it. 6. V Gorici, v sredo dne 20. januvarija 1904 TeftaJ XXXIV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti prfjemana ali v G>rici na dom pošiljana: Vso leto....... 13 K 20 h. ali gld 6 60 potleta ........ 6 , 60 , . . 330 četrt leta ........ 3 , 40 ..... i ;o '.,. Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki nlioi 5tv. 7. v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. GabrBček yb=»' . lan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa o 9. do !3. ure. Na naročila brez doposlane naročnlr k* ne oziram d, Oftfecl In poslanic« se t&funijo po pefrf-vrstib*"~ Če tiskano 1-krat 8 kr.,2-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak: vrnta. Večkrat po pogodbi. — Vefje črke po prostom — ReklameTini spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavni Uredništvo se nahaj' v GoepoaH nlioi St 7 v Gorici v I. ngdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2.' do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvn s vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. VM._______________ ^ _____ cšoča* in .Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sobwar« v Šolski nlioi »n .Tellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A, GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Se enkrat papežev ..Motu proprio" in naši klerikalci. S priobčenjem papeževega »Motu proprio* smo spravili klerikalce v nemalo zadrego. Pihajo na vse strani, ker se je pokazalo, da so oni povzeli iz celega papeževega .Molu proprio* le nekaj, nekaj malega so posneli, kar jim je prav kazalo, drugo pa so ppšiljali nazaj v Italijo, češ, da je namenjeno le laškemu socijalnemu katoliškemu delovanju ter laški krščanski demokraciji. "" S priobčenjem papeževega »Motu proprio* v 19 toftkah do zakljuCks, ki je za-popaden v koncu priobčila, pa smo jih lopnili po lažnjivem jeziku ter pokazali — resnico. Klerikalci se sedaj zvijajo. Prvotno so govorili, da je namenjen »Motu proprio" le za Italijo, sedaj pa pravijo, da je »Molu proprio*, kakor smo ga priobčili mi, -- fal-zifikacija. »Slovenec* se je osmelil do go« rostasne laži, da smo priobčili le neki prevod, v katerem je polovica izpuščenega, da smo tiste točke, ki se tičejo le laških katoličanov, podtaknili slovenskim katoličanom ter da je to navadna falzifikacija. Čudili smo se tej smelosti; kako brez sramu »Slovenec" kaj takega izusti. Mi smo priobčili točen prevod »Motu proprio", »Slovenec* in goriška dva farov-ška lista pa so v istini priobčili le neki prevod, v katerem je več nego polovica izpuščenega. Kaj smejo posvečeni gospodje okoli »Slovenca* in njegovi sotrudniki tako lagati ? Kaj laž ni več greh ? Kaj jim je prešlo že popolnoma v kri in meso tisto jezuitsko navodilo namen posvečuje sredstva? Res, občudovanja je vredno, kako sistematično lažejo, in ko smo priobčili papežev »Molu proprio* v celoti v 19 točkah, izvzemši mal konec, ki je pa ves v bitstvu ekscerpiran, pa se drznejo reči, da smo priobčili neki prevod, v katerem manjka polovica. Diligite veritatem, filiara Dei, so se sicer nekdaj učili, ali v sedanjih časih pa so zapahnili duri vsaki resnici do dobra. Papežev »Motu proprio" smo priobčili v prevodu danes teden, v petek pa je pri- občil potem tudi »Slov. Narod". Preložili smo »Motu proprio* iz laščine na slovenščino iz tukajšnjega lista „11 Popolo", kije, kakor je obče znano, glasilo goriškega prosta. Goriški prost sam veliko piše in bržčas je priredil priobčilo »Motu proprio* za svoj list sam. Prevod se glasi ločno, kakor ga je priobčilo proStovo glasilo od prve točke pa do konca. Torej smo zajeli papežev »Motu proprio* iz vira, o katerem ni prav nikakega dvoma, da bi bilo v njem kaj fal-zifici ranega. Mi pa tudi nismo ničesar falzi-ficirali, marveč smo točno prevedli. Le primerjajte prevod v »Soči* in pa »Motu proprio* v laškem jeziku v »Popolo*. Gospodje pri ljubljanskem »Slovencu* pa vendar ne bodo trdili, da je goriški prost falzificiral papežev »Motu proprio*? Tega menda vendar ne porečejo več sedaj, ko smo povedali, odkod smo zajeli »Motu proprio", dasi so indirektno tako falzifikacijo našemu proštu že očitali v gori citirani notici! ! Temu priobčenju papeževega »Motu proprio* v listu »II Popolo" pa se pozna, da je priobčen le zato, ker je tako papež ukazal, in pozna se tt.u, da se prav nič ne druži naziranja, da je »Motu proprio* namenjen le Italiji, marveč se mu vidi jasno, da tolmači papeževe besede prav. Iz teh so se mogli pač naši citate! j i že prepričali, kaj in kako govori pupež na sploh, ter kako se le v dveh točkah dotika podrobneje Italije, kar prav kaže, da je MMotu proprio" nekaj splošnega s posebnimi navodili za Italijo, o čemur spričuje zlasti tudi konec, v katerem se izraža nada, da se dosežejo zlasti v Italiji (specialmente in Italia) dobri in srečni sadovi..... Tudi ljubljanski prost je omenjal papežev »Mt-tu proprio" pri novoletnem vo-ščilu ljubljanskemu škofu, rekoč, da veljajo ti papeževi ukazi tudi za Slovence, le klerikalni listi nočejo nič slišati o papeževih besedah, ker jih hi volja, popustiti listo slovenskemu narodu pogubonosno politiko, ki pa njih tako mastno redi. To je resnica, ne pa falzifikacija 3 Mi nismo nič falzificiraii, falzifikatorji so oni. Ali glasilo goriškega prosta jih bije po zobeh, ker mu ni prišlo na r»7, reči, da je »Motu proprio* namenjen le Italiji, mirveč ker ga je priobčil, kakor mora to storiti vsak katoliški list. In mi verjamemo tu več goriškemu proštu nego »Slovencu* in njegovim trabantom, in smo prepričani, da je njegov »Motu proprio* pristen — falzifikacije in zavijanja so le n * strani slovenskih klerikalcev! To je žalostno dejstvo. Pri tem so se pokazali klerikalci zopet enkrat v vsej svoji nagoti. Ker jim ne diši ravnanje po papeževih besedah, jih ne sprejmejo, marveč mu jih vračajo v Italijo, naj jih ima sam, nam, ki smo pisali čisto resnico ter priobčili »Motu proprio" po prosto vem glasilu, pa podtikajo »falzifikacijo*. Da se drznejo tako očitno lagati, kaže, kako nizko so padli, kako ničvredni so v vsakem pogledu. Smrad iz pekla! Dopisi. Iz Ajdovščine. — Prejšnjo nedeljo je napravila ženska ajdovsko-Slurska podružnica Sv. C. in M. zabavni večer, kojega se je vdeležilo vse polno odličnega občinstva in tudi priprostega ljudstva. Vse točke programa so se vršile prav gladko in občinstvo je igralce in pevke posebno odlikovalo z burnim ploskanjem. Kvartet, kojega so izvajale naše dične članice podružnice, je zelo ugajal, ker so pač zelo precizno in ljubko pele. Žal, da je morala izostati točka Volaričeve »Slovenskim mladenkam*, kojo smo ravno nestrppo pričakovali. Igra »Doktor Hribar* je vzbudila dosti smeha, ker so skoraj vsi igralci storili svojo dolžnost, in se potrudili za dober vspeh. Burno pohva'o so torej igralci popolnoma zaslužili. Videli smo tudi lepe žive slike iz znane Uhlandove pesmi »Pevčeva kletev*, katere je spretno vodil g. K, Na to je sledilo sreč-kanje, in dobiici so bili z lepimi dobitki gotovo zadovoljni. Po končanem programu je seveda mladina zaplesala, in tako je minul ta lep večer, kojega nam je napravila naša vrla podružnica. Materijelen vspeh je bil tudi jako zadovoljiv, ker so naše gospodične z vstrajno pridnostjo prodajale srečke, in s tem pripomogle naši prekoristni družbi sv. C. in M. lepo število desetakov. Takim narodnim in požrtvovalnim damam — vsa čast! X. Iz Doberdoba. — »Gospod, moj Bog, vate zaupam; otmi me vseh mojih preganjalcev in reši me; Da ne zgrabi kdo moje duše kakor lev, ko nikogar ni, ki bi me reši), in nikogar, ki bi me otel. Hudobija grešnikov naj se pokonča; pravičnika pa povzdigni, o Bog, ki soditi srca in oblati. Bog je pravičen sodnik, mogočen pa in potrpežljiv. Ako se ne izpreobrnete, zamahne s svojim mečem, lok svoj je napel in ga pripravil, In na njem jo pripravil smrtne strele, ognjene jo naredil svoje puščice. Glej, sovražnik hoče poditi \rivico; spočel je bolečino in rodil hudobijo. Jamo je odprl in izkopal, in padel je v votlino, katero je naredil. Njegova bolečina se povrne na njegovo glavo, in na njegovo teme pride njegova hudobija. laz pa bom hvalit Gospoda na njegovi pravičnosti, in peval imenu Gospoda najvišjega*. Tako vpije kralj David v svojem VII, psalmu h Gospodu, ko ga preganja njegov sovražnik Savel. Vpije h Gospodu, naj ga reši njegovih preganjalcev, ki ga hočejo pahniti v jamo, katero so zanj izkopali, ki hočejo zgrabiti njegovo dušo in jo raztrgati. Prosi Gospoda, naj pokonča hudobijo in sodi krivičnike. Podobno kralju Davidu vpije h Gospodu tudi naše preganjano ljudstvo tam doli ob laški meji na braniku slovenskega ozemlja. Preganjajo je sovražniki, ki mu sesajo njegovo srčno kriv, ki duše" njegovo dušo*. Kdo so ti sovražniki ? Mari sosedje, narodni nasprotniki, Lahi? Kaj še, furlanski kmet je dobro ponižna dušica, ki živi v prijateljskih oduošajih z našim Kraševcem. Dostikrat čitamo v slovenskih povestih, da je tuintam uničila našega kmeta taka brezvestna pijavka, ki se je morda s culo na rami prisleparila v občino,, Bog ve Trije mušketirji. Napisal AIexanclre Dnmas. Drugi del. (»ajje) »Midva sva si bratranca, kakor se zdi, gospod Porthos ?