vrši redno vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani. '
10.	Društvo sv. Boka, Clintpn, Ia. Predsednik: John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, Ia.; tajnik: John Tancik, 60» Pearl St., Lyons, Ia.; zastopnik: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, I1L Predsednik: Anton Fajfar, 417 Fulton St.; tajnik Anton Krajnc, 500 N. Broadway; zastopnik: Anton Jeraj, 670 Hay St.* Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v W. Bossovi dvorani in sicer ob 9. uri dopoldne.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predsednik: John Dečman, P. O. Tajnik: Karol Zalar, box 547; zastopnik: John Telban, P. O. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
13.	Društvo sv. Jan. Krst., ^iwabik, Minn. Predsednik: Math Junko, Box 524; tajnik: Math Tomatz, Box 144; sastopnik: J osip Gilač, Box 58 Pine-ville, Minn. Bedna mesečna seja: vsako prvo nedeljo v navadni društv. dvorani.
14.	Društvo sv. Jan. Krst., Butte, M on t. Predsednik: John Tekaučič, 436 Watson Ave.; tajnik: Karol Prelesnik, 511 Watson Ave.; zastopnik: Karol Prelesnik, 511 Watson Ave. Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo in četrto sredo v "Cash House" dvorani.
15.	Društvo sv. Boka, Allegheny, Pa. Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.; tajnik: Frank Cvetič, 4636 Hatfield St. Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Math Klarič, 1146 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Keduu mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Društvo - sv. Jožefa, Virginia. Minn. Predsednik: Math Kostainšek, 302 Wyo. Ave.; tajnik: John Surarada, Box 349; zastopnik: Anton Skubec, 113 Chestnut St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v "Duluth Brewing" dvorani.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Martin Coš, Box 75; tajnik: John Eržen, Box 47; sastopnik Mihael Paučnik, Box 82. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani.
20.	Društvo sv. Jan. Krst., Ironwood, Mich. Predsednik: Frank Smaltz, 298 Bondey St.; tajnik: John Bamuta, 418 Bonne. St.; zastopnik: Paul Mukavec, 207 Bondey St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Beck, P. O. box 31, Presto, Pa.; tajnik: John Krek, Box 205, Burdine, Pa.; zaetopmik: Frank Primožič, Box 237, Burdine, Pa. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Anton Hočevar, B. F. D. 2, Box 11% ;tajnik: Frank Hočevar, B. F. D. 2, Box 11%; zastopnik: Frank Gregorčič, B. F. D. 2, Box 11%. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Boyds-ville, Ohio.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Josip Skok, Box 317; tajnik: Josip Aubel, Box 410; zastopnik: Frank Keržič, P. O. W. Blocton, Ala. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v prostorih br. Jos. Aubel-na.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, Ohio. Predsednik: Mih Setnikar, 6305 Glass Ats. N. E.; tajnik: Josip Bus, 1306 E. 55th St. N. E.; zastopnika Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani.
29.	Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, UL Predsednik: Mart. Težak, 1201 Hickory St.; tajnik: John Lekan, 406 Marble St.; zastopnik: Josip Legan, 209 Indiana St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v dvorani iole sv. Jožefa.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Mihael Majerle, 7 Chestnut St.; tajnik: John B. Sterbenz, 2008 Calumet Ave.; zastopnik: John B. Sterbenz, 2008 Calumet Ave. Mesečna sej« vsako četrto nedeljo v Calumetu.
32.	Društvo Jezus dobri Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Joseph Pašič, B. B. No- 1; tajnik: Josef Mal-neritch, B. B. No. 1, box 70; zastopnik: Jeeef Malneriteh, B. B. No. 1, box 70. Mesečna seja vsako četrto nedeljo ▼ društveni dvorani.
33.	Društvo sv. Marije Dev., Pittsburgh, Pa. Predsednik: Peter Balkovec, 5206 Dresden Alley; tajnik: John Filip-čič, 5161 Natrona Alley; zastopnik: Jo-sip Pavlakovič, 54 Low Rd., Sharpsbg, Pa. Mesečna seja: vsako prve nedeljo v Kranjsko Slov. Domu, 57 Str.
