Gospodarskj in političen list za KorošKe Slovence. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto T Krau ju (tiska Iv. Pr. Lamprst izdaja konsorcij .Gorenjca“; od-(ovorni urednik Lavoaluv Mikuš). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge poäiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne Številke stanejo 10 vin. Štev. 2. t V Celovcu, v soboto, dne 21. januarja 1911. Leto IV. Položaj. Celovec, dne 10. januarja 1911. Kakor drvar zadaja z nabrušeno sekiro udarec za udarcem nareki in ne preneha pnj, dokler je ne podere aa Iti, tako pada od strani c. kr. vlade ndarec za udarcem na telo slovemkega naroda na Koroikens, hoteč upogniti in streti k tlom vse, ksr je se slovenskega v oni deželi, koder je tekla zibelka korotanskih Slovencev. NajprimitivaejSe in najenostavnejše naravne in državljanske pravice se teptajo neusmiljeno, kakor potepta popotnik črva, ki pride po naključju pod njegovo podplatje. Prepovedujejo se gospodarsko-izobraževalni tečaji radi goveje kuge, izleti slovenskih društev v popolnoma slovenske kraje in občine se zabranjujejo, ker Nemcem v nemškem delu dežele in slovenskim renegatom niso po volji, in pri ravno vršečem se ljudskem štetju se dogajajo dan za dnevom z vednostjo c. kr. vlade in uje erginov od strani števnih komisarjev take gorostasne nepostavnosti, da bi se morala vest o njih zdeti vsakomur neverjetna, ako bi ne prihajale iz avstrijske Turčije — iz lužnega Korotana. V tako hudih in za koroško slovenstvo, obenem pa tudi za ves slovenski narod niodepolnih Časih bi trebalo bolj ko kdaj prej močne politične organizacije, jeklene roke in odločnega narodnega zastopstva, ki bi imelo tako volje kakor poguma dovolj, da pove na vsa usta c. kr. centralni vladi na Dunaju, kako sramotno blatijo njeni organi na Koroškem prvo in najvišjo zahtevo, pa tudi podlago vsake države, enakopravnost vseh državljanov, in da Slovenci niso več voljni še dalje trpeti, da se ž njimi postopa kakor z brezpravnimi heloti, ko morajo vendar vsaj ravno tolik krvni in denarni davek plačevati državi, kakor ga plačujejo njih sosedi Nemci. Edino politično organizacijo koroških Slovencev «Katoliško gospodarsko in politično društvo za Slovence na Koroškem» je vlada pravkar raz-puztila, češ, da je imenovano društvo prekoračilo avoj delokrog, vpeljavi! zazebno ljudsko štetje, Ukor da bi to ne bUa pravica ne la vsakega posameznega, ampak tudi vsakega društva. PODLISTEK. Pismo puščavnika na mesecu. Preljubi Korošec»! , Jaz, ki ti pišem to pismo, prebivam na mesecu. Morebiti se boi ustrašil, ko boš slišal te besede: da sem na mesecu, in si boš mslil, da sem mesečen! Ali ne boj sel Na mesec sem šel le saraditega, ker vem, da ljudje nimajo radi na zemlji takega človeka, ki hoče vse videti in vedeti. Jaz že» m pa dejal: Le počakajte! Šel sem na mesec. Tukaj ne nadlegujem nobene aorte ljudi, pa vsndar vidim vse, ker z mesecem si ogledava ves svet, *'b,‘ Ljubi «Korošec» 1 Morebiti boš rekel, da mora biti tu gor vendar dolg čas. Rei mi je bilo nekaj časa malo dolg čas, zdaj je pa v .tem oziru že bolje. Večkrat me namreč pride obiskat kak zra-koplovec t balonom. Tudi prileti včasi kak balon, ki ne pusti, da bi ga mikal in jezdil vsak tepec, sem gor k meni. Enega imam že celo shranjenega in pripravljenega, da pridem nazaj dol na zemljo, če se bodo kd«j uprememle razmere na Koroškem. Pa nazaj k stvari 1 Chtane nam torej kot edini zagovornik, zastopnik in boritelj za naša teptane pravice edinole naš državni in doželni poslance Fr. Grafenauer. Nihče ne bo pričakoval in samoposebi se razume, da en sam človek ne more delati in doseči čudežev. Pač pa je sveta narodna dolžnost tiste parlamentarne skupine, katere član je poslanec Grafenauer, da gre kot en mož v boj za naše pravice proti tistim, ki nam jih jemljejo. Poslanec Grafenauer