Posamezna Številka 40 vinarjev.
Slev. 176.
»SLO V UNEC« velja
po po»U u vas strani Jugoslavija ln v Ljubljani: ta eslo Isto naprsj.. * 84«— ia pol lata „ •• „ 42-_ sa ootrt lota « . . » 21-— ia aa mesec „ • • „ 1'—
Sa laosamatvo oaloletao KB3'—
m Sobotna Izdala: tm Za oelo loto ..... K 15'— sa iaoiamstvo..... 20 —
VLjlDIMV M Km 2. iVHCta I9E
Leia m
trnom Insoratli mamm Enostolpna patttmta (H aa Uroka U 3 mm visoka ali a)a
prostor) za enkrat . . . po K MD uradni raiglasl . ju X 1"80 Pri naroftila sad 10 akjav popust,
Hajmanjlioglai 59/9 mm Kf— Li_i_i Poslano s Basom
Enostolpna patttvrsta K S'— Izhaja vsak dan livsomll po* nedeljak in dan po prasnlia, •b 5. ari ilntraj.
HV OrodnIMvo jo v Kopitarjevi nllol ttov. 6/m. Bokoplsl so na vračajo; nalrsnklrana pisma sa no sprajemajo« Uradu, talci. štv. BO, oprava, itv. 328.
Političen lisi za slovenski narod.
Oprava |o t Kopitarjevi al. S. — Račun poštne km. ljubljanska Št. 050 sa naročnino la št 349 sa oglasa, avstr. la čei*« 24.797, ogr. 26.511, bosa.-haro, 7508.
Honiac.
Včeraj popoldne je prišlo 112 kulturnih delavcev iz Hrvaške in Srbije v Ljubljano, da se udeleži socijalnega kurza na Homcu. Prosvetno in organi-zatorično delo, ki ga je započel dr. Krek v naši deželi, se je jelo razširjati z energijo preko Hrvaške, Dalmacije, Slavonije, Srema in Bosne. Najodlič-nejši zastopniki našega gibanja so danes zbrani v središču Slovenije, da najdejo in utrdijo stike z našim ljudstvom, z njegovimi kulturnimi napravami in mnogoštevilnimi organizacijami Pozdravljamo brate Srbe in Hrvate v naših vrstah. Prvič v naši zgodovini vidimo pravoslavne srbske duhovnike v solidarnem skupnem delu z našo katoliško inteligenco. To je znak velike pomembnosti, ki nas navdaja z najsrečnejšimi slutnjami za bodočnost krščanske kulture v naših deželah. Misel cerkvene združitve celega našega plemena se bliža polagoma svojemu uresničenju. Ta misel je tako dragocena in za krščanstvo ter za človeštvo tolika dobrina, da ni zanjo noben napor in nobena skrbljivost premajhna. Ko bo napočil dan združitve jugoslovanskega krščanstva, tedaj bo ležal pred nami eden izmed največjih in najplemenitejših činov čudapolne zgodovine človeškega rodu. Stvar, za katero tu gre, je velika.
Naši gostje bodo imeli tudi priliko, se seznaniti z vsemi pridobitvami, ki jih je pridnost in organizatorična sposobnost slovenskega rodu ustvarila v boju za svojo kulturo. Kar si je naše žilavo in trdovratno ljudstvo znalo priboriti, naj napravi na naše brate ugoden in razveseljiv vtis. Želimo, da bi se vrnili naši hrvatski in srbski prijatelji v svojo domovino s prepričanjem, da je misel organizacije edino rešilno načelo, ki ga pozna naš čas in ga mi v naših razmerah predvsem rabimo. Pot k moči je pot k organizaciji. Na njej visi življenjska sila jugoslovanskega krščanstva in njega prihodnost. Organizacija pomeni osredotočenje naše moči, pomeni gotovost in smotrnost našega nastopa, pomeni neodvisnost, ugled in napredek. Iz nje izhaja vzgoja in disciplina naših vrst.
Hrvati in Srbi imajo v svojem ljudstvu človeški materijal, ki nosi v svoji notranjosti največje sile. Po svoji sve-
tosti in neizCrpnosti, po legi in bogastvu svoje zemlje je zaznamovan in določen za krepak razvoj. Svojim prijateljem lahko povemo, da so naša pričakovanja velika. Obsežna in energična organizacija bo hrvatsko in srbsko ljudstvo vzdignila na mah in brez odloga do veljave in sijajnega vpliva v Evropi.
Bratje, ki so v naši sredi, naj vedo, da misli naša mala slovenska dežela korakati z njimi odločno in brezobzirno skozi vse boje in napore, ki pridejo. Slovensko krščansko ljudstvo stoji za vami in vas pozdravlja.
feše Solsfuo M §82-
sišftem
Pričetek šolskega leta se sicer šele polagoma približuje, toda že danes je za nas pereče vprašanje, kaj bo z našim šolstvom na Goriškem in v zasedenem ozemlju sploh. Lansko šolsko leto je preteklo precej neplodovito. Ljudske šole so bile po veliki večini jako neredne v svojem poslovanju. Poučevalo se je le bolj redko in tudi jako malo ur na dan. Skoro po vseh šolah se je poučevala že italuanščina. Srednje šole pa sploh niso bile odprte, razen realke v Idriji, ki pa tudi že izgublja svoje slovensko lice.. Ravnatelj je že več časa Italijan, in ves duh postaja našemu ljudstvu tuj. V Tolminu je bila moška in ženska pripravnica za učiteliišča. Poučevali sta dve učni moči iz Italije in en domač učitelj.
Kje so naši znani »Domi« v Gorici? Kje je vsa tista nebrojna mladina, ki je tam srkala vase pristni slovenski duh in pravo slovensko izobrazbo. Ne poslujejo več ne »Šolski Dom«, ne »Mali Dom«, in ne »Novi Dom«. Toliko tisoč naših otrok je tam našlo varno zavetje, tam so jih učili v narodnem jeziku ljubiti svoj narod. Kje bi bila zavednost naše goriške slovenske mladine, ako bi ne bilo naših prijaznih »Domov«, Teh z-a nas ni več. Tujec gospodari v deželi in nam odmerja sedaj tam doli kulturo in omiko.
Kakor sem že rekel, silijo po vseh šolah laščino. In sicer navadno nastavijo za učitelja kakega učitelja-vojaka, ki potem poučuje deco že od prvega dne edino v italijanščini. Učiti se morajo otroci razne historije o Italiji, o junaštvu italijanske armade, Garibaldijevo himno in take stvari. Y neki šoli so se učili tudi razne kratke
stavke politične vsebine kot na primer: »Mi se bomo borili proti Jugoslaviji.« Seveda vse to v italijanskem jeziku, ker učitelj drugega jezika ne razume. Neka mati sc je zaradi teh komedij pritožila in rekla, da bo vzela otroke iz italijanske ure. Učitelj ji je odgovoril, da naj bo le tiho, kajti v bodočem šolskem letu bo itak ves pouk italijanski.