« pravi prokurator in se s težavo dvigne s svojega trstnega stola. Starec, ki je bil zavit v velik, črn površnik, v katerem se je izgubljalo njegovo slabotno telo, je bil zelo shujšan in suh; njegove male, sive oči so se svetile kakor rubini, in zdelo se jI, da so poleg guba-stih ust jedini del njegovega obraza, v katerem je ostal še znak življenja. Žalibog se že pričele noge odrekati službo temu okostju; pot ali šest mescev sem, odkar se je pojavila ta slabost, je postal častitljivi prokurator tako precej suženj svoje žene. Bratranca je sprejel z resignaeijo, to je bilo vse. Za Časa svoje nekdanje čvrstosti bi bil odklonil gospod Ooquenard vsako sorodstvo z gospodom Porthosom. Gospod Coquenard se je po Porthosovem prihodu nemirno oziral na veliko omaro, ki je stala nasproti njegovi hrastovi pisalni mizi. Dasi ta omara ni odgovarjala obliki, ki jo je imela v sanjah, spozna Porthos vendar, da mora biti to ona srečo obetajoča zakladnica, in čestita si, da prekaša resnica sanje za šest črevljev v višino. Gospod Coquenard se ne peča dalje s svojimi genealoškimt raziskavanji in reče le, ko se priplazi njegov nemirni pogled od zaboja na gospoda Porthosa: »Najin gospod bratranec nama izkaže pred svojim odhodom na boj prijaznost, da enkrat obeduje z nama, ali ni res, gospa Coquenard? To pot Porthos pikro začuti puščico, ki je bila izstreljena nanj; menda začuti bolečino tudi gospa Goquenard, kajti ona odvrne: »Moj bratranec ne pride več, če vidi, da ravnava ž njim slabe. In tudi sicer mu ostaja le še premalo prostega časa in naju more torej videti le preredkoj da bi ga ne morala prositi za vsak hip, ki mu je še na razpolago, predno odj-^tuje.« »O moje noge, moje uboge noge, kje ste? »Da, gospod, bratranca sva,« odvrne Porthos zamrmra Ooquenard. In poskuša se smehljati. brez vsake zmede aosti; saj itak ni računil na to, da bi ga vsprejel mož navdušeno. »Po ženskah, mislim ?< reče prokurator zlobno. Porthos ne opazi tega posmeha in ga smatra za naivnost, ki se ji nasmehne pod svojimi gostimi brki. Gospa Coquenard, ki je prav dobro vedela, da bi bil naiven odvetnik kaj redka igrača, se nekoliko nasmehne in močno zarudi. Zap'.omba, ki jo je dobil Porthos v trenotku, ko je bil napaden v svojih gastronomskih nadah, navda mušketirja z veliko hvaležnostjo do prokuratoriee. Kmalu pride čas obeda. Vsi gredo v obednico veliko, mračno sobo nasproti kuhinji. Pisači, ki so menda začutili v hiši nenavadne duhove, so po vojaški točni in držijo svoje pručice v rokah, vsak hip pripravljeni, da sedejo. Videti je bilo, kako že naprej premikajo svoje čeljusti z groznimi nameni. »Moj Bog!« pomisli Porthos, ko vrže oči na tri sestradance, kajti, kakor si je pač lahko misliti, učenca niso pustili do časti go* oske mize. »Moj Bog, na mestu svojega bratranca #i ne imel takih požrešnežev. Človek bi mislil, da so jim je potopila na morju ladija in šest tednov niso ničesar jedli.« S pomočjo Porthosa potisne gospa Cdquenard svojega moža na njegovem stolu s kolesci do mize v obednici. Komaj v sobi, zaviše gospod Coquenard nos in hlastne s čeljustmi po vzgledu svojih pisarjev. »Jej, jej,« pravi, »ta juha pa mnogo obeta.« »Za hudiča, kaj posebnega vendar vidite na tej juhi?« reče Porthos pri pogledu na bledo, tenko in popolnoma slepo juho, na kateri je plavalo nekaj skorjic kruha kakor otoki kakega arhipela. Gospa Coquenard se nasmehne, in na njen migljaj sede vse. Naprej se posluži gospod Coquenard, za njim Porthos; nato napolni svoj krožnik gospa Coquenard ter razdeli skorjice brez juhe med nestrpne pisače. V tem trenotku se odpro vrata obednice sama od sebe, in skozi napol odprta vrata opazi Porthos ^malega učenca, ki se ni mogel udeležiti pojedine in je vžival svoj kruh v dvojnem duhu iz kuhinje in iz obednice. Za juho prinese dekla kuhano kuro, praznično jed, ki tako razširi oči vseh obmiznih gostov, da se je bilo bati, da se raztrgajo.. ( odkod. Nekaj podobnega je tuv v naši občini. Tuje pijavke so se zarile v meso našega ubogega kmeta, sesajo mu življenske mofii in kvarijo njegovo dušo. O, kako nas je to speklo, ko smo se morali prepričati, da se je tem njegovim sovražnikom pridružil tudi mož, ki govori v imenu Onega, ki je bil ljubezen sama, ki je še svojim sovražnikom odpuščal, ki je rekel svojim apostolom: Pojdite in učite in ijubite vse narode. Strmite, častiti bralci, in se čudite, da je kaj takega mogoče. Ia vendar je to žalostna, britka istina. Le malo potrpljenja prosimo, da Vam razložimo golo resnico. Samo resnico hočemo govoriti, in če ostanete neverni Tomaži, tedaj pridite semkaj, in mož do moža Vam resnico naših besed , potrdi. Odkriti hočemo svetu naše sovražnike, da se bodo sramovali stopiti na božje svetlo poprej, dokler se niso ¦pokorili in popravili krivice, katere so nad nami storili. — Začnimo 1 Bilo je pred osemnajstimi leti, ko smo dobili novega nunca. Prišel je kakor kralj s slavo in častjo; na zvoniku so fantje pritr-kavali, možnarji so pokali, množice zbranega ljudstva so radostno pozdravljale ob slavolokih novodošlega dušnega pastirja. Šel je naravnost v cerkev, ljudstvo pa za njim po sveti blagoslov. In izpregovoril je k ljudstvu in ga blagoslavljal. In ljudstvo je blaženo zapuščalo vežo božjo, saj je dobilo novega oznanjevalca božje resnice. Dobilo je novega namestnika božjega, h kateremu se bode moglo z zaupanjem obračati v težavah in bridkostih, kateri je bode tolažil v žalosti, obiskoval v bolezni, dvigal iz obupa. Gosp. nune je pristopil na fasijo iz leta 1817. Naši možakarji so mu jo nesli pokazat v Komen. Gospod kaplan, toliko dobite pšenice, toliko sirka, toliko ajde, toliko ječmena, toliko sena, toliko vina i. t. d. Dobro, pridem, toda morate mi dati še kaj v nadomestilo onih 105 gld., katero še so doberdobski duhovniki dobivali iz verskega zaloga kot podporo in katere jim je potem vlada odvzela. Prav, damo Vam še 124 gld., ali samo kot podporo in le toliko časa, dokler ne bosta dobivali zopet iz verskega zaklada ono, kar ste izgubili. Gosp. nune je začel takoj večletno pravdo z vlado. Najpoprej je dosegel, da je bil naš vikarijat pripoznan za samostojno duhovnijo. Potem je zahteval od vlade, naj mu doplača oni znesek, kateri mu po fasiji primanjkuje do popolne plače samostojnega duhovnika (menda do 600 gld.} in naj mu ob enem plača zastanke iz prejšnjih let. Naši dobri možakarji so šli pri tej pravdi gosp. nuncu strašansko na roko ; niso pač slutili, da jih bo tepel za uslugo, katero so mu stor-M. Znižali so cene pridelkom, kar je le bilo mogoče (vino so n. pr. cenili a 5 gld. hI), vračuniii so stroške, katerih ni bilo i. t. d. Skratka storili so vsemogoče, samo da dobi gosp, nune več od vlade. Onih 124 gld. so pa sploh iz fa-sije izpustili. Med časom, ko je tekla ona pravda, polastil se je naenkrat naših vaščanov neki čuden nemir. V Doberdobu so namreč od starih časov duhovniki maševali po dve maši na teden za občino. Tu pa opazijo naenkrat vaščanje, da jih g. vikanj ne raašuje več. Kako to, zakaj ne, kje so naše maše, začelo je ljudstvo povpraševati. A g. vikarij se je izgovarjal na vse načine. Ti izgovori so ljudstvo le še bolj razburjali in vedno glasneje je zahtevalo svoje maše. V sredi teh prepirov je gosp. nune svojo pravdo proti vladi dobil. Bilo je to leta 1889., torej po kakih treh letih, ko je nastopil svojo službo pri nas. Gosp. nune pa tega ni sam povedal, da je pravdo dobil, to je ljudstvo izvedelo še-Ie po ovinkih. A izvedelo se je še večl Izvedelo se je, da mu je vlada privolila še zastanke iz prejSnjihlet, tedaj najmanj trikrat še po onih 114 gld., katere mu je že občina bila izplačala. Govori se celo, da je dobil še več. Vsaj rnnjki gospod vikar:J, ki je pred sedanjim pri nas služboval, ;e trdil, da je ta gosp. nune nekaj denrrja še za-nj potegnil. Starešinstvo je zahtevalo nazaj svoj denar. Gospod nune se je branil na vso moč, češ, to kar sem dobil od vlade, sem si sam priboril, to je moje. Da, bil je 5e tako dober, da je od aiarešin-stva zahteval, naj mu plačuje še za naprej onih letnih 124 gld. Starešinstvo je na to naprosilo škofijo, naj ono pri g. vikariju posreduje. Škofija je pa to zadevo še-le po letih rešila — v prilog g. vikariju, z motivacijo, da je ona fasija iz 1.1817. vezala samo tedanjega duhovnika. (Dalje pride.) Deaste ii razne navice. Imenovanje v dačnl stroki. — Davkar Ivan Rebula je imenovan glavnini davkarjem za službeno obsežje finančnega ravnateljstva v Trstu. .Gorlfika ljudska posojilnica* v Gorici naznanja, da je odpravila vsled sklepa načel-stva in nadzorstva