je član «Slovenskega kluba», kateremu načeljujs dr. Iv. Šušteršič, predsednik «Vseslovenske ljudske stranke». Ce milo sodimo o Sušteršičevi politiki, potem lahko rečemo, da ji je uničenje naprednih elementov na Slovenskem in udinjenje slovenskega naroda med- ali boljše rečeno breznarodnemu R mu glavna naloga. V tem stremljenju posvečuje strank', kakršna je Že na sebi, boj sredstva. O Šušteršiču in njegovi stranki je vsakomur, tudi njegovemu najbolj navdušenemu pristašu znano, da je pri volilni reformi za državni zbor žrtvoval koroške Slovence samo radi tega, ker je s pomočjo istovrstne volilne geometrije, ki je bila za koroške Slovence od njih narodnih in verskih nasprotnikov zasnovana, skrajno neugodna, pritisnil ob zid napredno straoko na Kranjskem. Njegova stranka pa je tndi v času, v kateterom živimo, tesno zvezan» na Kranjskem z Nemci, ki še povrh niso verni katoličani, ampak protestantje in losvonromovci. Stranka, h kateri pripada v državnem zbora poslanec Grafenauer, se veže na Kranjskem z brezvernimi Nemci, da uniči slovensko napredno stranko 1 Zaradi tega daje «Nemška Sparkasa» v Ljuoljani, ki je glavna opora nemštva na Kranjskem, podpore ljubljanskemu škofu, oziroma cerkvam. Vsled zveze med Nemci ip tistimi Slovenci na Kranjskem, s katerimi hodi poslanec Grafenauer v politiki eno pot, je bilo mogoče, da so v Kočevju, torej na Kranjskem, nekaznovano pretepali Kočevarji Slovenca, katerega je potem na vsezadnje še slovenski škof Nemcem na ljubo prestavil Toda bolj kot kdaj prej je udinjan Šušteršič i svojo stranko Nemcem in vladi sedaj, ko rabi za saniranje popolnoma zavoženega deželnega gospodarstva desetmiljonsko posojilo. To posojilo Dejal sem, da pride sem večkrat kak srako-plovec. Zadnjič' je pihal tu mimo stari Zeppelin. Imel je nabasanih za pol vagona škorenj. Vlekel je iste na Koroško, v Celovec. Naročil jih je visoko častiti gospod žup^a Metnic naravnost iz Rajha, iz dežele Hohencoilerncev. Metnic ve, da bode letošnjo zimo ljudsko štetje in tedaj bodo morali celovški iluge mnogo letati. V Cilovcu se namreč ne štejejo ljudje lo enkrat, ampak dvakrat, trikrat. Zz celovško občino sploh ne velja nobena postavna določba ali ukaz. če se našteje prvikrat preveč Slovencev, letat morajo sluge v drugič po hišah. Če jih je še Zdaj preveč, se ponovi to še enkrat ali še večkrat, sploh se nadltfaje Slovence tako dolgo z listi in jeziki, da so že vsega siti in da ae nazadnje zapišejo za Nemca, da imajo vsaj enkrat mir. Celovški gospodje si tudi mislijo, da bodo imeli celovški Slovenci -več rešpekta pred slugami, če bodo imeli ti škornje iz rajha Hohen-collerncev. Pa se motijo 1 Nemcem so seveda škle-betale noge, ko so zagledali Hohencollernce, toda v Slovencih je druga krit Slovenca bode zagrabila jeza. Pa praviš, zakaj pa da je naročil Metnic škornje. Soj bi zadoitovali tudi čevlji 1 Saj ima Celovec itak še dosti dolga in zaj se po mestih vendar ne mora dobiti Sušteršičeva stranka, sicer je njen polom pred durmi; ne more ga pa dobiti brez zveze z Nemci in naklonjenosti vlade. Ako si vse to predočimo, potem nam bo moral pač vsak pritrditi, ako trdimo, da je storil naš državni poslanec Grafenauer veliko napako, Ko je vstopil — sicer po umetnem naročilu svojih volil-cev — v Šušteršičev klub. Ne le, da je posl: ec Grafenauer že za časa volilne reforme prilike dovolj imel, škodljivost Šušteršičeve politike v narodnem oziru spoznati, čemur je sicer tudi jasno pri raznih prilikah dal duška, kot poznejši član «Slovenskega kluba» in odbornik «Vseslovenske ljudske stranke» se je moral neštetokrat docela prepričati o nenarodni politiki svojih političnih zaveznikov. Eno ostane pribito. Tista parlamentarna skupina, katera bi morala iti kot en mož z našim posl. Grafenauerjem v boj za koroške Slovence, je na Kranjskem zvezana z