Da otroci rajši prihajajo, Jim kuhajo popoldne riž, in vsak otrok dobi, ko gre iz šole, lonček riža in pa košček kruha. Tako upajo počasi pridobiti zase deco in starše. Za Božič so priredili skoro povsod božičnice in razdelili razne malenkosti, ki pa niso bile ravno posebne vrednosti, kot so ljudje pripovedovali. Vendar je b'.lo po vseh italijanskih listih čitati, kako so 03-sitjli in oblekli slovenske lačne in raztrgane otroke, koliko darov so razdelili, kako so otroci peli Garibaldijevo himno itd.
Za slovenske učitelje so priredili Italijani tekom sedanjih počitnic posebne jezikovne kurze v Flcrenci, Vsak učitelj ah učiteljica, ld se je oglasil za ta kurz, je dobil prosto vožnjo tja in nazaj, potem v Florenci prosto hrano, in še menda 10 lir na dan za razne potrebe. Na ta način upajo doseči tudi pri učiteljstvu en korak r.aprej in to vporabiti potem v prihodnjem šoiikem letu.
Kaj bo z našimi šolami v prihodnjem šolskem letu? Kot je zadnje šol. leto pokazalo, je pričakovati jako malo ali pa nič, Ako sc bodo še dalje irJ«. li principa, da ' desetih letih mora dobiti vse zased mo ozemlje italijansko bee potem si -ahko vsak misli, kaj bo z naš'm j šolami na Go riškein. Btsed irr.sjo sicer I'alijani navadno jlkr dosti, a zgrdi se pa ie malo. Obetajo žc dt Igo mesecev slovansko gimna?:.:o, tc-da zgodilo se u >e nič L!-jdsko šolst vi trpi na vsiljevat 'u ■•ial5jan§2?jic- nadzorniki so že skoro vsi rrislni 3.1 pa narejeni I torej ni pričakovat? nič dobrega v tem oziru. Tako fe bc naša m.adina na Cori-škem in drugod v lasede.v.m ozemlju .-e-veda vedno bolj potujčevela in ako bo šlo po i tali jan si. em načelu, bomo kmalu imeli iste razmere kot so bile v Beneški Slovei.-,i Najvažrejši faktot pri tnli^ini jc gotovo šola. Ako bo šola našo deco sistematično potujčevala, tedaj bo mladina te-' kom let izg. h:h narodr.o zavest.
Da nimajo Lahi z našimi šolami po zasedenem ozemlju dobrega namena, se vidi iz italijanskih listov, ki so bili naravnost divji, ko so zvedeli, da je bila na Opčini pri Trstu slovenska šola. To dejstvo so označili kot škandal in sramoto za la-
ško ku1turo, da se poučuje tik' pred tržaškimi vrati tak barbarski jezik kot je slovenščina. Takoj so dobili neko italijansko učiteljico, ki je privatno zbirala potujčene otroke okrog sebe in jih učila peti Garibaldijevo himno, kakor je z velikim veseljem potem poročal isti list.
Pogled v bodočnost torej nc kaže tam doli nič dobrega v tem oziru, pritisk bo bržkone še večji kot je bil lani.

priredi Vaditctjski zbor O. Z. v soboto zvečer ob osmi uri
v veliki dvorani ljudskega doma.
Te dni se jc objavil v listih izvleček iz novega učnega načrta za srednje šole, ki ga je izdelal Prosvetni odboi pri prosvetnem ministrstvu v Belgradu. O načrtu se ima izjaviti čimpreje odbor Društva profesorjev, ki bo imel o tej zadevi že 1. avgusta svojo sejo, ker ministrstvo želi, da se novi učni red uveljavi že s pričetkom šolskega leta 1919-20.
Da je izenačenje srednjega šolstva v Jugoslaviji stvar, ki je za ujedinjenje nujno potrebna, je umljivo, in s tega stališča novi načrt pozdravljamo. Glede vsebine načrta pa imamo več stvari, ki ž njimi nikakor ne moremo biti zadovoljni.
Najprej nam ne ugaja že način, kako hqče ministrstvo novi načrt uveljaviti. Koncem julija izve javnost o njem in v sredi septembra naj bo že upeljan v šolah! Parlament ne ve o novem načrtu ničesar, zastopniki raznih ved ničesar, starši ničesar — in sedaj naj se načrt sprejme tako-rekoč preko počitnic, ko ie večina duševnih delavccv razkropljena ter se stvar ne more preštudirati tako, kakor zasluži!
Ne more biti danes naš namen, baviti se z načrtom v vseh podrobnostih. Prvo, kar želimo, preden se prične podrobna razprava o načrtu, je to, da naj se načrt v celoti objavi. Res je papir drag, a vendar bo naš list objavil cclotni načrt z veseljem, ako ga dobe v roke, ker se zavedamo važnosti cele zadeve.
LISTEK.
r.iril Jeglič:
Ocfiprt© pismo.
Prvi dan svojega zborovanja priredi S. D. Z. tudi sestanek literarne sekcije, kjer naj bi se spet enkrat kontroliral naš »podmladek«, poživila ljubezen do »Zore« in dala zaupnica umetnosti, prijateljici človeštva.
To bi rad poudaril, preden gremo na zborovanje: da umetnost ni samo holkica nekaterih, eliksir za bolnike in za zaznamovane, marveč da brez nje, najvernejše in najmanj vsiljivo do-brotnice, ne more polno živeti in svobodno dihati noben kulturen, socialno čuteč narod. Nujno je, da se tega dejstva spomnijo vsi tisti, ki bodo podčrta vali in dopolnjevali program: z Bogom za narod! Ako res hočemo, seme izkrvavelega naroda, v naporu svojih moči prekvasiti svoje ljudstvo, podpirati brate in sestre, tolažiti strast in krepiti žalostne, ako smo še mladi dovolj in mladi tako, da hočemo vsepovsod buditi in bodriti energijo življenja, tedaj pojdimo in ji dajmo čast in spoštovanje: umetnosti, ki je važen faktor socialno samopomoči. Zakaj umetnost je strah napuhu, ona je skrivnost in uteha žrtve, učiteljica ljubezni.
je potrebno: zakaj na svetu so ljudje, ' ki ne vidijo, če ne vidijo njih oči, in so Tomaži, ki ne slišijo, če ne slišijo njih ušesa. V tem je čast umetnikova, da vrši svojemu bližnjiku telesno delo usmiljenja. V vsakem srcu je skrita ideja, je košček in sijaj lepote, samo i vsi jo ne opazimo in ne Čutimo, ker ne stoji pred našimi očmi, ampak nam gleda iz oči. Umetnik nas opomni nanjo, nam jo odstira s telesnimi sredstvi, pa jo nam včasih odkrije komaj napol, toliko, da se je nehote zavemo ter sc presenečeni začudimo. Zato pravimo, da nas umetnost dviga in da je umetnost »vest človeštva«.