38. Društvo sv. Petra in PaVla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter Majerle, 415 North 5th St.; tajnik: Peter Majerle, 322 Ann Ave.; * zastopnik: Rev. Anton Leakovee, 515 Ohio Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 Ohio St.
efa, Biggs, Predsednik: Anton Fir, B. D. 2, Delmar, lova; tajnik: Jos. Lukežič, P. O. Brown, Iowa; zastopnik: John Skala, d. D. 2, Delmar, Iowa. Mesečna seja: 'sako prvo nedeljo v Biggs, Iowa.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, VIinn. Predsednik: Mihael Bižal, 126 — Jud Ave. (Brooklyn Ad.); tajnik: John fovsha, 311 — 3rd Ave. Hibbing, Minn, ■»astopnik: Al. Pucelj, 5 Av. (Brooklyn Vd.) Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v "Model Hali".
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh, fa. Predsednik: Ig. Podvaanik, 4734 Eiatfld. St.; tajnik: I. Bojane, 234 — 57th St.; zastopnik: Jos. Lokar, 48 — <8th St. Mesečna seja: vsako drugo aedeljo v K. S. Domu.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mart. Krašovec, Box 206; tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; zastopnik: Anton Papič, 128 Frederick St. Meeečna seja vsak tretji četrtek v dr. 'v orani.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin, 622 ti. 3rd 8t.; tajnik: Mih. J. Kraker, 614 H. 3rd St.; zastopnik: Mih. J. Kraker, t* 14 E. 3rd St. Mesečna seja: vsak prvi in tretji torek v cerkveni dvorani.
44.	Društvo Vitezi sv. Florijana. So. Chicago, 111. Predsednik: Math Pirnar, *K)5 Ave. "L"; tajnik: Jakob Smre-kar. 9520 Ave "L"; zastopnik: Ralph Compare, 9206 Commercial Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Medoševi lvorani.
45.	Društvo sv. Cirila in Metcda, E. Helena, Mont. Predsednik: Josip Majerle, Box 59; tajnik: Josip Sasck, Box 15; zastopnik: Josip Lozar, Bcx 36. Mesečna seja: 14. in 18. v mesecu v Josip l ozarjevi dvorani.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf. za Greater New York, N. Y. Predsednik: Josip Bems, 729 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.; tajnik: Frank Kavčič, 898 Willow Ave., North Bergen, N. J.; zastopnik: Mihael Pirnat, 2803 Catalpa Ave., Brooklyn, N. Y. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani G. Ko-nig-a, 167 E. 4th St., New York City.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: John Štajer, 1717 So. Raci-ne Ave.; tajnik: John Wuksinich, 2432 So. Hamlin Ave.; zastopnik: Mart. Ne-manich, 1900 W. 22nd St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
49.	Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Mike Markovič, 1181 Progres St. N. S.; tajnik: Geo. Weselich, 5214 Natrona Alley; zastopnik: Stefan Bogina, 4831 Plum Alley. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Pittsburgh, Pa.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vintz, 1114 Voskomp St.; tajnik: Frank Trempuš, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Marko Ostronich, 1132 Voskomp St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v Pittsburgh, Pa.
51.	Društva sv. Petra in Pavla, Iron Mtn., Mich. Predsednik: Josip Groznik, 206 — 4th St.; tajnik: Nick Paljuk. 1100 Vulcan St.; zastopnik: Frank Sta-niša, 505 Blaine St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, fnd. Predsednik: John Hribernik. 2615 \V. Walnut St.; tajnik: A. Pavell, 708 N. Warman Ave.; zastopnik: Jakob Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani ob 1. popoldne.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Jerina, 1017 »Vadsworth Ave.; tajnik: John Petkov-šek, 1020 Sher. Bd., N. Chicago, 111.; za stopnik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave. N. Chicago, 111. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Math Slana-tovi dvorani.