s 1. jan. 1904. dosedanjo stalno %% uradni. ¦> od menjičnih posojil, tako da se od 1. jan. 1.1. naprej 7»% stalna uradnina niti starim niti novim dolžnikom ne bode priračunovala. Deželno učiteljsko društvo je podalo deželnemu odboru sledečo vlogo: Visoki deželni odbor! Zakon, s katerim se je nameravalo vsaj deloma zboljšati gmotne razmere učiteljstva v deželi in katerega je sprejel visoki dež. zbor v svoji seji dne 3. januvarja 1903. soglasno, ni dobil Najvišjega potrjenja. — Učiteljstvo je sprejelo z žalostjo na znanje to neprijetno vest. Toda jednako razburjenje in nekak obup pa je prinesla med učiteljske vrste novica, da bi bil sklican vis. deželni zbor šele prihodnje poletje, in da pride šele tedaj med drugimi predmeti v razpravo tudi toliko zaželjena in zahtevana regulacija prav« nih razmer učiteljstva. Kolikor državna in deželna uprava, toliko uprave javnih in zasebnih podjetjij skušajo spraviti sedaj v pravično soglasje prejemke svojega podrejenega osobja z vedno naraščajočo draginjo najpotrebnejših živil. — Temu v dokaz navesti hočemo dejstvo, da je dala državna uprava ravno v preteklih dneh prelep izgled požrtvovalne velikodušnosti. Ker ni prišlo do sporazumljenja med gosposko in poslansko zbornico drž. zbora glede zakona o uravnavi plač avskultantom in sod. vajenceiL, odredilo je c. k. minister- | stvo, spoznavši potrebo nujne pomoči, da se administrativnim potom povišajo in začasno urede -plače imenovanih uradnikov,_.dokler_ se ne sklene dotični zakon. Vis. dež. odbor izvoli naj posnemati v tem drž. upravo ter naj nakaže vsem učiteljem in učiteljicam na javnih ljudskih in meščanskih šolah dežele primerno osebno doklado, katero naj bi dobivali do sprejetja ¦n potrditve novega, gori omenjenega šol. zakona. Na ta način ugodi vis. dež. odbor le opravičenim zahtevam vsega stanu. Razlogi s stališča pedagogike, pravičnosti in človekoljubnosti odločno zahtevajo, da se to zgodi brez odlašanja! Predsedništvo dežel. učit. društva v Gorici, dne 15. januvarja 1903. Predsednik: A. Jacobi, 1. r. Tajnik: Tajnik: Ant. Kutin, 1. r. E. Jordan, 1. r. DrugI koncert Jaroslava Koclana je bil le nadaljevanje in dopolnjevanje vspeha na prvem koncertu. To, kar je bilo povedano o prvem, velja v še višji meri o drugem, le s tem razločkom, da je bilo drugič odušev-Ijenje občinstva še večje: Umetnik je bil mnogokrat priklican na pozornico, prisiljen, da je dodajal točko za točko, a po koncertu ga je čakala večja skupina oduševljenih poslušalcev, ki so ga presrčno pozdravljali. — Ta vspeh je zaslužil Kocian v polni meri, on ni le virtuoz, ki ovlada največje težave go-slarske tehnike, on je glasbenik v najobsežnejšem pomenu te besede, glasbenik globokega čuvstva in razumevanja za Iiriško poezijo, položeno v glasove, ki je pa cesto neznana celo umetnikom svetovne slave. Ali ne le to l On je jako oster kritik samega sebe ter vkljub svoji mladosti zre na umetnost prav resno. Rekel mi. je nekoč: »Vem, da Paganinijeva tehnika je dosegla vrhunec, vem, da i v poznejših časih bo težko obogatiti jo s čem novim, ali vendar sem uver-rjen, da v goslih leži nekaj skritega, na kar ni prišel še nikdo, a ta ne kaj jaz iščem. Ali se mi to posreči, ne vem, toda upam". To misel je opravičeno pokazal v ka-denci Ernstovega »Fis-moll koncerta*, katero je igral na zares poseben način (kolikor meni znano: tako ni igral še nikdo.) To niso bile več gosli, ki svirajo, marveč pripovedujejo pravljico o kakem neznanem lepšem svetu. — Širšemu občinstvu ni znano, da bi se bil nedeljski koncert kmalu razpršil v nič. Spremljevalec Dienzl je moral iz Pulja v Budapešto, — ali koncert je rešil gospod Prochazka, znani nam glasbenik v Ljubljani, ki je prihitel v Gorico ter spremljal Kociana vkljub vsem težkočam takega sestanka povsem dovršeno. Tudi svojo klavirsko točko je dovršil tako, da je dosegel polno, zares zasluženo pohvalo. J. M. Umrl Je na Banjšicah tamkajšnji učitelj g. Al. Trampuž. Ali farbajo ali pa so Sli zopet na led. — Povedali smo, da je imenoval deželni odbor nadzirateljem deželne trtnice Laha Giulianija iz kraljestva. »Gorica* beleži to, seveda šele za nami, ter pripoveduje, daje deželni odbor istočasno s tem imenovanjem sklenil, da se imenuje na d eželn i trtn ici tu ^ > Slovenca, ki bode na m enjen slovenski strani naše dežele, kakor je namenjen Giuliani furlanski. Na to priobčujemo najprvo v celoti razpis službe nadziratelja deželne trtnice. Glasi se tako-le: .Razpisuje se služba deželnega nadziratelja trtnice za ustanovljajočo se deželno trtnico s cepljenimi amerikanskimi trtami. Prosilci za to službo imajo vložiti svoje redno opremljene prošnje pri deželnem odboru do 10. oktobra 1903. Prosilci morajo predložiti spričevala o dovršenih Šolah, dokazati z listinami svojo praktično izvežbanost pri enakih napravah, svojo zmožnost za razpisano službo ter svoje jezikovno znanje. Navedena služba, s kojo je spojena plača letnih 2000 kron, se odda temeljem nalične službeno-zakupne pogodbe veljavne za sedaj za eno leto. Pogodbi pa se doda pristavek obnovitve pogodbe čez navedeni čas in za daljše dobe, ako ne bi 6 mesecev pred dotekom poskusnega leta nobena stranka dali* redne odpovedi. Dež. odbor". Iz tega je razvidno pač neovrgljivo, da je bila razpisana za deželno trtnico le e n a služba, to je služba nadziratelja, katero so oddali Lahu iz kraljestva brez vsakega ugovarjanja od strani slovenskih deželnih odbornikov. Iz razpisa službe je tudi razvidno, da se misli le enega nadziratelja za celo deželo, kakor ima biti trtnica le ena, ne pa na dva, enega za Lahe, drugega za Slovence. To so larifari, kar pripoveduje .Gorica". Pa tudi najbrže ni potreba dveh, marveč opravi lahko eden vse tako nadzirateljsko delo. Nato se je mislilo že pri razpisu, in v smislu razpisa se je tudi oddala služba. Seveda bodo potrebovali pri deželni trtnici tudi še druge ljudi, in tam med tistimi bo kateri Slovenec! Ako pa so hoteli imenovati dva nadziratelja (Dalje t prilogi.) »Vidi se, da ljubiš svojo rodbino, madame Co-j quenard,« reče prokurator s skoro tragičnim nasme-' hom; »to pozornost si gotovo izkazala svojemu bratrancu.« Uboga kokoš je bila suha in pokrita z ono debelo trdo kožo, ki je ne morejo prodreti kosti niti pri najboljši volji. Dolgo so jo morali iskati, predno so jo našli na gredi, na katero se je umaknila, da pogine vsled starosti. j »Vraga U pomisli Porthos, »to je skrajno žalostno, j Starost čislam, toda kuhane ali pečene ne cenim! posebno.« j In ozre se naokoli, da bi videl, če so drugi njegovega mnenja; ali v popolnem nasprotju s samimi seboj vidi le žareče oči, ki požirajo že naprej to krasno | kuro, predmet njegovega zaničevanja. Gospa Coquenard potegne skledo k sebi, odtrga spretno obe veliki črni taci, kateri položi na krožnik svojega moža, odreže vrat, katerega prihrani z glavo vred za se ter odreže za Porthbsa perut; nato vrne žival dekli, ki jo je prinesla, skoro celo. Tako kokoš zopet izgine, da mušketir nima niti časa, da bi opa-zr ."d različne izpremembe, ki jih je provzročilo razo-jujanje, odvisno od značajev in temperamentov razo-čarancev. Mesto kuretnine je tvorila pravo jed skleda boba, velikanska skleda, v kateri je bilo navidezno še nekaj koštrunovih kostij, ki so bile na prvi pogled celo videti, kakor da se jih drži še nekaj mesa. Toda pisarji se več ne dajo goljufati temu sle-pilu in mrtvaško pikra obličja se izpremene v obraze, polne resignacije. Gospa Coquenard razdeli to jed mladim ljudem s pravo zmernostjo štedljive gospodinje. Pride čas, da se natoči vino. Iz steklenice zelo dvomljive zunanjosti nalije gospod Coquenard vsakemu I mladeniču tretjino kozarca, nato samemu sebi v pri-| |l)ližno istem razmerju ter da potem steklenico Porthosu I in gospej Coquenard, ki sta sedela na njegovi strani. Mladiči napolnijo svoje kozarce z vodo, in koli-1 kokrat jih izpraznijo do polovice, prilijejo vode, tako da dobi prvotno rubinasta pijača koncem obeda rožnato barvo. Boječe zavžije Porthos svojo perut in se strese, kolikorkrat začuti pod mizo prokuratorično koleno, ki se skuša dotakniti njegovega. Tudi on izpije pol kozarca jako zmernega vina in spozna, da to je strašna montre-nilska rastlina, ta strah vseh dobro negovanih grl. Gospod Goquenard ga,pogleda, ko zvrne v svoje grlo čisto vino, in vzdihne. »Ali marate pokusiti tudi boba, ljubi bratranec Porthos?« vpraša gospa Coquenard z glasom, ki naj bi izražal: »Verjemite mi in ne jejte ga !« »Vrag naj me vzame, če ga pokusim!« zamrmra Porthos čisto"tiho. Nato pa pristavi glasno: »Hvala, sestričina, nisem več lačen.« »Molk nastane. Porthos komaj ostane še ravnodušen. Prokurator ponovi večkrat: »Ah, gospa Ooquenard, klanjam se ti, tvoj obed je bil prava gostija; Bog, kaj sem jedel!