Nemci in potrebuje ravno sedaj radi desetmilijonskega posojila vladne naklonjenosti. Bej za pravico koroških Slovencev pa zahteva odločen, brezobziren nastop proti Nemcem 'm proti vladi! Kaj da se bo igodilo, pač ni težko uganiti. Sušteršičeva stranka se, ako se hoče obdržati na krmilu, ne sme in ne more zameriti niti Nemcem, niti vladi. Pustila bo v nemar vse one vnebovpi-joče krivice, ki se godijo koroškim Slovencem, pustila pa bo tudi razveo par korakov, ki naj bodo ljudstvu kot pesek v oči, poslanca Grafenauerja ua cedilu. Drugo vprašanje pa je, bode 11 poslanec Grafenauer iz takega postopanja «Slovenskega kluba» izvajal posledice ali ne. Na dragi strani pa je dolžnost vseh onih zastopnikov slovenskega naroda v državnem zboru, ki niso vezani niti Nemcem niti vladi nasproti, da s tem večjo pozornostjo sledijo dogodkom aa Koroškem ter da z vsem svojim vplivom izkušajo zabraniti udarce, s katerimi hočejo Nemci in vlada uničiti koroške Slovence; za vsako ceno pa se mora doseči, da se dosedanji akt ljudskega štetja na Koroškem razveljavi! nosijo škornje! Da, moj dragi «Korošec», po drugih meitih seveda ne nosijo škorenj, pa v Celovcu si jih bodo morale še celo ženske napraviti, če bo še nekaj časa Metnic županih Dragi «Korošec»! Čeravno vidim tu dol čes mesec po celem svetu, vendar vzglednjem najraje naše slovenske dežele in pred vsem še mojo ljubljeno koroško deželo. Tako sem gledal onokrat tudi tu dol in sem videl, kako jo je mahal čudno velik ded iz Celovca proti Gradca. Delal je za 3 klaftre korake. Jaz sem vprašal meseca (ki seveda vse pozna), kdo bi bil ta, ki se mu tako nadi? la povedal mi je, da je to celovški deželni in državni poslanec Dobernigg. Prosil sem ga, da bi poizvedel pri Celovčanih, kaj ga je vendar nagnalo iz Celovca, a dozdajmiše ni vedel povedati gotovega. Nekateri (tako mi je pravil mesec) pravijo, daje šel radi tega, ker se ga je v Celovcu za njegove velikanske zasluge še vse premalo čislalo, v Gradca pa da se bodo ravno zdaj nabasal polne žepe časti, ker bode kot «strengfreiheitlibgesindeter» (za Boga, to je pa dalji beseda, kakor je cel dolgi Dobernigg 1 Stavčeva opomba.), deležen tudi slave, katera čaka graške mestne očete. Tretji menda zopet pravijo, da je šel edino radi tega iz Celovca, ker kot tak težak loginus ni hotel mučiti konji- Ako Se niste, nožlilte w Pozor! Prosimo, agitirajte za „KoroSca“, da bo izbajal hot tednih! Ne udajmo se! Trdovratno molčanje nemškega fiaspisja o ljudskem štetja nam je povedalo mnogo, lahko rečemo, da nam je povedalo — vse. Vedeli smo, da se bodo godile pri ljudskem štetju vneborpijoče krivice ia gorostasne goljufije. Da se bode pa tudi sastopaik presvitlega vladarja, deželni predsednik Hein, udinjal nemško-nacijonalnim lažmkom in goljufom, tega pa vendar nismo pričakovali. Nemci so sklenili kar na debelo požreti slovenski živelj v deželi in tako pokazati svetu, da so Slovenci na Koroškem že izumrli. Koroški Slovenci pa niso vrč osamljeni in zapuščeni, temveč imajo tudi že na-rodno-zavedno inteligenco, katera je izšla iz naroda in dela za narod, katera jih budi in poučuje ter brani njihove pravica proti prodirajočim germa-nizatorjem. Koroški Slovenci so že toliko zavedni in prebujeni, da ponemčevalno delo med njimi ni več tako lahko kakor nekdaj. In tako so se nekateri tudi sedaj o priliki ljudskega štetja takoj zavedli goljufivega početja števnb komisarjev in naravno je bilo, da so se pritožili pri političnem društvu, kake krivice so se jim godile. Politično društvo je vložilo zoper to nepostavno nastopanje števnih komisarjev pritožbe na slavno c. kr. deželno vlado v Celovcu, katera pa je na te pritožbe — in to je ravno značilno za «napredno» Koroško in sploh za celo ustavno Avstrijo — odgovorila z razpustom tega društva. Odkar veje v tem društvu Šušteršičev