»Zora« potrebuje novih, vnetih so-trudnikov. Pravzaprav ne ona nas, mi potrebujemo nje. Za študenta, ki je toliko samostojen, da čuje in zna oblikovati glas svoje duše, hrepeneče na pot literatovo, je napisan program odveč. Še pred kratkim je naročila »Zora« mlademu prijatelju: »Ustvarjaj iz prepričanja, brez kompromisa, in ustvarjaj s srcem « — Tvoj program, prijatelj, ti narekuje slednji čas in slednji korak, ko nisi predaleč samemu sebi: tolmači ti ga solnčni žarek in polnočni odsev, razlaga ti ga slednji človek, ki mu hočeš biti pravičen tovariš; daje mu vsebino vse, kar je in živi.
In ker ne potrebujemo črno na bc-,Qm napisanega programa, sem trdno prepričan, da se udeleži omenjenega sestanka vsak, kogar srce vleče. Ne bo treba niti >2ivijo« klicati. Dovoli bo,
da z molčečo iskrenostjo manifestiramo: Ivan Cankar ni samo napisal častno število slavnih knjig, temveč nam je storil plemenit socijalni čin!
It&ssSIIska Knjilnica v Gorici.
Spisal dr. J. Bratina.
(Konec.)
Prebrskal sem skoro vse predale, pregledal arhiv, kroniko, kataloge in potem sem začel na podlagi svojega praktičnega znanja študirati teoretične razprave o knjižničarstvu in knjižnicah. Po enem letu sem si bil pridobil toliko teoretičnega in praktičnega znanja, da sem izhajal samostojno. To je bilo tudi potrebno, kajti v tistih letih so se začeli obiskovalci biblioteke vedno bolj množiti, prihajala je mladina, starejša inteligenca, dame in gospodje, »ker ni bilo več dr. Baara, ki jih je strašil« kot so rekli. Nakupovali smo vedno več modernih knjig, posebno dosti tudi slovenskih, klasična biologija se je omejila in občinstvo je bilo zadovoljno.
Leta 1910 v jeseni je profesor Cleri bil nekega popoldne, menda je bilo oktobra, sam v biblioteki. Ker ni bila uradna ura je nekaj iskal na neki polici in pri tem splezal na lestvico. Lestvico pa je bil postavil prepoložuo in je zdrknila po podu. On je padel in si izvinil nego. Prilezel je še do šol. sluge, od tam so ga peljali v bolnišnico, kjer je za kake 3 tedne umrl
na pljučnici. Tako je tista nesrečna lestvica zahtevala svojo žrtev in ne prvo med bibliotekarji. Jaz sem ostal potem sam v biblioteki do spomladi 1911. Med zimo mi je pomagal prof. Novak in jaz sem pričakoval, da bo on, ki je bil kakih 20 let skriptor na knjižnici, sedaj imenovan za kustosa, ali kot se je tedaj že reklo, za ravnatelja. Toda to se ni zgodilo. Imenovan je bil gimn. prof. dr. Schubert pl. Sol-dern, zgodovinar, prej filozof na univerzi v Lipskem. Dr. Schubert je bil velik učenjak, kantovec, a bibliotekar ni bil. Prišel sem takrat v položaj, da sem moral jaz kot praktikant učiti svojega šefa biblio-tekarstva. Razumela pa sva se izborno, ker ni bil siten človek. On je imel naročila, blagajno in dnevnik, jaz pa vse drugo: kataloge, izposojevanje, knjigoveza itd. Naročili smo v teh letih jako dosti novih znanstvenih del raznih strok. Izpopolnili smo bili slovensko, italijansko in nemško slovstvo, tako da je knjižnica šla po potrebah časa naprej. Občinstva smo imeli v zadnjih letih vedno več, bodisi čitateljev, bodisi izposojevalcev na dom. Dosti smo za stranke izposojali tudi iz Ljubljane, iz Gradca, iz Prage, največ pa z dunajske univerzitetne biblioteke. Promet ie bil vedno bolj živahen, služba vedno bolj zanimiva. Leta 1913 sem postal asistent in leta 1914 mi jc ministrstvo nakazalo 400 kron za žudijsko potovanje po Nemčiji Obiskal sem takrat knjižnice v Monakovem, v Nurnbergu, v Lipskem, v Dražda-nih, v Berlinu in v Pragi. Toda komaj sem prišel domov, je začela svetovna vpiska,
Za danes se omejimo na nekatere splošne pripombe, ki jih damo naši javnosti in odboru Društva profesorjev v premislek.
Glede jezikov, ki se bodo poučevali na naših srednjih šolah, pogrešamo najprej odgovora na vprašanje, kje je ostala srbohrvaščina za slovenske srednje šole in slovenščina za srbo-hrvaške srednje šole. Ali sta morebiti slovenščina in srbo-hrva-ščina skupaj mišljeni pod izrazom »materinščina«, ki bo imela visoko število tedenskih ur (na humanističnih gimnazijah in realnih gimnazijah v celoti po 33 in na realkah po 30 ur)? Učni načrt se o tem ne izraža. Nam se zdi neobhodno potrebno, da se poučuje izmed vseh jezikov v Sloveniji najpoprej srbo-hrvaščina, med Hrvati in Srbi pa slovenščina. Naša inteligenca mora biti brez izjeme glede jezika usposobljena, da službuje v celi državi. Tu ne pomaga nič trditi, da Slovenec zna srbohrvaško ali celo, da Hrvat in Srb razumeta slovensko, Najnavadnejše stvari v razgovoru pač razumemo vsi, manjka nam pa ogromno, da bi se mogli v resnici pravilno posluževati drugega narečja v govoru in v pismu. Konceptni uradnik pa mora biti zmožen, da sestavlja tudi koncepte v jeziku plemena, med katerim službuje. Popolnoma se strinjamo s tem, kar je napisal tozadevno prof. dr. Hešič v »Slov. Narodu« z dne 26. in 28. julija, da morajo namreč vsaj v začetku poučevati pri nas srbohrvaščino Srbi in Hrvatje, pri Srbih in Hrvatih pa slovenščino Slovenci, da pa moramo priti do tega, da bo vsak naš profesor izprašan iz slovenščine in srbohrvaščine kot učnega jezika. S tem se bo storil važen korak v smeri medsebojnega spoznavanja. Da se to doseže, je neobhodno potrebno pričeti s poukom teh treh oziroma dveh narečij (kakor se mi diplo-matično izražamo) na srednji šoli čimprej. Po našem mnenju mora znati srbo-hrva-ščino in slovenščino vsak učenec, ki je dovršil nižjo srednjo šolo. Njegovo duševno obzorje se bo s tem močno razširilo in praktično bo od tega imel veliko več koristi nego od onih mrvic, kar se bo naučil na nižji srednji šoli kakega tujega jezika. Zato bi želeli, da bi našli v učnem načrtu jasen odgovor na vprašanje, kaj se misli storiti v smeri ujedinjenja na tem polju.