« Gospod Coquenard je snedel svojo juho, črni kurji bedri in jedino jarčjo kost, katere se je držalo še nekaj mesa. Ta molk in pt^kinenje namiznih naslad, ki je bilo Porthosu neumljivo, je bilo nasprotno za pisarja groznega pomena; na prokuratorjev pogled, katerega je spremljal smehljaj gospe Coquenard, se dvignejo počasi od mize, zvijejo še počasnejše svrje serviete, pozdravijo in odidejo. »Pojdite, mladeniči, pojdite in skušajte s pridnim delom pospešiti prebavanje,« pravi prokurator resno. Ko odidejo pisarji, se dvigne gospa Coquenard ter vzame iz buffeta košček sira, konfekt iz kutin in meden kolač z množico mandeljev, katerega je napravila sama. Gospod Coquenard zgubanči čelo, ker vidi preveč jedij; Porthos se vgrizne v ustni, ker vidi, da ni ničesar več jesti. »Vsekakor slavnostna pojedina,« vsklikne gospod Coquenard, premikajo se na svojem stolu semtertje; »prava slavnostna pojedina, epulae epuJarum; Lukul obeduje pri Lukulu.« Porthos pogleda steklenico, stoječo poleg njega, v nadi, da si napravi obed z vinom, kruhom in sirom ; ali vina ni, steklenica je prazna; gospod in gospa Coquenard napravita, kakor da nista opazila ničesar. »Prav,« pravi Torthos sam pri sebi, »vem, pri čem sem.« Jeziku da opraviti z žlico, polno konfekta, z zobmi pa obdeluje trdo testo gospe Coquenard. *Zdaj,< pravi, »je daritev končana. Gorje mi, če bi ne imel nade, da pogledam z gospo Coquenard v zakladnico njenega moža!« Po veselju takega obeda, katerega je imenoval gospod Coquenard razkošje, začuti potrebo, da bi spal. Porthos upa, da opravi to v istem prostoru, ali prokleti prokurator ne mara vedeti o tem ničesar. Spraviti ga morata nazaj v njegovo sobo, in tu kriči toliko časa, dokler ne sedi prav tik taške svoje zakladnice; da v večjo varnost položi na njo celo svoje noge. Odvetnica pelje Porthosa v sosednjo sobo, in tu določita glavne poteze sprave. »Tukaj obedujete lahko trikrat na teden,« pravi gospa Goquonard. Priloga „Softe" št, 6. z dne 20. januvaiija 1904. trtnice, potem bi se bil že razpis tako glasil. Ali ker govori razpis len enem, je jasno, da so klerikalci v »Gorici" ali farbali, ali pa so jih laški odborniki nabrisali, češ, da vzamejo k trtnici Se kakšnega človeka, ki bo Slovenec, seveda pod vodstvom Giulianije-vera, — in tisti bo slovenski nadziratelj trtnice. Ali farbajo ali so šli na led? Najbrže je oboje. Farbajo, ker govorijo o dven'1iad^fTtll^^ .Slovenec", Taka njegova pisava je skozi in skozi surova, do skrajnosti surova, aH kadar se izbruha, pa zapiše: .Soča" je surov list. Rečem ti, da mi ne porečeš. .Slovencu" časti-tarao na taki pridobitvi. Vredna sta drug drugega. Sedaj pojejo tercet. Včasih sta se zaganjala v .Sočo" v glavnem Te .Gorica" in zirateljskih službah, dasi je razpisana le ena, in tudi oddana, in ker bržčas ni potrebe dveh, na led pa so tudi šli, ker se zadovoljujejo mirno s slove isko podrejenostjo tako v takem slučaju, kakor vedno, in $a jih nabrisali, da kak podrejen uslužbenec bo pa nadziratelj trtrice za slovensko stran! Zdi se naro, da se Lahi že kar očitno norčujejo s slovenskimi dež. odborniki ter da so ti že tako daleč na ledu, da potem sami znašajo svoje konfuzije in vpreženostv laški jarem v javnost! Včasih so nehote odkritosrčni. Pa, zagazili so že tako, da je o njih ie edna sodba po deželi, ter da že nekdaj zagrizeni klerikalci sprevidevajo, kam smo prišli in kam še pridemo pod klerikalno »vlado". .Primorski novidar". — .Slovenec" si je poiskal na raznih krajih slovenske domovine dopisnike, kateri imajo nalog, pošiljati mu če le mogoče vsak dan novice ter pri tem udrihati po naprednem časopisju in naprednih možeh, kjerkoli so. Pregledali smo za nalašč take novice v sobotnem .Slovencu* ter se prepričali iz njih, da jim ni za drugo nego za blatenje in udrihanje pb"ose-bah na deželi, katere ne trobijo v klerikalni rog, in pa boj proti naprednemu časopisju, in sicer ~»polag navade stare", z lažmi. V vseh vaseh, v vseh kotičkih naše domoviue iščejo naprednjake, po katerih potem udrihajo ; nekako generalno hruljenje napred-njakov na celi črti; to je namen .novicam' iz raznih krajev in dežel slovenske domovine v »Slovencu". Tudi za Primorje je dobil .Slovenec" svojega novičarja, ki nervozno stika in išče po vseh mogočih laikih listih .novice". Vsiko ničarijo zapiše. Vsaka furlanska kuharica, ki si opeče v Gradišču ali Červinjanu prste, bo odslej dobivala v »Slovencu* posebno notico, in ker je »Slovenec" žegnan list, bodo take notice najbrže tudi imenitno zdravilo proti oteklinam in drugim boleznim. Če ga še Smolnikar poškropi z Lurško vodo, potem se začno pa gotovo čudeži goditi I »Novičarja* imamo torej novega v »Slovencu*. Poleg že navedenega hoče ta »novičar* pred vsem naslikati »Sočo" kot jako surov list. Sicer ne citira nikekih besed iz »Soče", ker tega ne more, samo generaliter povdarja in povdarja, da je »Soča* strašno surov list. Pravi celo, da »Soča" je najsurovejši publicistični produkt na Slovenskem, da smo falzificirali papežev »Motu proprio*, da naj si usta obrišemo, da naši dopisniki na Goriškem in Vipavskem so same barabe, .Sočo* imenuje »časnikarsko šnopsarijo", piše o opljuvanem žaganju itd. nd, sedaj pa je stopil tudi »Slovenec" popolnoma v ta krog ter laja v nas vsaki dan, kakor goriška farovška lista v vsaki številki. Tercet! V tercetu bodo peli odslej. Ali kakor duet ni izdal nič, tako ne izda tudi tercet nič; so preveč neubrani ti glasovi. Ali le naprej, dokler je še vetra kej! Ti glasovi nam prav nič ne škodujejo, kar bi pa tako radi, in prav nič nas ne spravljajo iz ravnotežja, dasi bi tako radi to storili, marveč jih smatramo za to, kar so, namreč pripomoček, da se »Soča* še bolj razširi. Takega "namena sicer nima »novičar", ali vspeh zna biti tak. Zato pa mu svetujemo, naj le pridno zabavlja »Soči* ter dela tako reklamo za njo. Se priporočamo. Bog mu daj zdravi je! Koroška Bela In .Slovenec". — V »Slovencu* od ponedeljka 18. t. m. čitamo: „Soca" hvali izdajsko slovensko-nemško zvezo na Kranjskem. Vsa vesela je, da je propadla slovenska stranka na Koroški Beli in da so zmagali nasprotniki. To je lepo narodnjaštvo". 01 de na tu povemo m je našim čita-teljem znano, da o propadenju slovenske stranke na Koroški Beli ter o zmagi nasprotnikov nismo niti pisali, niti besede. Za danes pričakujemo, kaj stori »Slovenec" na to noticoll Slaba »raktna preSČa". Skoro dva predala je napolnila »Gorica* v soboto z g. Kosom, Navedla je razne kritike o njegovem delu: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, potem pa jih primerjala s pisavo »Soče*, ki je nekoliko zafrknila »Gorico* in »Prim, list", ker sta pisala o krasnem vahtiču, ne da bi poznula delo. NaSa notica je bila v glavnem le za-frkacija na hvalisanje v furevških listih, v oceno Kosovega dela naravnost pa se nismo spuščali, marveč srno poleg napisali le nekaj splošnih opazek ter rekli, da bržčas gosp. dr. Kos ne dela izjeme med klerikalnimi pisatelji, in da s c n a ni z d i, da se ne molimo v svoji sodbi, storjeni na temelju, s katerega se na sploh ravnajo katoliški pisatelji. Delo Kosovo so na sploh pohvalili. Prav. Ali to še ne ovržuje naše notice, ki je bila v glavnem, kakor rečeno, le zafrkacija farovških listov. Kar se pa tiče vpliva kle-rikaiizma na zgodovino, je znano, da prav zgodovino klerikalci jako radi pretvarjajo ter jo presukavajo tako, kakor kaže tendencam klerikalizma. Ali se izogne g. prof. Kos takim polom ? Ako se jim izogne, prav, ako ne — potem pa se bomo še lahko slicavali na našo pisavo o slabi vahtni prešci! Delo je začelo, kako skonča, ne ve nikdo. Mi želimo, povemo kar naravnost, da bi skončalo v čast naše zgodovine in v čast g. profesorja, ali če se nam vzbujajo kaki dvomi, imamo do teh popolno opravičenje. Kajti poznamo g. prof. boljše nego marsikdo drugi, in vemo, kako zagrizen klerikalec je ter kaj je že vse zagrešil V "goriški slovenski klerikalni politiki. O človeku, ki je stal že tako v službi klerikalizma, kakor prof. Kos, ki se je bojeval v prvih vrstah njihovih in se še bojuje, o človeku, ki je tako imenitno pričal, o takem imamo mi svoje mnenje in prepričanje, od katerega nas nikdo ne odvrne, in popolnoma je opravičeno po našem mnenjur če rečemo, da stoji prof. Kos ves pod vplivom klerikalizma. Mi beležimo danes to z nova — morda pridejo časi, ko sprevidijo to tudi drugi, celo tam, kjer bi g. profesor moral biti prost klerikalnega vpliva. Želimo pa končno, da bi te vrste pripomogle prav v to svrho, da bi g. profesor ostal pri svojem delu le učenjak in nič — klerikalec! Ali se to zgodi P!? EksproprlacIJe zemljišč od Solkana do Št. Petra gieJe na novo železnico so skoraj izvedene. Obsegajo doslej okoli 410.000 n.'