duh, se seveda z njegovim delovanjem nismo mogli popolnoma strinjati. Večkrat smo z vso opravičenostjo grajali zagrizeno strankarsko delovanje tega društva, vendar pa moramo kot narodni koroški Slovenci najodločnejše protestirati zoper razpustitev lega društva in to tembolj, ker je deželni predsednik Hein z docela ničevo utemeljitvijo vzel koroškim Slovencem edino politično društvo, katero je kot politična organizacija v imenu posameznih oseb protestiralo zoper goljufije, katere so se godile pri ljudskem štetju. Prepričani smo, da se Heinova razpustitev razveljavi in da je torej društveno delovanje le začasno sistirano. Vsekako pa je ta razpustitev na marsikakega Slovenca morda upliva slabo, ponižujoče, uničujoče. Naši ljudje ksj radi obupajo in izgubijo pogum, iu ravno zato pišemo te vrstice, ker hočemo našim zavednim slovenskim kmetom in delavcem povedati, da nas naši nasprotniki ne bodo uničili z nasilstvom in s protipoštavnimi čini. Nasprotno: vsak še tako zabit in mlačen Slovenec bo ob tako krutem početju naših nasprotnikov iz-pregledal, nasprotnikova sila bo rodila protisilo v naših vrstah, naše bojne čete se bodo množile in zmaga bo naša. Nismo več osamljeni, za nami stoji zavedna, neizprosna inteligenca, za nami stoji cela Slovenija, za nas se bodo zavzeli tndi bratje Cehi, ki so take boje, kakor jih imamo sedaj mi, že davno preživeli. Pred 60 leti so vladale na «ev, ki vozijo celovški tramvaj. Pravijo, da ko bo «elektriš» gotova, potem bode že prišel nazaj. Četrti pa pravijo, da ga prav radi tega na bo več V Celovec, ker Dobernigg menda pač tudi dobro ve, da bode vozila «elektriš» tudi veu na Anabihl. Vidiš, predragi «Korošec», kako dobro je, da sem na meseca. Drugače bi tega vsega ne mogel vedeti. Tako pa vidim vse in kar ne vidim jaz, vprašam meseca. Ta izve pa že čisto vse 1 Se to ve, kaj se ljudem sanja. Zadnjič mi je pravil, da je Metnic budo smušel. Mesec je tega navajen, ali to je bilo pa tako hrustanje, tesanje, požiranje, d« se je še njemu preveč zdelo in je pokukal same radovednosti pri oknu. Pa kaj misliš ? Metnicu se je saajalo, da je imel za poldrugi prač usta in je hrustal s temi celovške Slovence. S tako vnemo je hrustal, da je potem res zbolel in je moral iti, še prej da je prišlo poletje, v kopelj. Kakor se sliši, so ga te kopeli precej ohladile in bržkone nima več tako vročih ssnj. Pa naj bo temu tako ali tako, to ja gotovo, gospod Metnic, da so take sanje neumne. Celovških Slovencev Dobernigg ni mogel pohrustati, čeravno je veliko hujši ded, kakor Metnic, zato jih tudi ou ne bo, Češkem iste, v marsičem še kujie razmere, kakor so sedaj pri nas. Cehi so bili takrat sami, niso imeli nobene pomoči, niso imeli vzora, tndi taji narodi, ki se tedaj njihovi največji prijatelji in zavezniki, jih še niso poznal'. Takrat je na Češkem razsajal furor teutonicus, buditelji naroda, kakor slavni dr. Havliček, so morali izpiti kelih nemških nasilnosti in surovosti do dna: zapustiti so morali svoje nsjljubše, ženo in otroke in so šli v pre-gcanstvo, v zapor v Briksen na Tirolsko, in zakaj P Zato, ker so učili in budili svoj narod. Tako je postopal nemški «Kulturvolk» s Cehi pred 60 leti, tako postopa danes s nami. Kakor je zmagal v tistih težkih časih češki narod in je danes izobražen, narodno vzbujen in gospodarsko silen, prav tako bo zmagal naš slovenski narod in iudi nas koroških Slovencev rte bo uničilo nemiko nasilstvo, pač pa nas bo privedlo do zmage. Zatorej ne obupajmo in ue udajmo sel Bolj kot kdaj poprej zahtevajmo povsod svoje pravice, in razmere se morajo izboljšati. Zato pa vsi na stražo za narodov blagor, svebodo in napredek! Dopisi. Borovlje. Odbor tel. dr. «Sokol» v Borovljah uljudno vabi vse člane in prijatelje «Sokola» na letni redni občni zbor dne 29. januarja 1911 ob 3. uri popoldne v dvorani in