Sploh napravi učni načrt na nas vtis, da se bo mladina učila v prvi vrsti jezikov onih ljudi, s katerimi morebiti ne bo prišla nikdar v stik, ne pa onih, s katerimi bomo sosedje. Gimnazijec (humanistični oddelek) se bo učil poleg materinščine izmed živih jezikov samo francoščine Sedaj pa vzemimo na primer Slovenca iz Maribora ali pa s Koroškega, ki bo uradoval v jezikovno mešanih krajih in imel opraviti z nemškimi strankami! Ako bo dovršil svoje študije na gimnaziji, ne bo znal nemški niti čitati, ako sc ne bo učil privatno, ker se po novem učnem načrtu nemščina sploh ne bo poučevala na humanističnih gimnazijah! Zgodovina in zemljepisje naših dežela, doneski k spoznanju naše flore in javne geologije našega ozemlja itd. itd. so spisane deloma ali celo večinoma v nemškem jeziku. Naše javne in zasebne knjižnice so polne nemških del. Vse to bo nedostopno absolventu humanistične gimnazije. Nujna posledica tega bi morala biti, da bi pri nas ne študiral nihče na humanistični gimnaziji. V Skoplju je morebiti res znanje francoščine važnejše od znanja nemščine, a za Šajersko pa tega vendar nc moremo trditi!
Seveda, »Nemci so naši sovražniki«. Tudi Francozi in Angleži so bili naravni
sovražniki Nemcev, a vendar se je v Nemčiji intenzivno gojil študij francoščine in angleščine. Proti sovražniku ne bomo varni, če ga nc poznamo, ampak čc ga poznamo. Sicer pa bo itak dolgo časa naše stremljenje, živeti s sosedi v miru. Jugoslovani smo po tej vojski več kot decimi-rani.
V prvem razredu srednje šole se ne bo poučeval noben tuj jezik. Naš dijak se jc doslej učil v prvem razredu gimnazije poleg slovenščine še latinščine in nemščine, in nihče nc more reči, da je bilo to za nadarjenega dijaka preveč. Sedaj odpadeta ta dva tuja jezika, in prvošolec bo imel samo 16 ur pouka v obligatnih predmetih, za katere se je treba doma pripraviti. 8 ur bo zavzemalo pisanje, risanje, petje in telovadba. Za pisanje sta določeni kar dve tedenski uri v 1. in 2. uri v 2. razredu, torej v celoti 4 ure. Mi smo prepričani, da je ena ura popolnoma dovolj. Dijaki ne pišejo grdo zaradi tega, ker ne znajo lepše pisati, ampak iz udobnosti. Najboljši pouk v lepopisju je ta, če profesor zahteva, da so vse naloge lično in razločno spisane. V dobi, ko uradi in pisarne delajo s pisalnimi stroji in ko konceptni uradniki ne pišejo rešitev lastnoročno, ampak jih diktirajo v stroj, bi bilo pač za vsakega izobraženca neprimerno važnejše, če bi znal namesto kaligrafije malo stenografije. 4 ure le-popisja je odločno preveč! Pisalni stroj dela kaligrafu preveliko konkurenco!
Ne vemo, kaj bodo rekli zgodovinarji k predlogu, da se naj prične zgodovinski pouk šele v 3, razredu in da naj se poučujeta le jugoslovanska zgodovina, druga zgodovina pa samo v toliko, v kolikor je ptrebno za umevanje jugoslovanske zgodovine. V rokah imamo Jovičevo učno knjigo srbske zgodovine za IV. razred osnovne šole (36. izdaja, Belgrad 1914). Knjiga obsega 148 strani in nudi nekako vzorec, po katerem sc bi poučevala jugoslovanska zgodovina na nižji srednji šoli. Nam se zdi ta način zgodovinskega pouka umesten za osnovne šole, ne pa za srednje šole. Zgodovina starega veka je vendar za vse naše kraje zelo zanimiva, saj se je odigravala deloma tudi na našem ozemlju- Ali bi ne bil čas bolje izrabljen, če bi se oni dve uri, ki sta določeni za lepopisje v 2. razredu, porabili za zgodovino starega veka kakor dosedaj pri nas?
Toliko za sedaj o učnem načrtu. Učnemu načrtu so pridejani tudi službeni pogoji za profesorje in določila o disciplini na srednjih šolah. To je bolj interna stvar šole. Iz vseh določil, ki se nahajajo v načrtu tozadevno, omenimo samo dvoje.
Iz števila kazni je črtan zapor (kar-cer). Med poostrenim ukorom in izključitvijo iz dotičnega razreda ni sedaj nobene kazni vmes. Ne vemo, ali bo to dobro. V šoli se dogajajo razni slučaji ne-moralnosti, slučaji manjše tatvine, reni-tentnosti, sirovosti, ki so dostikrat pre-malenkostni za izključitev, a je vendar zanje ukor premalo občutna kazen, ki bi si jo dijak vzel primerno k srcu. Nam se ne zdi nič nehumanega, če je tak grešnik nekaj ur v samoti in premišljuje nemoten posledice svojega ravnanja. Saj sc ne more reči, da bi bili profesorji to kazen uporabljali prevečkrat; že zato ne, ker je pri karcerju zaprt tudi profesor, ki ima inšpekcijo. Po našem mnenju ne pomeni odprava karcerja za dijaštvo nikake ugodnosti. Mesto zapora bo zadela dijaka kazen izključitve ali pa slabega reda iz nravnosti. Zapor jc imel doslej to dobro posledico, da je bil za dijaka najresnejši opomin, da ga čaka slab red iz nravnosti,
ako ne izbriše posledic zapora z očivid-nim poboljšanjem. .
Sicer pa pustimo to vprašanje odprto. Učni načrt pravi, da sc zapor ni obnesel kot pedagoško sredstvo. Sestavljalec načrta je imel za svojo trditev gptovo tudi tehtne razloge. Vendar nc bo odveč, čc tudi drugi povedo svoje mnenje o stvari.
Druga stvar, ki jo hočemo omeniti, pa se tiče službenih razmer profesorjev. Tc so v celoti ugodnejše nego so bile v Avstriji in sestavljene z umevanjem profesorjevega dela. Posel razredništva bo štel n. pr. za 2 tedenski uri pouka, upravljanje knjižnice in zbirk za eno tedensko uro pouka. Pač pa se jc odzvela vnačrtu filo-logom ta udobnost, da so imeli po manj tedenskih ur pouka nego realisti, oziroma da so bili suplenti za filologične ure nekoliko bolje plačani nego za pouk v rcali-jah. Načrt utemeljuje izenačenje učne obveznosti v glavnem v tem, da opozarja na to, da imajo tudi realisti v pouka prostem času dosti dela z upravljanjem zbirk, z eksperimentiranjem in drugo pripravo za šolo, dalje pa da ne gre, da bi se delala razlika med predmeti, kakor da bi bil kak predmet težji ali važnejši.
Drugo , točko popolnoma podpišemo. O nobenem predmetu se ne more trditi, da zasluži njegovo poučevanje radi težave ali važnosti predmeta večjo nagrado nego poučevanje takeregakoli drugega predmeta. Toda — tega tudi nikdo ne trdi, vsaj kolikor je nam znano. Je pa nekaj drugega, radi česar bodo filologi to določbo upravičeno čutili kot zelo krivično. Prosim vas, preglejmo popolnoma mirno delo profesorjevo in videli bomo vzrok, zakaj je imel filolog manj tedenskih ur nego realist.