54.	Društvo sv. Srca Jezus., Chisholm, Minn. Predsednik: Jos. Ule, Box 257; tajnik: Fr. First, ml. 124 Hemlock St.; zastopnik: John Klun, 122 Hemlock St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo po 20. v mesecu v Fr. Hrenovi dvorani.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Težak, L. Box 59; tajnik in zastopnik: Math Skala, L. Box 41. Mesečna seja vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v Hrvatski dvorani.	t
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Vidmar, 502 W. Chestnut St.; tajnik: Frank Ccrjak. 416 West 2nd Street; zastopnik: Anton Novak, 630 W. 2nd St. Mesečna beja: vsakega 14. v mesecu.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik: Josip Cvetkovič, 328 Bond St.; tajnik: Gabriel Tasotti, 423 Throop Ave.; zastopnik: Albin Zakraj-šek, 21 Nassau Ave. Mesečna seja vsako prvo soboto v dvorani br. Vogriča, 211 Graham Ave.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: Boštjan Dolenc, B. F. D. 2, Box 125 Irwin, Pa.; tajnik: Jernej Bohinc, B. F. D. 2, Box 107 Irwin, Pa.; zastopnik: Tomaž Oblak, B. F. D. 2, Box 140 Irwin, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v lastni dvorani.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eve-leth, Minn. Predsednik: John Kuzma, 202 Grant Ave.; tajnik: Frank Peter-tin, Box 802; zastopnik: Mart. Sukle, P. O. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Make Stipetičevi dvorani.
60» Društvo sv. Janeza Krst., Weuo-aa, 111. Predsednik: Josip Brence,* Box 204; tajnik: Frank Bezovšek, Box 76; zastopnik: Mart. Pirman, Box 62. Mesečna seja: vsako prvo soboto.
61.	Društvo Vitezi sv. Mihaela, Yn-ungstown, Ohio. Predsednik: Ivan Sr-helj, 1204% Dak. Ave.; tajnik: John Jerman, Box 241; zastopnik: John Jerman, Box 241. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani stare hrvaške cerkve.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Drasler, 268 Wabash Ave.; tajnik: Louis Shilz, Box 373; zastopnik: Anton Križan, Box 364. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Globokar, 3612 E. 82nd St. S. E.; tajnik: John Susteršič, 7713 Issler Ct. S. E.; zastopnik: Frank Jernejčič, 3550 E. 81 st St. S. E. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v M. Plutovi dvorani, 3611 E. Slst Street S. E.
64.	Društvo sr. Jurja, Etna, Pa. Predsednik: Jos. Kolakovič, 13 Union St.; tajnik: John škof, 13 Ganster St.; zastopnik: Frank Skrlin, 13 Union 8treet. Mesečna seja: vsako diugo nedeljo ob 5 uri popoldne.
65.	Društvo sv. Jan. Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton GoHč-nik, 238 Fla. St.; tajnik: John Kegel, 243 — 1st Ave.; zastopnik: Fr. Fran-čič, 293 Reed St. Mesečna seja: vsako
nedeljo v "Ilirija" dvorani. Bruštvo sv. Frančiška, Cleveland,
Ohio. Predsednik: Josip Mehle, 7505
Woodland Ave.: tajnik: Eg. Verhovec, 2777 120th St. 8. E.; zastopnik Anton šuštaršič, 8116 Otter Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo ob 1. popoldne.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, ?a. Predsednik: M. Matjašič, 556 So. |5rd St.; tajnik: M. Matjašič, 556 So. ?rd St.; zastopnik: Josip Kambič, 542 -*o. 3rd St. Mesečna seja: vsako tretjo aedeljo v dvorani dr. sv. Alojzija.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Josip Boltič, Box 248 — \damsburg,; tajnik: John Terbots, 3ox 276 Manor, Pa.; zastopnik: Fr. Saspotnik, Box 138 Manor, Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Manor, Pennsylvania.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave.; tajnik: Math Urich, 3409 N. 5th Ave.; zastopnik: Jakob Stariha, 1711 N. 6th Ave. Mesečna seja: vsako tretjo soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusov., St. Louis, Mo. Predsednik: John LukežiČ. 2217 So. 2nd St.; tajnik: John Mihel-?ič, 2842 So. 7 St.; zastopnik: Anton 3ukovec, 3400 Kosciusko St. Mesečna "eja: vsako tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Ant. Padov., Crab Tree, Pa. Predsednik: John Tome, box 94: tajnik: Andrej Jereb, Box 92; zastopnik: Ant. Barkovitz, Box 464. Me-»ečna seja: vsako prvo nedeljo v pro-itorih br. Jereb.