-, posestnikov okoli 85 v Solkanu, okoli 40 v mestu, na Pristavi 35 in na Ba ronovšču 3, lastniki hiš v Solkanu 6, v Gorici 4. Ekspropriiranje se je izvršilo brez posebnih težkoč. Tečaj za mizarje, kateri je preskrbel zavod za pospeševanje obrti, obiskuje 9 mizarjev iz mesta, 1 iz Ločnika in 1 iz Solkana. Poduk se vrši vsak dan popoludne od 1 do 5. Železnica Vldent-Ccdad-Sv. Lucija. — Te dni se je vršilo v Ljubljani posvetovanje o železniški zvezi od Vidma čez Čedad, Sv. Lucijo, Idrijo, Vrhniko in Ljubljano. Navzoč je bil tudi laški asesor Picco iz Vidma, ki je povdarjal korist take zveze, po kateri bi se od teh slranij dosegla tudi krajša zveza za trgovino v orient itd. Inženir Petz je rekel, da bi se potrošilo za km 500.000 K, Avstrija bi prispevala z 2 milijonama in pol kron, Deputacija pojde na Dunaj, da se potegne za to črto pri trgovinskem in vojnem iri-nisterstvu. Kako se Izvijajo. — Zadnjič smo povedali, da je pisal kamenjski Župnik Kosec oni .dopis iz Kamenj v »Gorici", v katerem je bilo obseženo tudi grdo drgnenje ob nekatere osebe. To pa smo povedali radi tega, ker je »Gorica" svoj čas lagala, da onega dopisa ni pisal župnik Kosec. Sedaj pa čujmo, kaj pravi na to včerajšnja »Gorica". Pravi, da povedo še jedenkrat, da kamenjski Župnik Kosce ni nikdar napisal besed, ki se nanašajo na gg. Jakončiča in Šlreklja, o katerih so rekli, da bodo imeli drugo mnenje itd. itd. »Gorica" se je s tem z nova izdala. S tako pisavo p r i z n a v a, da je pisal oni dopis kamenjski župnik Kosec, priznava pa tudi, da je besede, naperjene protf gg. J. in Št., v t a k n i 1 o v Koscev dopis njeno uredništvo. Potem seveda lahko izjavljajo, česa ni pisal Kosec. Izdali so se s tem, kako delajo, kako falzificirajo dopise, kako podtikajo ter kako lažejo. »Gorica* je šla na »liberalne" limanice. Mi smo vedeli, da je oni dopis pisal Kosec (»Gorica« sedaj tega ne taji več) in vedeli smo tudi, kaj je podtaknjeno. Zato smo jih izzvali in sedaj so se tički vjeli. Napravili ;o župniku Koscu neprijetnosti, no, sedaj se je pa njihov že tako dolgi jezik razvozijal, in sedaj priznavajo, da so podtaknili cel dolgi stavek Kosčevemu dopisu. Kdo J)o potemtakem še kaj verjel takim listom, kakor je »Gorica" ? Kdo si bo upal potemtakem še dopisovati takemu listu, ko ni nikdar varen, da mu vtaknejo v dopis reči, zbog katerih mu nastanejo lahko velike neprijetnosti?! Ni za drugo to »katoliško" časopisje nego za to, da se ga človek izogiblje! Kanalska Čitalnica vabi na veliki ples, kateri priredi v soboto dne 30, jun. 1904. v dvoraui gostilne »pri zlatem levu". Sviral bo vojaški orkester c, kr. pešpolka St. 47. Vstopnina za gospode 8 K. PriCetek ob 8. uri zvečer, .Čitalnica" na Ponikvah priredi svoj letni občni zbor dn<§ 24. t. m, ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih, Ustrelil se Je v Pulju SO letni Mario Kurner, sin tukajšnjega meščana Iv. Kur-nerja. Zaprli so nekega Fr. Noe iz Radovljice, ki je beračil po mestu, je izgnan iz Gorice ter ga išče tudi ljubljanska policija, ker je ušel iz zapora, kjer je imel odsedeti kazen, damo mu od tamkajšnje okr, soduije. Bren sredstev. — Dan na dan ima policija v Gorici opravila z ljudmi, ki hodijo okoli, beračijo ter se skažejo brez sredstev, Nič nima in tu stoji v svetu brez vsakega dela, brez vsakega vinarja. So med njimi tudi vagabundi, ki se Ie vlačijo po svetu ter vedo, da jih po zaporih nasitijo, ali so tudi resnični nesrečniki, žrtve mizerije. Te dni so aretirali nekega 23 letnega Jos. To-sato iz Padove, ki je beračil, ker je bil brez sredstev. Zavarovalnice proti ntvi^am so .•enile kartel, po katerem zvišajo premije zavarovancem za 10 do 25%. Tak tarif bi uvedli s prihodnjim mesecem. Društvo »Naprej" v Dornbergn. — Namestništvo je vzelo na znanje spremenjena pravila društva: »Napredno glasbeno podporno in sokolsko društvo »Naprej" v Dorn-bergu". Ogenj. — Sinoči okoli 8. ure je bil nastal v Raštelu v skladišču železninarja Sticse ogenj, ali hitro došli ognjegasci so pogasili ogenj ter odstranili nevarnost. Škoda neznatna. »Hvala,< pravi Porthos, »jaz ne zlorabljam rad; razun tega moram misliti na svojo opravo.« »To je res,« pravi prokuratorica in vzdihne... »na to nesrečno opravo.« »Da, žalibog je tako,« pravi Porthos. »Toda iz česa obstoji prav za prav oprava vašega oddelka, gospod Porthos ?« »O, iz različnih predmetov. Kakor veste, so mušketirji elitna četa in torej rabijo mnogokaj, česar gardam in Švicarjem ni treba.« »Toda navedite mi jih posamezno.« »To more priti tako na...« pravi Porthos, ki bi bil imenoval raje glavno svoto kakor pa posameznosti. Trepetajo čaka odvetnica svote. »Na koliko? Trdno upam, da ne pride nad...« Jezik se ji zaplete, zmanjka jej besede. »O ne,« pravi Porthos, »ne pride nad dva tisoč in pet sto frankov; mislim celo, če bodem nekoliko štedil, da si pomagam z dvema tisočema frankov.« »Usmiljeni Bog, dva tisoč frankov!« vsklikne ona. »To je vendar celo premoženje.c Porthos namrdne obraz kar najpomenljiveje. Gospa Coquenard ga razume. »Vprašala sem po posameznostih, ker sem si skoro svesta, da dobim pri množici sorodnikov, ki jih imam, in vsled svojega dobrega poznanja kupčije vse skoro za sto oditotkov ceneje, kakor bi morali plačati za isto vi sami.* »Ce ste hoteli s tem izraziti to,« pravi Porthos, »je stvar seveda drugačna.« »Da, moj ljubi gospod Porthos ! Ali ne rabite morda pred vsem drugim konja ?* »Da, konja.« » »No vidite, baš tega vam lahko preskrbim.« »Ah!« pravi Porthos, žareč veselja, »S konjem bi bili torej na čistem. Dalje rabim popolno jermenje,! ki obstoji iz predmetov, katere si more kupiti le mušketir in ki stanejo poleg tega več nego tristo frankov.« »Tristo frankov. Določiva torej tristo frankov,« reče prokuratorica in vzdihne. Porthos se nasmehne: saj se spominjate, da je imel Še sedlo, ki je prišlo od Buckinghama; računil je torej, da vtakne teh tristo frankov na skrivnem v svoj žep. »Dalje,« nadaljuje, »moram imeti konja za svojega slugo in za se telečnjak ; z orožjem vara ni treba imeti opravka, ker je že imam.« »Konja za vašega slugo ?« odvrne zapletajo si prokuratorica; »vi ste pa zelo visok gospod, prijatelj.« >Ej, madame.«v pravi Porthos ponosno, »ali naj bodem capin?« »Ne; hočem vas le opomniti, da je čudna mula mnogokrat ravno tako lepa, kakor konj, J.n da čedno mulo za vašega Mousquetona...« »Prav; da, čedna mula seveda,« pravi Porthos; >prav imate, poznal sem jako visoke Španske gospode, in vse njihovo spremstvo je jezdilo na mulah. Ali razumete, gospa Coquenard, potem vsekakor mulo s perjanico in kraguljci.« »Bodite brez skrbi,« pravi prokuratorica. »Ostane Še telečnjak,« odvrne Porthos. »O, tudi glede tega si vam ni treba beliti glave,« odvrne gospa Ooquenard; »moj mož ima pet ali šest torb, izberete si najboljšo; pred vsem je jedna, ki jo je imel zelo rad na svojih potovanjih in v katero se da spraviti jako mnogo.« »Ali je torej prazna vaša torba?« vpraša Porthos naivno. »Seveda je prazna,« odvrne odvetnica prav tako naivno. Ali torba, ki jo rabim jaz, draga moja,« vsklikne Porthos, »mora biti skrbno založena.« Gospa Ooquenard vzdihne vnovič. Moliere še ni spisal svojega dela »Skopuh«. Gospa Goquenard je bila torej skopuhova prednica. Jednako se pogovoriva še o ostalem delu sprave, in rezultat seje je bil sklep, da da prokuratorica poleg mule in konja, ki jima bo čast, ponesti v slavo Por-thosa in Mousquetona, še osemsto frankov gotovine. Ko so bili pogoji določeni, se poslovi Porthos pri gospej Coquenard; ta ga skuša prikleniti z jako ljubeznivimi pogledi, toda Porthos si napravi za pretvezo dolžnosti službe, in prokuratorica se mora umakniti za kralja. III. Hišina in gospodinja. Kljub svarjenju svoje lastne vesti in kljub pametnim Athosovim nasvetom se je zaljubaval d'Ar-tagnan, kakor smo videli, v milady vsako uro strast-nejše; tudi ni zamudil, dvoriti jej vsak dan, kar bode po prepričanju ničemurnega' Gaskonca povračala ona prej ali slej. * Ko pride nekega večera, sreča med vrati hišino; toda to pot se zala Ketty ne zadovolji s tem, da bi se ga mimogrede dotaknila, ampak prime ga čisto tiho za roko. »Prav,« si misli d'Artagnan, »izročiti mi ima kako naročilo od svoje gospe; naznaniti mi ima kak sestanek, ki si ga ne upa naznaniti glasno.« In z najzmagoslavnejšim obrazom, ki si ga more narediti, se ozre v lepo dete. »Rada bi vam povedala nekaj besed, gospod I chevalier...« zajec^a hišina. Zavarovalnica za govejo živino v Rencah bo imela svoj redni občni zbor dne 2. februvarja t L ob 8. uri popoldne v prostorih g. R. Žuidarčiča z dnevnim redom po pravilih. — Po dovršenem dnevnem redu bo govoril potovalni učitelj gosp. Štrekelj o živino in trtoreji. Nesreča v predora. — Iz Loga pod Predelom nam poročajo: ,V predoru, ki ga delajo iz Loga v rajbeljske rudnike, se je pripetila v ponedeljek nesreča. Deset mož, ko so se peljali noter, je prišlo na neko mesto, kjer so se vžgali plini; vsi možje so strašno ožgani. Odpeljali žive na domove.-----Da morajo priti tisti plini, so slutili že 14 dnij, toda prave pazljivosti ni bilo, zalo ta nesreča."