V čem obstoji profesorjevo delo?
Prvič: iz priprave za šolo. Ta priprava je stvar vestnosti učiteljeve in je od predmeta neodvisna. Vsak profesor si jo lahko olajša ali otežkoči, kakor pač hoče. Vobče moramo reči, da je priprava tem lažja, čim večkrat uči profesor isti predmet na isti stopnji. To je bilo dosedaj najmanjkrat pri tistih predmetih, ki so imeli po največ ur, največkrat pa pri predmetih, ki so imeli po malo ur. Tudi po novem učnem načrtu bo imela poleg matematike največ ur fi-lologija in se torej vsaj to ne more reči, da bi zahtevala priprava za pouk v filolo-giji manj časa nego pri drugih predmetih.
Drugič obstoji delo profesorjev iz poučevanja v šoli.
Tretje delo upravljajo profesorji kot varuhi knjižnic in zbirk ter kot razrednikL To tretje delo se, kakor rečeno, posebe honorira na ta način, da se zmanjša dotič-nikom učna obveznost za eno ali dve uri tedensko. (Po našem mnenju zahteva vodstvo dijaške knjižnice več dela nego posel razredništva in bi se dalo radi tega ugovarjati določbi, da vodstvo knjižnice šteje za 1 tedensko uro, razredništvo pa za 2 tedenski uri.)
Ali je s tem delo profesorjev že končano? Ne; ostane še popravljanje zvezkov pri filologih. Če vzamemo, da je ostalo delo pod točko 1—3 za vse stroke enako, imamo tu pri filologih neki p 1 u s dela, ki ga ni mogoče prezreti. Naj se nam ne zameri ta opazka! Razredništvo ima skoro vsak filolog in dela, ki je s tem zvezano, niti ne čuti v primeri z dostikrat ogromnim delom, ki ga pomeni popravljanje zvezkov. Vzemite samo razred na nižji gimnaziji, ki šteje dostikrat od 40—60 dijakov, in popravite enkrat nemško ali slovensko šolsko nalogo! Prav nikaka zabava tudi ni, popravljati grške naloge! Profesor slovenščine ali nemščine
ki jo je tudi biblioteka občutila. Promet je postal manjši, dijaštvo je šlo pod orožje, občinstvo je imelo druge skrbi. Ko je pa izbruhnila še vojska z Italijo, je dalo na-mestništvn dne 23. maja 1915 knjižnico zapreti. Takrat smo odposlali tudi en zaboj z rokopisi in nekaterimi važnimi knjigami v Gradec. Dr. Schubert je potem prostore zaprl in se odpeljal v Prago. Jaz nisem imel nikakega naročila in sem potem tudi odšel za svojo družino na Štajersko,
V jeseni 1, 1915 sem bil novembra meseca 4 dni v Gorici. Pogledal sem seveda kaj jc s knjižnico. Takrat še ni bila ravno dosti poškodovana, a proti Božiču 1915 je pa1 dobila več granat Prvi dve sobi sta bili čisto razbiti, vrata strta, knjige razmetane itd. Kolikor se spominjam., sem o tem obvestil referenta g. Princiga v Trstu, gotovo pa sem o tem pisal dr. Schubertu v Prago. Ko sem proti Božiču 1. 1915 prišel nazaj v Ajdovščino, mi je naročil okrajni glavar Baum naj priredim načrt, kako bi se dalo knjižnico spraviti iz Gorice. Jaz sem z veseljem začel to delo, ker to je bila žc davna moja želja. Pisal sem tozadevno v Trst namestniku Skcnelu, toda ta mi ni niti odgovoril. Tista vloga je šla potem na V. armado v Postojno. Jaz sem med tem meseca januarja 1. 1916 spravil skupaj arhiv, kataloge, kroniko itd. in to v treh zabojih pripeljal v Ajdovščino. Dr. Schubert je bil proti preselitvi knjižnice in tako sem s par vojaki nekoliko počedil in pokrpal, kar se je dalo. Potem sino zabili vrita in s tem jc bila stvar končana. Mcaeca febr,
1916 je prišel skozi Ajdovščino neki civilni komisar od V. armade. Ta me je povabil naj grem z njim v Gorico. Tam je hodil od enega gospoda do drugega in popoldan enkrat se je spomnil, da je prišel radi biblioteke. Napravil je na Travniku potem še nekaj fotografij, potem sem mu povedal, kaj sem spravil preč in — bil je zadovoljen. Biblioteke pa še videl ni, ne od zunaj ne od znotraj. Marca meseca 1916 so vlomili avstr, vojaki v knjižnico. Jaz sem takrat zopet pisal v Trst. Opozarjal sem na nevarnost ognja itd., pa ostalo je vse pri starem. Tako so avg. 1916 prišli Italijani v Gorico in kmalu potem odpeljali vse knjige, ki so še bile tam, v Italijo, v Firenco, Tam se menda nahajajo še danes. Tiste zaboje s katalogi sem bil jaz poslal julija 1916 tudi v Gradec. Italijanska oblast v Gorici pa me je, ko sem bil še v Ajdovščini, dala poklicati in vprašali so me, kaj smo poslali preč in kje «e nahaja. Bržkone so potem v Gradcu zahtevali tiste 4 zaboje zase in jih že odpeljali. Tako sklepam, da imajo sedaj skoro vse v rokah, kar spada skupaj. Ah bodo biblioteko postavili v Gorico ali ne, tega ne vem. Staro poslopje je vse razbito,»novega pa ni. Tako je letos ob stoletnici knjižnica goriška razdejana in razsuta. Slišal sem in tudi čital enkrat v »Presse«, da je bilo jako dosti knjig raztrošenih po celi Furlaniji. Dosti so jih gotovo že v Gorici vojaki pokradli in raztrgali ali požgali, ker je bilo vojaštvo vedno v spodnjih prostorih. Računil sem takrat. 1. 1915. da bi
prevoz cele biblioteke do Gradca z vojaškimi delavci bil stal le nekaj tisoč kron. Navedel sem tudi namestniku v Trstu, da je biblioteka, ki je obsegala čez 33.000 zvezkov, vredna v celoti gotove 3 milijone kron aH pa še več. škoda je za tiste knjige, ki so se izgubile, ki so šle po zlu. Bilo je tam jako dosti del o goriški zgodovini, starih in novejših. Potem smo imeli vse goriške liste, tudi vse goriške slovenske. Bog vedi kje so sedaj te priče našega dela, naše kulture in naših bojev na Goriškem. Kot bi bil to slutil, sem še pr».v tik pred vojno sestavil seznamek vseh goriških slovenskih listov, ki je objavljen mislim v »času« 1. 1916. —
Koliko naših goriških veljakov in -voditeljev, koliko naših poetov in pisateljev jc črpalo iz študijske knjižnice zlatih zrn, bogatih naukov. Spominjam se na pokojnega Rutarja, ki sem mu kot dijak nosil knjige na dom, spominjam se na pokojnega Kraglja, prof. dr. Kosa, prof. Seidla. Tam so študirali Gregorčič, Krilan, da omenim tudi nekatere poete. — Danes je tam, kjer so bili zakladi duha, prazna podrtija-Ker je bila študijska knjižnica goriška tudi naš sloveski zavod, sem napisal te vrstice v spomin na stoletnioo njene uradne ustanovitve 1. 1819. Pisal sem vse le iz spomina, pisanih podatkov nimam nikakih. Ker je sedaj tukaj dosti Go-ričanov, sem gotovo temu ali onemu zb"' dil spomin na zlata študentovska l^tu, Ka-zun tega naj bo io mai prispevek k naši goriški kulturni zgodovini.