72.	Društvo sv. Antona Padov., Ely, Minn. Predsednik: Georg Petermel, box 925; tajnik: Louis Perušek, box 441; zastopnik: Jernej Janežič, box 398. — Mesečna seja vsako drugo nedeljo dopoldne ob 10 uri v Frank Viranthovi Ivoraui.
73.	Društvo sv. Jurja, Tolueca, 111. Predsednik: John Rački, P. O. Tolucca, 111.; tajnik: M.. Pavletich, P. O. Tolucca, 111.; zastopnik: S. Polich, P. O. Tolucca, 111. Mesečna seja vsakega 18tega v mesecu v prostorih S. Polich-a.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro St.; tajnik: John Peteruel, 928 So. 15th St.; zastopnik: Jos. Gruber-nik, 1831 So. 15th St. Mesečna seja: vsak četrtek po 15. v mesecu v šolski dvorani.
75.	Društvo Vitezi sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Frank Mišjak, 4^8 Crosatt St.; tajnik: John Novak. Box 173; zastopnik: Josip Bregač, 437 Crosatt St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani Jos. Woodschank, 1153 — 1st Street.
77.	Društvo Marije Vnebovz., Forest City, Pa. Predsednik: Frank Matos, Box 160; tajnik: John Osolin, Box 492; zastopnik: Anton Bokal, Box 552. Meseč-na seja: vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, [11. Predsednica: Marija Jorga. 1703 W. 21st PI.5 tajnica: Marija Kobal, 2040 W. 22nd Pl.; zastopnica: Marija Kre-raesec, 1804 W. 22nd Place. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Wauke-tran. 111. Predsednik John Zalar, 1021 Šheridan Rd.; tajnik: Math Jereb, 1416 So. Sheridan Rd.; zastopnik: Frank Ma-kovec, 1019 Prescott St., N. Chicago, 111. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v M. Slana-tovi dvorani.
80.	Društvo Marije Čist.* Spoč., So. Chicago, III. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Marg. Stanko. 9619 Ewing Ave.; zastopnica: Katy Jakovcich, 9621 Ave. "M". Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani na 9485 — 95th 8treet.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Agnes Go-riSek. 843 Progress St. N. S.: tajnica: Josipina Fortun, 4822 Plum Alley; obe v Pittsburgh, Pa.; zastopnica: Ana Go-lobič, 6 Martha St., West Etna, Pa. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v K. S. Domu.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kanš- Predsednik: John Benedik ml., box Fr. Benedik R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubitz, box 64, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; zastopnik: Josef Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Frank Speharja.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti. Trimountain, Mich. Predsednik: Ivan Krkovič, Box 235 Painesdale, Mich.; tajnik: Viktor Rodoševič. Box 56, Trimountain, Mich.; zastopnik: Anton Pin-tar, Box 458 Painesdale, Mich. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Trimountain, Mich.
85.	Društvo Marije čist. Spočet., Lorain, Ohio. Predsednica: Jera Virant, 1700 E. 28 th St.; tajnica: Frances Juha, 1794 E. 29th St.; zastopnica: Ivana Svete, 1782jE. 28th St. Mesečna seja: vsako drUgff ;nedeljo v Al. Virantovi dvorani.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Antonija Proj, 614 — 10th St.; tajnica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; zastopnica: Frances Mrak, Box 253. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
87.	Društvo sv. Ant. Padov., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnich, 1307 N. Broadway;, tajnik: Bud. Kuleto, 1510 Cora St.; zastopnik: Stefan Stukelj, 1131% N. Broadway. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih stare šole.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Geo. Hribijan, Box 104 Ahmeek, Mich.; tajnik: Josef Butala, Box 416, Ahmeek, Mich.; zastopnik: Josef Butala, Box 416, Ahmeek, Mich. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Ahmeek, Mich.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: Math Belavič, 46 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Sycamore St.; zastopnik: Niko Erdeljac, 376 Butler St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Benett, Pa.