— Bf» nevarna teta je prijel redar A. Kumar. V soboto je videl hoditi po mestu dva Človeka, ki sta se mu zdela sumljiva. Zato ju je zasledoval, v ulici Formica v neki gostilni pa prijel ter odvedel na policijo. Eden izmed njiju se imenuje Iv, Čekada iz Trsta, ki je Ml udi tatvin zaprt že dolgo vrsto let, drugi pa je neki G. Garantito, pristojen v Italijo, ki je pod nadzorstvom laike policije. Pri tem so našli tudi neko orodje, s katerim bi se utegnilo odpreti kaka vrata ali okna. Oba tatu so poslali v zapore v ulici Dogana. Il prvega nadstropja na vogu ulice Morelli je skočil neki Fr. B., ki je malo zmešan. Našli so ga tam redarji, ki so ga spravili potem v posteljo. Dragi dan so ga odvedli v bolnišnico, ker se je pri padcu probil. Razgled po svetu. Tržaški mestni svet — raipnščen. — Kar se je vedelo že dlje Časa, je potrdil včeraj najvišji odlok z dne 14. t. m., ki raz-pušca tržaški mestni svet. Nove volitve utegnejo biti tekom 4 tednov. Proračunski odsek avstrijske delegacijo. — Odsek je vsprejel nadalje poročilo markiza Bacqueheraa o proračunu mini-sterstva za vnanje stvari. Poročilo se spominja velike politične važnosti vladarskih obiskov in vidi v trozvezi bistven temelj naše vnanje politike ter odličujoCi faktor ev-ropejskega političnega sistema in s tem mogočno poroštvo za ohranitev miru. Odsek odobruje postopanje vnanjega ministerstva nasproti Srbiji in o volitvi novega papeža. Glede mnogostranskih pomislekov radi forme podpisa bruseljske sladkorne konvencije meni odsek, da iz tega ne izvira nikak prejudic za prihodnjost, marveč, da se bo v bodoče v tem vprašanju vpoštevalo jasna določila na-godbenega zakona. Odsek je na to začel razpravo o izrednem vojnem 'predlogu. O razpravi glede vprašanja nabave novih topov so skoraj vsi govorniki izrazili vojaškim izvedencem svoje popolno zaupanje. Deleg. Stranskv je želel, naj bi se odločitev o izbora materijala za nove topove odložila na .14 dni in je predlagal, naj se v ta namen izvoli poseben odsek, sestavljen iz dveh delegatov arsenalskega vodstva, § delegatov montanskih družb, kateri naj izvolijo 5. strokovno izobraženega člena. Občinske volitve na Koroškem. — Na Tobtem vrhu so Slovenci zmagali v vseh treh razredih. Slava jim l Na železnici StnJ-SplJet v Dalmaciji se je zgodila 18. t. m. nesreča. Burja je prevrnila 4 vagone. Nekaj mrtvih, veC ranjenih. Opera .Peter SvaSId« v ljubljanskem gledališču je vspela sijajno. Gledališče je bilo polno občinstva, navzoč skladatelj Josip Mandič sam, obHo psfev fz TFs^taTh Isfre. Občinstvo je sprejelo opero z navdušenjem ter živahno ploskalo Mandiču in ga klicalo na oder. Izročili so mu krasen palmov šopek s hrvatskimi trakovi in z napisom: »Istrani svomuzemljaku«, darovali so mu veliko liro ter traktirko iz ebenovine. .Slovensko planinsko drnStvo* je dobilo ravnokar svojo najnovejo podružnico v Idriji. Na zborovanju dne 11. t. m. so odobrili predložena pravila in izvolili začasen odbor. Obsojena soeljalna demokratka. — Listi iz Lipskega poročajo, da je bila v Zo-vikavi obsojena socijalna demokratična agi-tatorica Roža Lur^nburg radi razžaljenja Veličanstva na 4 mesece zapora. Državnoželeznlška uprava je izdala naredbo, vsled katere morajo njeni uslužbenci do 30. jun. t 1. poravnati vse svoje dolgove ter ne smejo potem delati novih. Kdor bi tega ne storil, proti temu se bo postopalo najstrožje. Za nove vojašnice v Trstu. — Te dni je bilo na magistratu posvetovanje, katerega se je udeležilo tudi več odposlancev vojaških oblastnij. Namen pesvetovanju je bil, da se odobre nekatere spremembe, ki jih zahteva ministerstvo za načrt za zgradbo novih vojašnic. S tem so završene vse priprave za rešenje tega za mesto jako važnega vprašanja, kajti sedaj se je nadejati, da se na mestu, kjer stoje sedaj velika vojašnica, skladišča in kadetska šola, v nekoliko letih pojavi nov lep del mesta. Italijanski ogleduhi. — Iz Trbiža poročajo, da so pri Rabeljskem jezeru are-tovali orožniki tri Italijane — enega zdravnika, enega tovarnarja in enega bankirja. Aretovani so baje italijanski ogleduhi. Zanimiva razprava v Zagrebu. —- V soboto je začela v Zagrebu zanimiva razprava proti dr. PotoCnjaku in soc. dem. novinarju KoraCu. Dr. Potočnjak je obtožen, da je pisal proti bivšemu banu Khuertu naperjena brošuro ,kakc se drži prosti lopov na banskoj stolici', v kateri je bilo povedano, kafco je Khuenov oskrbnik dolžil Khuena goljufije, pa bil pred poroto v Gjuru oproščen, Korač pa je tožen radi razširjevanja te brošure. Obtožnica ne navaja nikakega konkretnega kaznjivega dejanja, marveč se naslanja le na domnevanja. Kot avtorja one brošure je naznačil dr. Potočnjaka tiskar Milic v Budimpešti. Milic je pa kasneje izjavil, da so vsi spisi Koracevi ne Potočnjakovi. Ali kar nakrat se je pojavil med akti rokopis Po-točnjakov. Potočnjak in Korač sta bila 3 mesece v preiskovalnem zaporu, izpustil ju je novi ban, preiskava pa se je nadaljevala. Potočnjaka so . preganjali kot uradnika, odvetnika in kot poslanca. Rekel je, da ni kriv ter da se ie sprožila vsa stvar proti njemu le iz osebne mržnje grofa Khuena. Poročila Iz vzhodne Azije. — »Times" poročajo iz Tokija dne 18. t. m.: Vsi vplivni listi izražajo prepričanja, da je vojna neizogibna in povdarjajo, da se ni smeti strašiti nikakih stroškov za priprave, Mi opozarjajo na dobri, močni fmancijelni položaj Japonske in poživljajo ves narod, naj državi vse žrtvuje. Državnemu zakladu došli so znatni dobrovoljni prispela. ,Bir-ževija Vjedoraosti" pravijo, da se je izrazil tajnik tamkajšnjega japonskega poslaništva, da ne želi vojne niti Rudija niti Japonska. Ji-ponska da nima nobenega interesa, pokopati mednarodni ugled Rusije. Središče konflikta je Koreja, radi katere gotovo pride do sporazumljenja. V nedolgem času bo sporazum dejstvo. Poročila, ki prihajajo poslaništvu, so povsem pomirjajočega značaja. Japan da zahteva samo pravico svobodne trgovine v Koreji in Mandžuriji. Japonska trgovina v Mandžuriji bi se mogla postaviti na temelj, na katerem bi dobila Rusija kot odškodnin? radi izgub pri odpretju mand-žurskega trga gotove ugodnosti. Ruski interesi bi se mogli osigurati po rusko japonski pogodbi. Radi sodelovanja pri rešenju mand-žurskega vprašanja, ne stavlja Japonska nikakih zahtev. O nameri londonskega in pa-rižkega kabineta, da bi ista vplivala v smislu miru, ni poslaništvu niC znano. Verjetno je poročilo, ki trdi, da želijo vse evropejske sile mirno rešenje rusko japonskega konflikta.-----------.Kčlnische Zeitungg poroča iz Petrograda, da car sprejme 19. t. m. v Carskem selu japonskega pasla-nika v posebni avdijenci. Akose ta vest potrdi, potem bo to čin eniinentne važnosti v interesu mirnega razrešenja konflikta in istočasno najboljši dementi vseh vesti o bližnji vojni. Japonska vlada ne upa dobiti ruskega odgovora pred jednim tednom. Mejtem pa je popolnoma pripravljena na vojno, katero mirno pričakuje. Vsa dežela je patrijotično zjedinjena. Narod, ki je sicer pripravljen vsprreti časten mir, je odločen raje bojevati se, nego opustiti svoje stališče popolnega zaupanja v vojsko in mornarico. »Standard" poroča iz Pekinga dne 16. t. m.: P.pskečote prevažajo se v posebnih vlakih iz Pekinga in Tjentsina. Govori se, da je Rusija od Kitajske zahtevala, naj odpošlje 15.000 kitajskih vojakov v varstvo kitajskih državljanov v Mandžuriji. »Daily Graphic* meni, da je sedanji položaj v vshodni Aziji sicer kritičen, nikakor pa da ni pričakovati neposredno vojne. — Denar Iz časov rimske ga cesarstva. — Skupina delavcev, ki je delala na takozvanem »fondo valle del Campo" v Trstu, je naletela v globočini kakih 80 centimetrov na skrinjo, v kateri je bilo 800 komadov srebrnega denarja iz časov rimskega cesarstva. In potem se je dogodilo nekaj prav — človeškega. Delavci so se stepli med seboj, čegav da bo ta zaklad. Lastnik zemljišča je pozval organe javne varnosti, ki so dosedaj zbrali 150 komadov od onega denarja. Drugo je še po raznih žepih. V Opatiji je bilo od 1. septembra T903. do vštetega 13, januvarja 1904. 