v višjih razredih je naravnost pomilovanja vreden vsled korektur. Korigiranjf zvezkov je dostikrat tudi tako duhomorno delo, da bi človek ne tri, ampak šest ur na teden raje poučeval nego popravljal naloge, od katerih je večkrat polovica spisana, kakor bi vezal otrobe. Tu ima filolog delo, kateremu pri realistih ne odgovarja ničesar. Včasih mora tudi kak realist poučevati nekaj ur filologije; vedno pa lahko opazujete, da se je skuša vsak čim preje otresti — radi zvezkov. Sedaj pa pomislimo: razredništvo, ki zahteva nekaj več časa samo ob začetku in koncu tečaja, šteje za 2 tedenski uri, korekture, ko požrejo skozi celo leto nebroj prostih pol-i dnevov in zahtevajo dostikrat najintenziv* nejšega in obenem zelo mučnega dela —> pa ne štejejo niti za eno nrol
Filologi sc nc borimo proti delu korigiranja, ki jc pri filologiji izredno važno. Krivično pa sc nam zdi, da se to delo v; našem novem učnem načrtu kratkooialo — ignorira. Ako bi se moglo doseči zal eno leto to, da bi korekture upravljali realisti, pa bi čisto brez najmanjšega dvoma izginile tudi zadnje sledi pomislekov, proti temu, da je korigiranje zvezkov plus; dela, ki jc čisto skromno nagrajeno s tem, da šteje za 3 tedenske ure pouka. Korekture pri klasični filologiji v nižjih razredih'! so res lažje nego pri živih jezikih, a vsak' klasični filolog, ki ni poseben ljubljenec sneče, poučuje tudi žive jezike vsaj na nižji srednji šoli.
To so nekatere misli, ki so se nam zdele potrebne, da jih sprožimo, preden, se novi načrt uveljavi. Glede verouka na višji je »Slovenec« je podal protest, a katerim se brezdvomno strinja najmanj 90 vsega prebivalstva, ki ima otroke v srednjih šolah. Naše mnenje je, da naj se načrt objavi v celoti, diskutira v časopisju in na zborovanjih in vrne Prosvetnemu odseku, da napravi novega, upoštevajoč sli, ki so se pojavile ob priliki javne ean kete,	j
Gotovo vsebuje učni načrt ttafi pPeA cejšnje prednosti proti dosedanjemu« Njegove vrline in pomanjkljivosti bo poka-, zalo šele vsestransko študiranje tega vpean, šanja.	..
Dostavek. Članek je bil spSsan in na'-< tisnjen pred posvetovanjem Društva profe-sorjev dne 1. avgusta t. L Zato dostavljamo tem potom, da je pod »materinščino« pot avtentični interpelaciji razumeti obe narečji v naši državi Seveda bi bilo zelo po-trebno, da bi se načrt izrazil jasneje in točneje o smotru, ki naj ga doseže pouk X »materinščini«.	• v
Pismo iz PretaHrji
Ljudstvo nestrpno čaka rešitve* Žetev je končana ter obeta mnogo sadu; posebno pšenica, ki ni polegla* Boljševiki so snope prešteli in prepon vedali mlačev z namenom, da bodo do* bili zrnje sami v roko in ne Jugoslavija. Koliko dni so imeli ubogi Prekmurci v svojih srcih že določenih, na katere so pričakovali, da jih pridejo rešit Jugoslovani. Ženske so imele skrita jajca in moko, da bi napravile pogačo, ki bi jo nudile našim jugoslo-* vanskim vojakom. Toda zaman so pričakovale. A zdaj vendar ne bo zaman, ko je Prekmurje že nam prisojeno! Zakaj se jih še ne reši, to je njihovo vedno vprašanje. Odgovora si ne vedo dati; čakajo, upajo, a tudi že obupa-vajo. — Kako naj se potolažijo?
Madžari preko mej Prekmurja trpijo grozno pomanjkanje. Draginja; je nepopisna. V Zaloegerszegu, v mestu , oddaljenem par kilometrov od prekmurske meje, stane pitana gos 600 kron; v Budapešti par piščancev, 320 kron; sicer je določenih za eno osebo samo pet dekagramov masti na teden. Trumoma prihajajo Madžari v Prekmurje kupovat, da si olajšajo težkoče prehrane. Boljševiki se selijo s celimi družinami, voz za vozom roma v prekmursko žitnico. Tudi boljševiški vojaki so slabo prehranjevani, dobijo pa dosti denarja. Prekmurje mora prehranjevati velikansko množico. In kakšen tek imajo ti ljudje. Samo en zgled. V Črensovcih je dvanajst boljševikov, ki so v par dneh porabili samo za kruh sto kil moke. Rekvizicija sledi rekvi-ziciji. Turniščc mora dati v najkrajšem času osemsto kil mesa. Ker je občinski tajnik ugovarjal, so ga hoteli aretirati. V Radmošancih so rekvirirali dva bika. Ko se je občina protivila krivični rekvizlciji, so prišli boljševiki s strojnicami, ustrelili tri ljudi in namesto dveh odgnali deset bikov. V celem Prekmurju se no smo ničesar prodati. Če ima kdo kaj za prodati, mora to naznaniti boljševikom, ki za prodajo namenjeno stvar sami odvzamejo in plačajo z neveljavnim boljševiškim denarjem. Zaradi tega postopanja je pred kratkim na nekem sejmu nastala prava bitka.
bankovcev. Vztraja pa istotako na svojem narodnostnem in verskem stališču ter ostane kamen za boljševiSke ideje. Neomajno trpi mučeništvo.
V	Medjimurju je do U. avgusta dovoljen prevoz čez Muro za tiste, ki imajo polja na tej ali oni strani.
V	Murskem Središču prosto občujejo boljševiki z našimi vojaki. Isto se je preje opazovalo tudi v Gederovcih, kjer so naši vojaki od radgonske posadke skupaj z boljševiki hodili pit k »Petru«.
Horvat G6za, trgovec iz M. Sredi-Sča je te dni preko središkega mostu spravljal blago v D. Lendavo boljše-viškemu direktoriju. Priče so na razpolago. Zaprite mejo, pa ne bo draginje!
Zastopniki mesta Monoštro (Št. Gothard) so poslali župniku J. Kleklu izjavo, v kateri zahtevajo priklopitev k Jugoslaviji. Izjava je bila takoj odposlana naSi delegaciji v Pariz.