90.	Društvo 8v. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Der-ganc, 118 N. 22nd St.; tajnik: Frank Kompare, 2201 Madison St.; zastopnik: Josip Gerdun, 1018 N. 27. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v "Schlitz" dvora ui.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Jos. Budman, Box 175 Braddock, Pa.; tajnik: Frank Ha-bič, 327 — 4th Ave, Bankin, Pa.; zastopnik: Lovr. Blažina, Box 203 Braddock, Pa. Mesečna seja: vsako drugo r-fideljo v hrvatski cerkv. dvorani.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, I'a. Predsednica: Ljuba železnak, 4915 Cutler St.; tajniea: Mar. Novogradec, 4820 Harrison St.; zastopnica: Mar. Kost elac, 4917 Plum Alley. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani v Be-netu.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: John Kočevar. Box 422; tajnik: Peter Staudohar, 203 Central Ave.; zastopnik: Math Knaus,
216 Oak St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. Predsednik: Frank Solar, Box 94f tajnik: Joseph Juvan, Box 192; zastopnik: Frank Cirej, Box 124. Mesečna seja; vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 10. dopoldne v dvorani br. Cirej.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Mih. Bebernik, Box 185; tajnik: Ant. Kozlevčar, Box 174; zastopnik: Jak. Brule, Pox 197. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani dr. sv. Barbare.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Nik. Zvonarič, P. O. Seminole, Pa.; tajnik: Karol Kožuh, R. F. D. 6, box 64, New Betlehem, Pa.; zastopnik: Karol Kožuh, Seminole, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkevni dvorani.
97.	Društvo sv. Barbare, Mt. Olive, TU. Predsednik: Frank Vukelič, Box 724; tajnik: Anton MuiČ, Box 723; zastopnik: John iu. Knes, P. O. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 1. uri popoldne. '
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rack-dale, 111. Predsednik: Anton Oberstar, 120 Moen St.; tajnik: Josip Snedic, 115 Davis St.; zastopnik: Alois Mlakar, 114 Steel Vil. Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Mavričevi dvorani.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Ttah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: Jakob Lončarich, Box 195; zastopnik: Anton Nemanich, Box 348. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v Pet. Barbolio dvorani.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. Predsednik: Jos. Hribar, 602 E. 32. St.; tajnik: John Kumše, 1735 E. 33. St.; zastopnik: Josip Svete, 1780—82 E. 28. St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Al. Virantovi dvorani.
102.	Društvo 'Novi Dom', Newark, N. Ji Predsednik: Frank Skerbe, 23 Barbara St., Newark, N. J.; tajnik in zastopnik: Ivan Intihar. 409 W. 48. St., New York, N. Y. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prost. Fr. Stem-bal-a, 38 Newark St., Newark, N. J.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Math Sekula, Had-ley Pl. & 48. Ave.; tajnik: Louis Sekula, 425—54. Ave., West Allis, Wis.; zastopnik: Josip Janežič, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Mesečna seja: vsako drueo nedeljo v Cerkveni dvorani, West
aims.
104.	Društvo Marija Cist. Spočetja, Pueblo. Colo. Predsednica: Ana Princ. 1222 Taylor Ave.; tajnica: Julija Kra-ševec, 1237 Eler Ave.; zastopnica: L. Terlep, 1130 Elm St. Mesečna seja: vsakega 15. v mesecu v prostorih M. Luk-setič-a.
105.	Društvo sv. Ane, New York, N. V. Predsednica: Fany Pirnat, 2803 Ca-tarlpa Ave., Brooklyn, N. Y.; tajnica: Fany Staudohar, 1693 Linden Street, Brooklyn, N. Y.; zastopnica: Josipina KerČ, 424 E. 9. St., New York. N. Y. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo.