telovadnici pri C n-gelcu na Trati, kateri se vrši po navadnem dnevnem redu. Prosimo še enkrat za veliko udeležbo, ker se bo sklepalo o zelo važnih stvareh. Nazdar! Spodnji Rož. (K občnemu zboru «Sokola» v Borovljah) Narodno najbolj ogrožen kraj ua Koroškem so Borovlje. Nemci hočejo s pomočjo Borovelj razsekati koroške Slovence v dva dela, dobiti lepo Rožno dolino v svoje kremplje, potem pa zatreti vse, kar je še slovenskega na Koroškem. V teh ogroženih Borovljah deluje tiho in nesebično, pa neumorno in vstrajns kakor morebiti nobeno drugo društvo na Koroškem v silno težkih razmerah «Telovadno društvo Sokol, Borovlje». To društvo goji v veliki telovadnici na Trati pri Glinjah telesno telovadbo; v Borovljah pa imajo telovadci v društveni sobi pri Wundru lepo knjižnico, s katere zakladi si bistrijo svoj um in rszum; imajo pa tukaj tudi redne pevske in tamburaške vije. Na ta način se vzgojnjejo v tem društvu telesno iu duševno vsi čiaui v čiste in krepke značaje, v prave narodne prvoboritelje, kakor jih je treba ravno v Borovljah. V nedeljo, dne 29. t. m. bo imelo to društvo v svoji krami in veliki telovadnici na Trati pri Glinjah svoj občni zbor. Kdor se za to drnitvo zanima, naj pride. Zagotavljamo mu, da mu ne bo žsl; sicer pa je tudi narodna dolžnost, da podpiramo važno slovensko društvo v Spodnjem Rožu. S Koroškega (Oblastveno uaailstvo pri ljudskem štetju). Slučaj asistenta Petka v Spitala na Dravi je znan. Daši se je takoj interveniralo pri ministrstvu, vendar ui, kakor se zdi, ta intervencija prav ničesar izdala. Iz Spitala se nam namreč poročat Asistenta južne železnice Fran Rožman in Josip Jenko sta vpisala v popisovalno polo z« ljudsko štetje kot občevalni jezik slovenščino. C. kr. okrajno glavarstvo jih je tikaj pozvslo pred se ter jima strogo ukazalo, naj vpišeta v popisovalno polo nemščino kot občevalni jezik. Ker tega nista hotela storiti, češ, ia ju nihče ne more prisiliti, da bi izdala svoj materni jezik ter se vpisala za Nemca, ju je okrajao glavarstvo obsodilo v dvodnevni Upor, oziroma v globo 20 kron. V dotičnem kazenskem rsgistrn se navaja kot posebno obteževatno okolnost: «Malwllige Absicht, absichtliche Angabe der unrichtingen Umgangssprache trotz Bel hruag durch die Gemeinde-fanktioeäre». Pri obsodbi se okrajno glavarstvo sklicuje na g 30. zakona z dne 29. marca 1869. d. z. št. 67. «begangen dnreh Abgabe von geflissentlich unwahren Angaben bei der Voikstählang. (Rubrik: Umgangssprache siovenisch statt deutsch.) Oba uradnika sta se se reda proti obsodbi pritožila. Samoobsebi se razume, da govori l najbrže obit tndi neki delavzc. Do sobote se aamrel le ni posrečilo priti do de- lavca Ivana Brenerja, ki je bil takrat v vodnjaku, četudi je delalo 13 delavcev neprenehoma celih 24 nr. Breaer je bil oženjen in oče 6 nepreskrbljenih otrok. Pliberk (Vojaško opravo so našli*) Železniški urad v Pliberku je oddal žaudarmerijski postaji popolno upravo za domobranca, obstoječo iz čepice, bluze, hlač, bajoneta in kartuše ter nabito puško. To opravo so našli železniški delavci pri nakladanju lesa iu je zelo verjetno, da jo je pustil tam vojaški begun 3, domobranskega pešpolka. Beljak. V četrtek, 12. t. m. dopoldne so sekali delavci pri drugem St. Lenartskem jezeru led. Voznik pivovarne L ader v Št. Rupertu je prišel s svojim vozom na leda do mesta, kjer je bil led vsled gorkega isvirka v globini zelo slab. Led se je ndrl in konj in vos sta se pogreznila v jezero, med tem, ko se je voznik rešil. Iz pllberške okolice. Oskrbništvo pivovarne grofa Tbnrna najema že več časa za napravljenje ledu Šoloobvezne otroke. Ker je delo jako težavno in mučne, in otroci nimajo primernega oblačila in obuvala, moramo imenovati to postopanje oskrbni-štva pravi škandal, tembolj ker se čuje, da eamo radi tega, ker otrokom ni treba dajati