6519 oseb. Od 7. januvarja pa do vštetega 13. januvarja je prirastlo 198 oseb. Dne 13. januvarja je bilo navzočih 846 oseb. Poiniloščenje morilca. — Huzar 11. huzarskega palka Josip Knorr, kateri je de-zertiral ter izvršil roparski umor in bil radi tega od šopronjskega vojaškega sodišča obsojen na smrt, je pomiloščen na 20-letno ječo. Ko mu je bila priobcena kazen, hotel se je vreči na avditorja (vojaškega sodnika), a so mu to še pravočasno preprečili. V Macedouljo k orožnikom. — Vojno ministerstvo je izdalo poziv, kdor hoče iti v Macedonijo k orožnikom. Oglasiti se smejo vojaki, ki že služijo eno leto. Pri 87. polku v Pulju se jih je oglasilo baje mnogo za pristop k macedonskemu orožništvu. Nemška politika proti Poljakom obsojena. — V pruskem deželnem zboru so bili sprejeli svoj čas zvišanje plač onim pruskim uradnikom, ki služijo med Poljaki. V ta namen je zahteval nemški državni zbor nad pol milijona mark. Dne* 15. t. m. pa so črtali v proračunski komisiji to točko. Proti so glasovali: centrum, svobodomiselna ljudska stranka in socijalni demokratje, čeprav so konservativci in narodni liberalci hru|-M ugovarjali. S tem je bila protipoljska politika javno obsojena, kar občuti bržčas tudi sam nemški cesar. Na Španskem imajo letos izredno hudo -zimo. Iz Madrida poročajo, da tako hude zime sploh še ne pomnijo. Toplomer kaže 16 stopinj pod ničlo. Silni so snežni zameti. Morje je vedno razburkano ter je ponesrečilo že več ribičev. Velik shod na Hrvatskem, v Velikem Grdjevcu, se je vršil dne 14;. t. m. Prišlo je na shod do 10.000 Hrvatov in Srbov. Na shodu so se izrekli za financijelno samostojnost ter za sporazum med Hrvati in Srbi. TsenemSki list v Slavoniji. — V Rumi v Slavoniji je začel letos izhajati nemški list z vsenemškimi tendencijami. Sedaj naglašajo že javno, da spada tudi Hrvatska že v nemško sfero. Kaj storijo Hrvatje? Srbija. — Skupščina je sprejela 15. t. m. paragraf tiskovnega zakona, s katerim se izreka strogo varstvo vojaštva pred napadi v časopisih, odklonila pa je paragraf, po katerem bi vživali tudi duhovniki tako varstvo. »Govori, dete moje, govori,« pravi d'Artagnan, -faz poslušam.« »Tukaj ni mogoče; kar vam imam povedati, je predolgo in pred vsem preskrivnostno.c »Prav, toda kako naj napraviva?« »Če bi mi gospod chevalier hotel slediti,« pravi Kettv boječe. »Kamor hočeš, moje lepo dete.« »Pojdite torej.« In Ketty, ki še vedno ni izpustila d'Artagnanove roke, ga pelje po temnih polžastih stopnicah, in ko prestopita okoli petnajst stopnic, odpre vrata. »Vstopite, gospod chevalier,« pri vi, »tu sva sama in lahko govoriva med seboj.« »In Čegava je ta soba, moje lepo dete ?« vpraša d'Artagnan. »Moja je, gospod chevalier, z gospejino jo vežejo ta-le vrata. Ali bodite brez skrbi; ničesar ne more slišati, kar govoriva, kajti nikdar ne gre spat pred polnočjo.« D'Artagnan se ozre okoli sebe. Mala soba je bila vabljiva, kar se tiče okusa in snažnosti. Ali proti nje govi volji mu obstanejo oči na malih vratih, ki so, kakor mu je povedala Kettv, vodila v miladvno sobo. Kettv ugane, kaj se godi v duši mladega moža, in vzdihne. »Vi ljubite mojo gospodinjo pač zelo, gospod chevalier!« pravi. »Ah, bolj nego morem povedati! Kettv, ves sem nor!« Kettv vzdihne drugič. »Ah, gospod,« pravi, »kakšna škoda je to!«- »In ka^ za satana, je pri tem neprijetnega?« vpraša d'Artagnan. . »Neprijetno je to,« odvrne Kettv, »da vas mojal gospodinja ne ljubi cisto nič, gospod.« »Jej,« vpraša d'Artagnan, »ali ti je naročila, da mi poveš to?« »O ne, gospod, ampak iz sočutja do vas sem sklenila, da vam povem.« »Hvala, moja dobra Kettv, ali le zaradi dobrega namena, kajti gotovo mi priznaš sama, da tvofe zaupno razodetje ni nikakor prijetno.« »To se pravi, da mi ne verujete tega, kar sem vam povedala, ni res ?« »Človeku je vedno težko verovati take stvari, moje lepo dete, in če bi bilo to tudi iz golega samoljubja.« »Torej mi ne verujete ?« »Priznavam, da ne do trenotka, ko mi moreš pokazati dokaz za resnico svojih besed...« »Kaj pravite k temu tokaj ?« In Kettv potegne iz svojega nedrca majhno pisemce. »Za me ?« pravi d'Artagnan in je hlastno pograbi. »Ne, za nekega drugega.« »Za drugega?« »Da.« »Njegovo ime, njegovo ime!« vikne d'Artagnan. »Gospod grof Wardes.« Takoj se vzbudi v duhu ničemurnega Gaskonca prizor iz Saint-Germaina; hitro kakor misel se zgane in raztrga zavitek kljub kriku, ki ga zažene Kettv, ko vidi, kaj hoče storiti, ali pravzaprav, kaj je storil. »O moj Bog, pravi, »kaj delate, gospod chevalier ?<•• ».Taz, nič,« pravi d'Artagnau in čita: »Na moje prvo pismo mi niste odgovorili. Ali ste bolni, ali ste pozabili pogledov, s katerimi ste streljali name na plesu gospe de Guise ? Prilika je tukaj grof, ne dajte, da vam odide!« D'Artagnan prebledi; razžaljeno je bilo njegovo samoljubje. »Ubogi, dragi gospod d'Artagnan,c pravi Kettv z glasom, polnim sočutja, znova stiskajo roko mlademu možu. »Ti me pomiluješ, dobra malička!« reče d'Ar-tagnan. »O da, iz celega srca, ker vem, kaj je ljubezen.« »Ti veš, kaj je ljubezen ?« pravi d'Artagnan in jo gleda kakor prvič z neko pozornostjo. »Žalibog, da.« »Prav, potem storiš boljše, da me ne pomiluješ, ampak mi pomagaš, maščevati se nad tvojo gospodinjo.« »In kako se hočete maščevati nad njo?« »Rad bi triumfiral nad njo, rad izpodrinil svojega tekmeca.« * V to vam ne pomagam nikdar, go pod chevalier!« pravi Kettv naglo. »In zakaj ne ?« vpraša d'Artagnan. »Iz dveh vzrokov.« »Iz katerih ?« »Prvič, ker v«s moja gospodinja ne bode ljubila nikdar.« »Od kod veš to?« »Vk ste užalili njeno srce.« »Jaz! Kako naj jo razžalim jaz, ki sedim, odkar jo poznam, kot suženj pri njenih nogah! Prosim te, govori naprej.« »To morem priznati le možu, ki more brati v globini moje duše.« D'Artagnan se drugič ozre v Kettv. Mlado deklico je odlikovala mladostna svežost in lepota, ki bi jo odkupile mnoge vojvodinje s svojo krono. (Dalje pride.) Književnost. .Kuajpovec". -— Izhaja zadnji dan'* vsakega meseca v zvezkih, obsežnih 16 gtranij. Glavni urednik J. Oki6-Jereb, j ravnatelj Knajpovega zdravilišča v K r a- j pini. — Izdaja ga založarna »G ori-gka tiskarna« A. GabršČek v Gorici. Letna naročnina 2 *K. " i Spoštovalce umrlega prelata Kneippa i in privržence naravnega življenja bo I gotovo zanimala vest, da začne izhajati tudi v slovenskem jeziku časopis, ki bo i raz§lfjal nauke tega velikega eloveko--~j ljuba. — Urednik novemu listu bo nag rojak g. J. Okič-Jereb, ki je bil več let urednikjaemških >Kne i p p - BI a-t t er* in zdaj ravnatelj Kneippovega zdravi- , lišča v Krapini. (On je tudi duSa enakega hrvatskega lista.) Gosp. Okič je znan tudi Slovencem iz »Koledarja* družbe sv. Mohorja, v katerem je pričel svoje delo med rojaki ter ga hoče zdaj nadaljevati s posebnim listom. Njegovo ime je torej najboljše poroštvo, da bo j list zares vreden svojega imena ter bo kako lahko veliko koristil slovenskemu ' jnarodu s svojimi nauki, slonečimi na i naravnih pravilih in naravnih silah. Vse prijatelje Knajpovskih naukov vabimo k sodelovanju. Spise, dopise itd. je pošiljati uredniku v Kra- i p in o, — naročnino in oglase na uprav- { štvo lista v Gorico. Naslov: j Upravništvo lista j »Knajpovec* ! v Gorici, Primerne službe j išče žandarski postajevodja v pokoju. Vešč ' je slovenskega, češkega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Pismene ponudbe ) poti-IV J^«a,-Qa6e_upKuniStvo^^», ~ „Škrat". Jedini slovenski humoristiCno-sati-rični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za */¦ leta 3 K. Posamezne Številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačna številke na ogled. Sprejme se takoj za trgovino tkanin, ve§5ega slovenskega, laškega in nemškega jezika. — Ponudbe na naše __ upravništvo. Anton Pečenko Vrtn« obe« 8 - GORICA - Via GiardSno 8 priporoči Ksftf tr Meško j Ob tihih večerih, ;V založbi Ig. pl. Kleinmavra in Fed. Bamberga izšla lična, 291 broječa knjiga pod go-jrcajim naslovom. Knjiga obsega li povestij. Klane K 3*50 v. Ksaver Meško si je pridobil h naši književnosti že lepo ime. Te povesti bo pisane sicer lepo, s finim čutom, na incstih Brco pretresajoče — le nekoliko preteč temnejših stranij življenja je popisanih. |lc3 je, da je razlitega toliko gorja po ,?olzni |iolini,l ali neka' krepkega življenja, nekaj lolnca bi tudi radi videli v tafrh povestih. Kicer pa pove dosti že naslov: Ob tihih večerih, da hoče pisatelj v tihoti, sam zase pripovedovati in razlivati svoje občutke in feivljenske izkušnje. Knjiga se drugače lepo Bita ter pride prav zlasti Citateljem senthien* ltaln*jSe narave. Zahtevajte mig ilutitrovani cenik t ve6 kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muilkallčnlh predmetov, katerega pošilja zastonj in peitnlne preste Hanns Konrad, Lvomica ur in ekspertna bila Mast it.248. - <Če*ko). Doslej |e izSlo u zalogi „Goriške Dskarne fl. Gabršček" o fiorlci ? knjig „Denca slooanskih pouestij" s m I. knjiga: 1. Figura. - 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika h gladnih let. 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. OcenaS. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*— II. knjig«: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. - 4. Sanjarije in resničnost — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywi!a ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. --10. O Hiljakih. — Cena .... K 1*- III. knjiga: 1. »Prekleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojneU — 4. Pomladni mraz*. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke». Cena.............K 1-20 IV. knllga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena .......K l-ž0 V. knjiga: 1. Lux in tenebris Iucet — 2. Moč ljubezni — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1-20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. —2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1-20 VII. knjiga: 1. Bolnik.--2. Dež. —3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. *tari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1-20 »Venec slov. povestij» prinaša prevode iz n"Cinp, poljščine, češčine, slovaščine in srbo-I.rvaŠeme. — Izhaja v nedoločenih rokih. Kdor naroči po poSU, na) prldene 10 oln. za poštnino. Om- Pošilja se jedino po povzetju alt naprej poslanim zneskom. -%g§ Ha ztihleoanle pošiljamo cenik itak knjileone zaloge. Odprto pismo. Gospodu lckarnlčttrju , K. Germanu j v Belovaru (Hrvatsko.) S pomočjo Vaše življenske esence sem popolnoma ozdravil od svoje dolgoletne bolezni, za kar se Vam tem potom najsrčneje zahvaljujem ter dajem splošno na znanje, da je Germanova življenska esenca najbolje zdravilo za bolezni v želodcu in proti hemoroidom (zlati žili). Prosim §e 6 steklenic za svojega prijatelja. Spoštovanjem se zahvaljujem Ante Gregorič ] c. kr. postni poduradnik. V Trstu, dno 11. dec. 1903. j **************** Kerševani & Čuk v Gortei v ulici Riva Gastello štev. 4 (konec Rašteya.) j Priporočata slavn. občinstvu iz mesta ! i in z dežele l svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In ovokolaa iz tovarne „Puch" tar drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino doJgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vr4e in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje^ brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. i i 129 odlikovanj i i Gorica # Gorica Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah . — Velik jedilnLsalon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pil žensko »prazdroj»- pivo. Zahvala. Anton in Amalija Gabrijclčic, vdova Trampuž, zahvaljujeva se v lastnem in v imenu odsotnega brata Franca vsem sožaljnikom, ki so spremili v tako obilem številu k večnemu počitku najinega svaka, oziroma moža, g. Al. Trampuž, učil. na Banjšfeah. Posebno pa se zahvaljujemo prec. g. Jon. Uša|y, kuratu v Batah za prijaznost, da je počakal z vsem svetim opravilom do enajste ure, da so se mogli vdeloiitl oddaljene! in je bil pogreb zalo lepši in tolnžilnejši; enako g. Al. Verfiu, naduCit. v Kanalu, kot predsedniku učit. društva kanalskega okraja za lep govor in tolažilne besede slovesa ob odprtem grobu; nadalje gosp. kokgom pokojnega, zlasti njih gospčm, ozir. gg. sestram, katere se niso vslrašili ne zime, ne slabega vremena ter nevarno-grdih gorskih stez in so prišli tudi od daleč. Dalje se zahvaljujeva gg. pevcem za aRequiem* pri sv. masi in milo nagrobnieo. KonCno Se enkrat srCna hvala vsem in za vse l Bog povrnil Kanal-Banjšice, 15. januarja 1904. Prva kranjska i vodno silo na turbino delujoča tovarna ctolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, preCasL duhovščini, imete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krCmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno In trpažno Izdelano stole, fotelja, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače Itd. itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trstovlne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. NaroCevalcera na debelo se dovoli znaten popust. Pokusite jih in prepričali se bodete, da so postale Ilirske testenine — ne vsled reklame, temveč vsled posebno finega okusa, redilnosti in jednostavne priprave priljubljene v vseh slojih. i Pazite na napis Ilirske testenine! briških, dalmatinskih in tatarskih vinogradov. I prl.t.i.b.1. i In 6ma vin« izvlpavtklh, | furlanskih, Dostavlja na dom in razpojilja pt» železnioi na v»e kraje avstro - ogerake monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poftijja tudi urorco. <>•¦• M»rat, Paatrftiba p»lt»M, Aromatična esenca (Mercantonio) Spiritozna tekočina, Izdelana iz destilacije aromatičnih alpskih zeljisč. Po dolgem r-siskavaniu ie dokazano, da se isfo vspešno in gotovo rporabiia pri bljevanju in ogadnosti, pnsnhno v času nosečnosti, pri čre vesnetn trganj", glavobolu, živčnih In histeričnih boleznih ter obvaruje pred kolero. Lekarna G. B. Pontoni „Pri dveh zamorcih" — Gorica, Raitelf. TrLoV5ko-obrtr\a rej^troVana zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici* Hranilna ulaga obrestuje po 4*/»*, večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Paaajila daje na poroStvo ali zastavo na 5-letao odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zadruialkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petietja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: Dalail: a) podpisani. b) vplačani . Dana poselila . . . Vlage........ . K 1,210.300' -. » 405.188'-. » 1,631.164'— . » 1,203.438'— Gorica ^ Gorica Kiimatično zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrla. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsveCava. — Elek-| trični avtomobil-omnibus k vsem I brzovlakom in po potrebi. ~ i Velik park pretežno z eksotiSkim rastlinstvom. — Mirna, krasna j lega, ni6 prahu, kakor nalašft za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v I Gorici. — Izborna kuhinja in | klet. ~- V hotelu je obsežna knjižnica. l^arol J)rašeiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i, t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solkln. postrežbo po Jako zmernih cenah. C. kr. priviligirani aparati za krojiti obleke M. Po vem j Travniku štev. 5. vojaška in uradniška Sprejema zavarovanja človeSkega življenja po najraznovrstnejših kom* binacljah pod tnko ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragrt Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In lupltrjlje- 75,000.000 K. Po vtfikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države x vaasfaozl slovanako-narodno uprava. Vaa pojasnila da]«: xm*iop* Ljubljani, 5egar pisarne so v lastoej ban&nsj hiši Gospodsklli ulieali štev. Iz. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantncje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. v Gorici, na Edina civilna, krojačnica I. vrste. Velika zaloga vsako vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremoeljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočam ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode. Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele. Cene brez vsake konkurence. .,GoriškA Tisk^rnA" A. G^bršček v Gorici : v Gosposki ulici št. 11: Izvršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in drušluena poročila, trgouske in obrlne račune, pisma in kuverte z naslovom, vizitke, naslovne karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, pravila, vsa tabelama dela, okrožnice, vabila, mrtvaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča : : dela od navadnega enobarvnega do Hnega večbarvnega tiska. ——— Delika zaloga izgotouljenih tiskovin za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in druge urade. V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjige: „Slouanska knjižnica", izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je izšlo 12? snopičeo najrazličnejše zabaune in poučne usebine. ~~ Celoletna naročnina stane R 3-60 = Mladinska knjižnica", izhaja u nedoločenih rokih. == Doslej je izšlo 28 snopičev. == ^¦¦¦MattMM ===== „Salonska knjižnica", ===== izhaja » nedoločenih rokih. 1. knjiga: „0 te Ženske'% nouele in črtice. K Z — ; 2. knjiga: „Hamlet", Žatoigra, K f04; 3. knjiga: „Ruska antologija" v slovenskih preuodih,K 3~- 4. knjiga: „5pisi Zofke Rvedrove", k z— :::::::::::: Izšla je knjiga v dveh zvezkih: »Križarji". Poljski spisal H. Sienkieivicz. Roman u štirih delih. Obsega 1038 strani. Cena R 5*20. Bo poŠti 30 uin. uef. Zapiski mladega potnika, spisal Bogumil Uošnjak. — — Cena K Z"50: po pošti 20 uinarjeu ueL. — - „ralija'", prinaša jednodejanske burke in veseloigre. Doslej so izšli slede« zoezki: I. knjiga: Pri puščavnlku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Staiinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubač. Veseloigra v enem dejanju. — * osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju. - 5 oseb;VIII. knjiga: Čitalnica pri branjevkf. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; IX. knjiga: Idealna talca. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 9 oseb- Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po polti 5 vin. več. na zahteoo pošiljamo na ogled katerikoli zuezek. Popis tiskovin in vseh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahtevo --»(Soriška ^isl{ai*Da" ff. dabvšccH-- f V Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na Agenturo Zwilchenbart r BuchSit ali Baslu (Švica) -------------._;fla^_-_18fe&......l^k- Vožnja čez morje samo 6 dni. Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila. -