108. Društvo ev. Genovefe, Joliet. 111. Predsednica: Marija Golobič, 211 Jackson St.; tajnica: Marija Stanfel, 1001 N. Chicago St.; zastopnica: Ana Ulesič, 1028 Wilcox St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v šolske dvorani.
10!». Druftvo sv. Družine, Alliquip-pa, Pa. Predsednik: Geo. Smrekar. box TI: tajnik: John Jager. box 137; zastopnik: Josip Traven, box 71. Mesečna •»eia: vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. Predsednik: Frank Brtoncel, 147 Center St.; tajnik: Jos. LekŠen, 149 Center St1.; zastopnik: John Rataj, 217 First St. Mesečna seja: vseko tretjo nedeljo v prostorih N. Donnish.
111.	Društvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio. Predsednica: Fannie Ber-toncelj, 147 Center St.; tajnica: Mary Vidergar, 244 Melvin St.; zastopnica: Uršula Durmež, 436 Boulev. Rd. Mesečna seja vsako prvo nedeljo na 149 Center St.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: M. Mushich, Ely, Minn.; tajnik: John Kovach, box 365; zastopnik: Nik Černich, box 924. Mesečna se ;ia: vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Jos. Erjavec, 650 Elgen Pl.; tajnik: Louis Andolšek, 5173 vJarkson St.; zastopnik: John Turk, 4920 Pearl St. Mesečna seja: vsakega 13. v mesecu.
114.	Društvo Marije Milosti Polna, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Lončarič, 622 So. 2. St.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2. St.; zastopnica: Marija Starašinič, 764 So. 2. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. Sv. Alojzija.
115.	Društvo sv. VeroniKe, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Gu-stin, 426 N. 5. St.; tajnica: Maria Mau-rin, 419 Ferry St.; zastopnica:-Ana Saj-nič, 322 Ann Ave. Mesečna seja: vsak« drugo nedeljo v prostorih 515 Ohio St.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls. N. Y. Predsednik: Chas. Laskovec, 4 Seeley St.; tajnik Jac. Terček, 12 See-ley St.; zastopnik: Frank Gregcrka, 2 Cassler St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St.
119.	Društvo Marije Pomagaj, Rockdale, 111.'Predsednica: Ana Marentič, .109 Moen Ave.; tajnica: Maria Koste-lec, 509 Moen Ave.; zastopnica: Marija Lozar, 222 Midland Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Fanny Susman, box 611; tajnica Maria Spec, box 611; zastopnica: Puvla Osolin, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo.
121.	Društvo sv. Marije Pomagaj, Littlefalls, N. Y. Predsednica: Frances Turek, 4 Williams St.; tajnica: Katie Mihevc, 4 Williams St.; zastopnica: Marie Albrecht, 1 Cassler St. / Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
122.	Druš. sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo. Predsednik: Math. Ferlic, 211 Sherman St.;. tajnik: Jos. Gosar, box 412; zastopnik: Frank Plemel, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Slov. Domu.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Potnik, box 134; tajnica: Marija Hoge, B. F. D. 2, box 11%; zastopnica: Jožefa Hočevar, B. F. D. 2, box 11%. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: John Ropar, 1043 Jefferson St.; tajnik: Joe Bukovec, 2160 Jefferson St.; zastopnik: Marko Mrzljak, 2207 Madison St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani na 22 Adams St.
126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolene, box 24, Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolene, box 163, W. Mineral, Kans.; sastopnik: Pet. Benda, box 328 W. Mineral, Kans. Mesečna seja: vsako drugo I nedeljo ob 10 uri dop.	I
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, m. Predsednica: Marija Tprk, 1016 Le-oox Ave., N. Chicago, HI.; tajnica: Marija Bartel, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111.; zastopnica: Marija Brence, 1428 80. Sheridan Bd., Waukegan, HI. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v Šolskih prostorih.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 37 Sycamore St.; tajnica in zastopnica: Johana Skof, 13 Ganster St. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v prostorih predsednice.