toliko plačila, kakor odraslim ljudem. Da bogato oskrbništvo navaja tako slabe razloge je res žalostno. Nam pa se smilijo samo otroci, ki morajo cel dan letati po ledu in snegu, namesto da bi bili v Soli. Kdo bo naredil že enkrat konec temu protipostavnemu početju. Pliberk. Baje ekrbi Lehrerbund in njega podružnice tudi na Koroikom u to, da bi se povzdignila čast učiteljstva. Menda pa se ekrbi samo za povzdigo starejših kolegov. Mlade se samo od •trani gleda, kajti drugače se bi ne moglo zgoditi, da bi bil nadučitelj v Prevaljah pred sodnijo o nekem slovenskem učitelju se tako izrazil in tako proti njem pričal, kakor ko bi bil ta sploh manjvredna eksistenca. Mi se čudimo, da se prizadeti učitelj ni pošteno oglasil, da bi uprlo Jurkoviču sapo. Danes pa samo kooštatiramo besede Palla-tove in jih kličemo Jurkoviču kot najuplivnejiem članu pliberSkega Lehrerbunda: «Die deutscbge-wordenen Windischen Lehrer sind alle nichts wert» v trajni spomin. To naj bo tudi v udoSčenje prizadetemu slovenskemu učitelju. Gllnje. (Drama matere.) Tu so zaprli stražmojsira huzarskega polka St. 6, Kindbergerja radi poneverjanja. To je njegovo na Češkem živečo mater tako utalostilo, da sl je vsled sramote pre-reula vrat. 115 tisoč za Clril-mctodooo dražbo. Dobrotnica slovenskega naroda umrla. V četrtek je umrla v Šiški pri Ljubljani gospa Marija Vilharjeva, rojena Skvarča, ter zapustila vse svoje premoženje v znesku 115 tisoč kron dražbi sv. Grila in Metoda. Gospa Vilharjeva je bila rojena leta 1856. v Rovtah pri Logatca. Ko se je poročila s svojim soprogom Evgenem Vilharjem, sinom naSega notranjskega prvoboritella, se je nastanila na gradiča Kala pri Knežaku. Ko je umrla edina ISletua hčerki, je prodala evoj gradič Kaleč in poslej živela s možem tiho življenje v Spodnji «Siiki. Odpeljali «o jo v Knežak. Blagi pokojnici in dobrotnici obranimo vedeti spomin. Da bi nalla le mnogo poineualcjav I . .... ■ ... . -M -.. ■ — Narodne zadeve. Umrl je včeraj dopoldne v Celovcu g. J. Apih, profesor v pok. in ravnatelj Mohorjeve tiskarne. N. v m. p. 1 -a i. Politična smer na Koroškem je pri vladnih zastopnikih zadnji čas v oajodlpčaejSem nemško-n&cijonalnem tiru. Pred kratkim so prepovedali v Svečah tečaj S. K. S. in utemeljili to e — kugo na parkljih in gobcih goveje Živine, eedaj je politična oblast razpustila slovensko koroško politično druitvo, pod čegavim naslovom eo se navduševali in probnjali Slovenci skozi celo vrste let. Malo čndno jo, da u dogaja to ravno v dobi, ko je «Vseslov. Lj. Stranka» vzela Koroioe v svojo «posebao varstvo» 1 Mi protestiramo proti tako pristranskemu postopanju političnih oblasti, od S. L. S. pa pričakujemo dejanj. Odgovornost noti ta stranka. * Ljudsko Štetje na Koroškem. Pri nas so se godile pri ljudskem Štetju lumparije, kakor menda nikjer drugod. Nemiki Usti o ljudskem itetju sploh no razpravljajo. Zo to jo znamenja, da ljudsko štetje ni pravično statistično delo, ampak navadna aleparija. Znani ao nam slučaji, da se posameznih oseb po občevalnem jeziku zploh ni vprašalo, ampak ae jih je kratkomalo zapitalo za Nemce. Tudi nam je zoano, da ao na primer v Borovljah nekateri delavei pod atiainimi grožnjami priglasili za Nemce. Nadalje smo izvedeli, da as hišni gospodarji celo drnžino s posli priglasili za nemško, četudi se v njihovih hišah govori in občuje izključao v slovenskem jezika. Tem gospodarjem bomo s pričami dokazali, da ae občuje « njihovih hišah slovensko, da živijo v njih domačnosti osebe, katere nemščiae sploh niso zmožne, da so tedaj ti gospodarji števne komisarje in c. kr. vlado direktno goljufali, če so se priglasili k nemškemu občevalnemu jeziku. Naj razni Petriči, Tratniki, Majharji in dragi taki veliki Germani nikar ne mislijo, da je že v Celovcu konec sveta. Imamo le tudi cesarski Dunaj in tja bomo potrkali