Visokolsilcem-tehnikom In abifnrilen-totsa, poziss u rudarske in kemiCcsK Ižiadije.
Na jesen tega leta se otvorita na tehniški fakulteti v Ljubljani prva dva letnika oddelkov gradbeniškega, (elektro-) strojniškega« rudarskega in zemljemerskega. Glede nadaljnih oddelkov ni še veljavnih določil, vendar ni pričakovati, da bi se letos osnoval kemiški oddelek. V doglednem času se imajo sestaviti izpitne komisije tudi za II. državni izpit, tako da se absolventom tujih šol omogoči zaključitev študijev a polaganjem sklepnih izpitov.
Deželna vlada za Slovenijo je z naredbo z dne 3. julija 1919 izdala ustanovilo za tehniško-visokošolske fonde in je novo-zasnovani tehniško-visokošolski-študijski fond namenila v prvi vrsti za ustanove slušateljem tehniških visokih šol. Naravno je, da se podeljujejo ustanove najprej onim slušateljem, ki morajo študirati v tujini, dokler se njih stroka ali letnik na domačih šolah ne predava. Znano je, da nam vobče manjka inženirjev, pokazalo se je pa še posebej izredno pomanjkanje na strokovnjakih za naše rudnike in plavžar-ne. Mnogo rudarsko-uradniških mest je ostalo nezasedenih, le s težavo je mogoče upravljati podjetja, poslovanje rudarskih uradov je sila otežkočeno. Pomanjkanje montanistov je tem občutneje, ker je naša država bogata na podzemeljskih zakladih, na premogu in rudah. Ti čakajo v zemlji, ker ni veščih mož da jih poiščejo in dvignejo, da jih predelajo v porabne produkte. Jugoslovani so se dosedaj le v prav pičlem številu posvečali rudarskim študijem, čemur je bil poglavitni vzrok pač ta, da so bila skoro vsa rudniška podjetja v tujih rokah in so se nastavljali tuji inženirji, domačini pa so se pripuščali le k težkemu delu knapa in težaka. Položaj se je izpremeijil in treba je, da vzamemo v lastne roke vodstvo in upravo domačega rudništva in plavžarstva. Težave, ki jih povzroča naši upravi pomanjkanje vešča-kov-ruontanistov je napotilo deželno vlado, da je po inicijativi podpredsednika gospoda dr. Žerjava započela akcijo tehniških fondov. Nujno potrebno je, da se razmere v rudarski stroki predrugačijo in da se naši visokošolci v čim večjem številu odločijo za rudarske in plavžarske študije, v kar se pivo- in drugoletnikom nudi prilika na ljubljanski tehniki. Da pa se odpomore temu nedostatku že v najkrajšem času, se poživljajo slušatelji-strojniki da prestopijo v drugi letnik rudarskega oddelka, oziroma, če so položili I. državni izpit, v tretji letnik rudarske visoke šole v Pribramu. Tako bi imeli že po dveh letih več novih absolventov-rudarjev. Slušatelji višjih letnikov rudarske visoke šole v Pribramu naj se v prvi vrsti upoštevajo za državne podpore oziroma ustanove. Ker je treba priglasiti število slušateljev iz Slovenije v najkrajšem času, da se jim zasigura prostor na visoki šoli v Pribramu in eventualno na drugih rudarskih visokih šolah, se poživljajo vsi akademiki, ki nameravajo v jesen v Pfibram ali sploh na tujo rudarsko šolo, da se nemudoma prijavijo kuratoriju za tehniško-visokošolski tečaj v Ljubljani.
Med akademskimi poklici se je dosedaj z naše strani zanemarjala osobito tehniška kemija. In vendar moramo misliti na razvoj in napredek kemiške industrije. V tehniški kemiji nimamo danes niti toliko predstavnikov, da bi mogli z njimi zasesti le najpotrebnejša mesta. Želeti bi bilo, da se vsaj nekoliko naših abiturijentov zglasi za kemiško-tehniške študije v inozemstvu, ker na domači fakulteti ni kemiškega oddelka. Tudi slušateljem-kemikom je najprej treba zagotoviti sprejem in prostor na tujih šolah. Zato se vabijo abiturijenti, ki se hočejo z vnemo posvetiti tehniški kemiji, da ae nemudoma prijavijo pri kuratoriju radi zagotovitve prostora. Istočasno naj bi pa priglašeni montanisti in kemiki, ki potrebujejo podpor ali ustanov iz javnih sredstev, uložili tudi svoje p rim:"- '
opremljene prošnje za delne ali celotne ustanove pri kuratoriju za tehniško-visokošolski tečaj. Kuratorij bo te prošnje odstopil upravni komisiji tehniško-visoko-šolskih fondov, kakor hitro se ta komisija konstituira.
&akon o daekia na rajne dobičke.
Belgrad, 1, avgusta. Ko se sestane narodno predstavništvo, mu bo v eni prvih sej predložen zakon o davku na vojne dobičke. Po tem zakonskem načrtu bodo morale plačati davek na dobičke za vojna leta 1194 do 1919 družbe, ki morajo polagati javne račune ter fizične in pravne osebe. Pri družbah, ki morajo polagati javne račune, se bo zaračunal davek na oni zvišani čisti dobiček, ki se izkaže napram sorazmernem čistem dobičku v mirni dobi, pri novih družbah pa na dobičku, ki znaša več kakor 6 odstotkov vložene glavnice. Družbe, ki imajo sedež zunaj Jugoslavije, se bodo obdavčile z ozirom na obseg svojega delokroga v Jugoslaviji in dobiček, ki je večji od dobičkov mirnega časa. Če se je taka družba osnovala med vojno, se bo obdavčil skupni čisti dobiček vojnih let. Ne obdavčijo se dobički družb, ki ne presegajo v kakem vojnem letu 10.000 dinarjev. Družbe, ki so dolžne polagati javne račune, morajo predložiti davčne prijave z bilancami dotičnih let v roku, ki ga določi finančni minister. Vsebina prijave se mora ohraniti kot tajna. Ako se prijava ne predloži, se izgubi pravica do pritožbe ter se mora plačati kazen 25% določenega davka. Davek na vojne dobičke bodo določevale okrožne finančne uprave. Kot podlaga obdavčenju za dobo 1914—1918 služi oni zvišani dobiček, ki se pokaže od skupnih dohodkov v primeru z dobičkom leta 1911, a za leto 1919 oni večji dobiček, ki se pokaže v primeru z dobičkom 1. 1911. Ako so skupni dohodki 1, 1911. znašali manj kot 100.000 dinarjev ali jih sploh ni bilo, potem se mora za določevanje večjih dohodkov smatrati, da so dohodki leta 1911 znašali 10.000 dinarjev in se mora na podlagi te vsote določiti vojni dobiček. Ne obdavčijo se dohodki, ako v letih 1914—1918 ne znašajo več kot 30.000 dinarjev, a leta 1919. ne več kot 15.000 dinarjev. Nadalje, ako so skupni dobički od 1. 1914. do 1918. bili večji od 30.000 dinarjev, a ne presegajo dobiček izza leta 1911. za več kot 10.000 dinarjev, avl, 1919,, ako je bil dobiček večji kot 15.000 dinarjev ni presegal dobiček izza 1. 1911. za 5000 dinarjev.