129.	Društvo Marije Pomagaj,- So. Omaha, Neb. Predsednica: Alojzija Po-lopčič, 713 Hickory St.; tajnica: Ana Kramaršič, 713 Hickory St.; zastopnica: Antonija Jakšič, 1437 N. 23. St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 385 So. 23. St.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Pavel Košir, 1409 State St.; tajnik: Math Košir, 808 Prospect St.; zastopnik: Frank Mrlak, box 302. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo Ob 9. uri na 1409 State St.
131.	Društvo Marija Rožn. Venca. Aurora, Minn. Predsednik: Math Ko-stelich, box 155; tajnik: John Roblek, box 14; zastopnik: Anton Smolieh, box 303. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo.
132.	Društvo sv. Boka, Frontenac, Kans. Predsednik: Frank Zrzovi; tajnik: Fr. Kernc; zastopnik: Anton Kofz-man, vsi P. O. Frontenac, Kans. Meseč. na seja: vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Ana Kacma-rich, 314 E. Thomas 8t.; tajnica: Helena Marinčič, 215 80. W. St.; zastopnica: Maria Mukavetz; 207 Bondy St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani P. Mukavec.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Uršula Zevnik, 753 Haugh St.; tajnica: Antonia Kos., 702 Holmes Ave.; zastopnica: Frances Ster-gar, 768 Warman Ave. Mesečne seja: vsako drugo nedeljo ob 3. uri pop. v šolskem poslopju.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo Kukar, box 246; tajnik: Frank Koshar, box 553; zastopnik: Ant. Erchul, box 214. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v Ant. Intiharjevi dvorani. '
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Josip Pekol, box 12; tajnik: Frank Perovšek, box 10; zastopnik: Ig. česnik, box 69. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Cerkveni dvorani.
137.	Društvo sv. Ant. Padov., Auro* ra, Minn. Predsednik: Jakob Serjak, box 275; tajnik: John Lesar, box 163; zastopnik: John Kmet, box 31. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, HI. Predsednica: Johana Bruder, 154—3rd St.; tajnica: Maria Stušek, 1216—3rd St.; zastopnica: Maria Pražen, 1121—3. St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Johana Bučar, 1O09 So. 15. St.; tajnica: Johana Logar, 1904 E. Stuart St.; zastopnica: Roza Kulovic, 1916 E. Stuart St. Mesečna seia vsako tretjo nedeljo v slovenski šoli.
142. Društvo sv. Jurja, Lansford, Pa. Predsednik: Ignac Slakoper, 6 W. Ridge St., Lansford, Pa.;v tajnik: Stephen Slakoper, box 247, Coaldale, Pa.; zastopnik: John Kupres, 210 West Water St., Lansford, Pa. Mesečna seja vsako' drugo nedeljo v Lansford, Pa.
ll3- Društvo sv. Jan. Krstn., Joliet, 111. Predsednik: Joeeph M. Grill, 1208 N. Broadway St.; tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St.; zastopnik:
Joseph J. Plese, 911 N. Scott 8t. sečna seja vsako tretjo nedeljo v ski dvorani sv. Jožefa.
144. Društvo sv. Cirila in Metoda. Sheboygan, Wis Predsednik: Joseph Metelko. 1002 80. 15th St; tajnik-Frank Mikolič, 1414 Geele Ave.;
f
stopnik: Martin Zagorc, 1010 WbLl Ave. Meeečna seja vsako prvo nedeljo
v Cerkveni dvorani. 145.
Društvo sv. Valentina, Beaver
Falls, Pa. Predsednik: Kari' Lovi« 1917 — 8th Ave.; tajnik: Iguac Krklee'. 1832 — 3rd Ave.; zastopnik: Frank 1
Brozich^ 1527 — 2md Ave. Mesečna 1 seja vsako drugo nedeljo popoldne ob drugi uri.
146.	Društvp sv. Jožefa, Cleveland, Ohio. Predsednik: John Lekan, 3514 E ; 80. St.; tajnik: Math. Zakrajšek, 3568 E. 81. St.; zastopnik: Jtrip Lekan, 3556 E. 86. St. Mesečna sejsi: vsako tretjo nedeljo v M. Plutovi dvorani.