in sicer tako glasno, da bodo dobili goljufi in lažniki Se večji nos kakor ga imajo. Opozarjamo danes samo na določbo g 30. državnega zakonk iz leta 1869. dr. zak. St. 67, po kateri ae kaznujejo vse neresnične izjave z denarno kaznijo ali z zaporom, prihodnjič pa bomo govorUi v tej zadevi s c. kr. okrajnim glavarstvom v Celovcu, pozneje — če se bo namreč c. kr. okrajni glavar Reiber pl. Harbach obotavljal, — pa z ministrom u notranje zadeve. Glede na ljudsko štetje na Koroškem nemSki Usti sumljivo molčijo. Kakšno bo štetje v narodnem oziru, lahko že sedaj prorokujemo, ko je c. kr. deželni šolski svet sklenil imenovati za komisarje same ljudskololske učitelje. Menda je to čisto v zmislu namena, ki ga ima ljudsko Štetje, da poda zanesljivo sliko o narodnem razmerja in mora biti zato v rokah nepristranskih faktorjev. Kako nepristranski so pa koroški učitelji, to ve že ves svet predobro. Samo da ne bodo kakor pred desetimi leti ponekod več Nemcev našteli, kakor je sploh prebivalcev 1 Nadučitelj Izginil. Iz Kota v Ziljski dolini je izginil daleč na okrog znani nadučitelj A. Martinjak. Martinjak je bil kljub svojemu slovenskemu imenu strasten nemčur iu se je v tem slučaju jasno pokazalo, da imajo precej prav oni, ki trde, da so najboljši materijal za renegatstvo slabot-neži. Martinjak je vzel namreč s seboj razen svoje mesečne plače, Se denar iz hranilnika «Südmarke» in najbrže Se več tujega denarja, ker je bil kot «zaupni mož» v več draStvib. Nešteti upniki so tarubili njegovo zapuščeno imetje. Martinjak" je bil tudi v občinskem odbora in zastopnik deželne zavarovalnice proti požarom. Svetovna politika. Cesu je Imenoval tržaškim ikofom Slovana dr. Andreja Karlina. Državni ibor je bil otvorjen v torek, dne 17. t. m. Celokupno ministrstvo se je predstavilo zbornici. Po nagovoru ministrskega predsednika barona Bienertba se je začelo takoj z branjem proračuna. Novo mlnlatratvo je že od cesarja zapriseženo. Ministrski predsednik je baron Bieoertb, notranji minister grof Wickenburg, trgovinski minister Weisskirchner, pravosodni minister Hohenburger, minister sa uk in bogočastje grof Stürgkh, domobranski minister Georgi, železniški minister Glam-binski, finančni minister May ar, minister za javna dela Marek, poljedelski minister baron Wiedmann in minister sa Galicijo grof Zaleski. Res, misel ljudskega zastopstva, is katerega bi imela izhajati vlada, je v Avstriji precej mrtvil Birokratizem vlada. Ogrikl državni zbor je v generalni debati eprejel trgovinsko pogodbo s Srbijo in je pričel s specialno debato. Polonyi je pato utemeljeval svoj predlog, ki pozivlje vlado, da naj z ozirom na potek bančnega privilegija avstro - orgrske banke nemudoma izvrši priprave za ustanovitev samostalne ogrske banke. Listnica uredništva. i Vež gg. dopisnikom: Radi pomanjkanja prostora, smo morali več stvari odložiti za prihodnjič. Lovske peške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska oroinotovarnlška dražba Peter Wenig 3 33 dražba t omejeno zavezo v Borovljah, Korofeko. Ceniki brezplačno in poitnine prosto. podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu. Akcijski kapital K 5.000000. Rezervni zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po = A 'I °l = ------- “ I2 lo ----------------- 00 dne vloge do dneva vzdlga. X Kolodvorska oesta št. 27. x Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujmi na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vinkuluje in devlnkuiuje vojaške In ženltnlnske kavcije. Eskompt in inkaaso menio :: Borana naročila. Prodala vseli vrst vred oaoirlev proti gotoviol po imm korju. ((Birala V £jnbljaai. podražnice V Splitta, Trjta, Sarajeva in Gorici. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Olavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8 — 1 «v za komad. 1 20—1 Tiske srečke s 4e/n obrestmi. Dve žrebanji na leto. Olavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10 — za komad. CB01TI1 zavarovalna dražba v Zagreba. Ustanovljena leta 18S4. Centrala: V Zagreba, v lastal hiši, vogal Karovske In Preradićeve ulice. Glavna zastopstva: V Osjeko, Reki, Sarajevu, Novem Sado In Llobljani. Podrnžnica: V Trsta, Corso štev. L :: Teieion.25-94. :: Ta zadruga prevzema pod ugodaimi pogoji sledeča zavarovanja: L Na življenje. ») Za* varovanje glavnic za slučaj doživetja m smrti, b) zavarovanje dote, c) zavarovanje življenske reute; 2. Proti ikodi po požaru, a) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb m tovaren) b) Zimovanje premičnin (pohištva, prodajaloiškegs blaga, gospodarskih strojev, blaga i. L d.), c) zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena i. t. d.) 3. Zavarovanje steklenih ilp. Zadružno imetje v vsth delih je znašalo leta 1909 K 2,116 261'86 Od tega temeljna glavnica ..................» 800.000’— Letni dohedek premije s pristojbinami . . . . • 1,117 856 03 Izplačane škode.............................» 3 923.163 48 Sposobni posredovalci In akviziter)! se sprejmejo pod Jako ugodnimi pogoji, ^ne^e lnlomaolle^daje ? ^ [n j|6)i ^ |, odnosno Mamo aastopsim „Mie" i Ljubljani (Ma U io Slivar). Hotel Trabesinger, Celovec & Velikoušha cesta St. 5 se priporoča potnikom, kl prenoCnfefo olCeloocn. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. — Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi kegljišče, pozimi zakurjeno, — Poleti sediš na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. —4 & » & & :: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo. Edina slovenska kisla voda je po zdravailkih strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na Ifigijenični razstavi na Dunaju 1899. a 12—12 Naroča se pri OSkrbfllŠtVU TOlStO-vrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim 1 Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le ed no slovensko kislo vodo. * •* ' ' «* v4 o' ■ ' Slovenci, ne zabite družbe SV. CIRILA IN METODA 1 domači omnibus. —4 Lastnik: Ivan Miilonlg. »»»»»»»»»»»»i«»»»»!»» Mestna hranilnica v Radovljici Je prvi, najvarnejši in naj večji denarni zavod za nalaganje denarja rret Oovrenj skem.* Mestna' hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4 lU od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pfiplS0|e tfVSkrat na letB b kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plaeüje Mestna hranilnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto Čistih bresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c> kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil IIP" mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K. Mestna hranilnica t Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge izmed vseh dragih denarnih zavodov na Gorenjskem, lato nalagajo c. kr. okrajna sodišča in dragi c. kr. nradi vse vloge nedoletnlh otrok U drage denarje le pri tej mestni hranilnici. Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišča 9 26—12 dovoljuje proti S ^/o obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik Sam določi, namreč proti vračilu na 14, .161/*, 197*, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 60 let. f- , Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6 % obrestmi, plača zanje v 36 letih 64B K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolžnik % Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasl plača v celi dobi še za 97 vin. manj. Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. * mM v ■Ul*»- iMamjorj () 1 ii t m 2 Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se uraduje OSfllt dan Dd pol Đ. dO 12. Dre dopoldne In od pol 3. do 5. nre popoldne razen ob nedeljah in praznikih Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.