147.	Društvo Marije Pomagaj, Raa-kin, Pa. Predsednica: Katy Blažina, box 203; tajnica: Ivana Halovanič, 230 ii. St.; zastopnica: Doroteja 81obodnjak, 314 Hawkins Ave. Mesečna seja: vsako trejo nedeljo v Cerkveni dvorani.
148.	Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. Predsednik: Frank Stefanec, 425 H an rock Ave.; tajnik: Stefan Horvat, 110 Pine St.; zastopnik: Rev. M. J. Golob, 44 Butler Ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2 uri popoldne v cerkvenem pritličju.
149.	Društvo sv. Ahacija. Tooele, (Jtah. Predsednik: John Lah, box 406-tajnik: Frank Ambrosh, box 75; zastopnik: Tony Bupar. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo.
150.	Društvo sv. Ane, Cleveland, O. Predsednica: M. Miklaučič, 3568 E. 80. St. SE.; tajnica: Marija Sadar. 3529 E. 81. St. SE.; zastopnica: Maria Pes-kar, 8001 Etna Bd. SE.; Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v šolskih prostorih.
151.«	Društvo sv. Drhžine, Indianapolis ,Ind. Predsednik: Jernej Stanfel, 744 Haugh St.; tajnik: Frank Luzar, 760 Hugh 8t.; zastopnik: Frank Zupaa, 739 Holmes Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prostorih br. Hribarja.
152.	Društvo sv. Mihaela, Soath Deering, 111. Predsednik: John Kralj, 10751 Calhoun Ave.; tajnik: Luka Ma-tanič, 10840 To renče Ave.; zastopnik: Ivan Tomicalj, 10812 Torence Ave. — Mesečna seja vsako četrto nedeljo v D. F. dvorani, 106 8t. in Torence Ave.
153.	Društvo sv. Jeronima, Canons-burg, Pa. Predsednik: Frank Kirn, box 111, Canonsburg, Pa.; tajnik: John Pel-han, box 174, Houston, Pa.; zastopnik: John Sedmak- box 178, Canonsburg, Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo.
154.	Društvo Marije Majnika, Peoria, 111. Predsednik: Jos. Kocian, 2501 So. Adams St.; Tajnik in zastopnik: Math. Papich, 110 Montana St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v prostorih Martin Klarič, 250 80. Adams St.
155.	Društvo sv. Jožefa, Johnstown, Pa. Predsednik: Josef Kuzma, 802% Chestnut St.; tajnik: John Brunskole, 811 Bradley Alley; zastopnik: Frank Fink, 812 Broad St., rear. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v hiši na 811 Bradley Alley.
156.	Društvo sv. Ane, Chisholm, Minn. Predsednica: Maria Barkovich, 400 Central Ave.; tajnica: Katy Staudohar, 115 Birch St.; zastopnica: Maria Putzel, 223 Poplar St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Frank Hrenovi dvorani.
OPOMBA:
CT" Gg. društveni tajniki so napro-šeni, da poročajo takoj vsako premem-bo naslova in sicer glavnemu tajniku Jednote, ter upravništvu "Glasila K S. K. Jednote".
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Telefon: Canal 298
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen pose t. in dobra pijača", to je: moje geslo.
'Dobra postreiba
POZOR ROJAKI V PUEBLO, COLO!
Naročite si spomladansko obleko!
Po Vaši meri in najnovejšem kroju. Garantiramo, da Vam paše.
Cene $15, $18, $20
In napre|
T hm Roy ml Tailora gotove obleke so vedno znižane cene. Naša obuvala 30 tudi garantirana in najboljša oquvala za šolske otroke.
Edina slovensko-hrvateka trgovina oblek, obuval, klobukov io drugih oprav.
Patlogar & Thomas
133 S. Union Ave., vogal D. ceste. Pueblo, CoL
lili: Ro> \lTailor«
..........
VELIKA ZALOGA VINA
belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. ;maše, ker je naravno ali pristno vino. Pošiljam
ga na vse strani Amerike. Cena vinu je:
Rateče sod
$28*00 Belo sod
$34.00
in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me: *
1033 L 62nd Sfreet, N.E., Cleveland, Ohio.

WNNfflflNNNttNML