V avgustu 1916 so zasedli Bolgari Vzhodno Macedonijo, torej grško daželo, dasi je bila Grčija takrat nevtralna. Radosla-vovo ministrstvo je dalo grški vladi zagotovilo, da bo okupacija »prijateljska in začasna.« Bila pa je kruta in je trajala do 29* nepiembra 1918. Takoj j o sklepu premirja je zaprosila grška vlada, da se ugotovil po nepristranskih pričah bolgarska grozodejstva. Sestavila se je komisija, v kateri je bil po en Belgijec, Fiancoz, \rglež, Grk in Srb, se podala v Kavalo in preiskala od tam v času od 11. februarja do 21. aprila 339 krajev med 493, ld so jih zasedli bol-gari. Sedaj je izdala komisija svoje poročilo, ki obsega dve knjigi po 600 strani s sledečimi glavnimi zaključki:
Gotovo je, da je zasledovala Bolgarija uničenje pravoslavnega grškega naroda v Vzhodni Macedoniji. Pri tem je zadovoljila čustvo sovraštva in maščevalnosti, ki označuje bolgarsko mentaliteto. Uničevanje se je začelo obenem z zasedbo, torej v čatu, ko sta bili Bolgarija in Grčiia v prijateljskih odnošajih. To uničevanie pa se ni vršilo v glavnem s pobijanjem, ampak z organizirinam izstradanjem, ki jc bilo še bolj kruto in tudi uspešnejše ter je obenem bogatilo bolgarsko vlado in posameznike. Deportacije se obsojajo same na sebi, ker grešijo proti zakonom vojevanjaj kar pa jim daje značaj gnusnega zločina je to, da se niso vršile v svrho varnosti, ampak v svrho uničenja; več kot četrtina moških deportirancev je podleglo stradanju, te-pežu, mučenju in prenapornemu delu.
Tudi se ne bo mogla otresti bolgarska vlada neposredne odgovornosti za samovoljne aretacije, za uradno naročena mučenja zaprtih, neupravičena podiranja in cdgon otrok v svrho raznaroditve.
Komisija obdolžuje bolgarsko vlado hinavstva, kršenja pogodbe, pregreh proti najprimitivnejšim načelom mednarodnega prava in končuje: »Bolgarska vlada se ne straši še tako barbarskega sredstva, samo da ugodi svoji lakoti in poželjenju, in je nevarna ne samo neposrednim sosedom, ampak celemu človeštvu.« P. P.
Kupujte knjigo ,Nova pota'!

NaSi njstnlfel na Francoskem.
Na Francoskem se nahaja še približno 4000 bivših avstro-ogrskih ujetnikov jugoslovanske narodnosti, ki so bili še maja meseca i 1. zbrani pri Marselju in pri Lionu, da sc jih odpošlje v domovino. Vsled velike krize v tranrportnih sredstvih, ki je tudi na Francoskem zelo občutljiva, žali-bog ni bilo do sedaj mogoče te reveže odpraviti, akoravno sta nuše poslanstvo in naša vojaška misija v Parizu storila že vse mogoče korake.
Lahko si je misliti, s kako nepotrpež-ljivostjo pričakujejo ti naši ljudje dneva, ko bodo mogli zapustiti ujetniška taborišča. Tudi v drugem oziru so prihajale neugodne vesti o njihovem položaju. Naša delegacija na mirovni konferenci je zato sklenila odposlcrti nekaj svojih članov v ta taborišča, da se na licu mesta obvestijo o tamošnjih razmerah. Poročilo te misije ža-libog ni bilo povsem zadovoljivo. Francoske vojne oblasti postopajo z našimi ljudmi še vedno kakor z nevarnimi vojnimi ujetniki in jih kot take najstrožje stražijo. Hrana je slaba, a mrčesa mnogo. Posebno se pritožujejo, da dobivajo le redkokedaj pisma iz domovine in da se jim ne dovoljuje nikako svobodno gibanje. In vendar so ti ljudje, kakor se je naša misija prepričala, po ogromni večini navdušeni Jugoslovani, ki so z velikim zadovoljstvom sprejemali informacije o preobratu v domovini. Le kakih 200 pristašev hrvaške seljačke stranke se noče ločiti od ostalih avstro-ogrskih ujetnikov, temveč zahteva, da se jih kot take pošlje nazai. Oni ne verujejo, da ni več monarhije, dokler se o tem sami ne prepričajo.
Na podlagi tega poročila se je naša delegacija brzojavno obrnila v London, kjer se ravno te dni bavi neka konferenca z vprašanjem začasne razdelitve razpoložljivih ladij. Upanje je torej, da se tudi ti nesrečniki v kratkem vrnejo v osvobojeno domovino.
Hržsra SMS.
Ministrska kriza.
LDU Belgrad, 1. avgusta. »Epocha« piše: Kriza je neprestano v stagnaciji. Od-nošaji so napeti in vlada nenavadno ne-razpoloženje zaradi odhoda ministrskega predsednika Protiča v Zagreb. V političnih krogih vlada velika nervoznost in nezadovoljnost zaradi nerešenja krize, V krogih današnje opozicije vlada prepričanje, da radikalci ne mislijo preiti v opozicijo, kakor se je govorilo v radikalnih krogih, O osebnih vprašanjih se ni ničesar govorilo.
LDU Belgrad, 1. avgusta. Današnja »Pravda« piše: V publiki se opaža velika depresija zaradi tega, ker se je v teh dneh pojavila kriza kabineta. Smatra se, da je to velika pogreška, ker so naši zunanji dogodki preveč kritični. V vseh krogih vlada cnodušnost, da jc treba za vsako ceno ohraniti koalicijo.
_ LDU Belgrad, 1. avgusta. Današnja »Pravda« poroča: Dr. Potočnjak pomaga g. Protiču v Zagrebu. Namen g. Protiča je končno utrjen. Dvorni maršal Balugžič je včeraj obiskal ministre dr. Korošca, Narin-koviča, Davidoviča in Trifkoviča. — Regent ministrov še ni konsultiral. Demokratska zajednica je imela včeraj popoldne dolgo sejo.
LDU Belgrad, 1. avgusta. Današnja »Pravda« piše: Skupina dr. Korošca, kakor tudi neodvisni radikalci in predsedstvo parlamenta smatrajo, da je treba zopet sestaviti koalicijsko vlado. To je pa nemogoče, če bi ostal g. Protič še nadalje v vladi. Demokrati bi odšli v tem slučaju v opozicijo. Če bi bila vlada radikalna, bi dr, Korošec delegiral v vlado samo enega člana svojega kluba. Če bi pa bila poverjena sestava vlade demokratom, bi tudi sam stopil v vlado.
Nove nemške zahteve na Koroškem,
LDU. Dunaj, 31. julija. (ČTU,) »Der neue Tag« poroča: Glede ljudskega glasovanja si koroška deželna vlada prizadeva, da izpraznijo Jugoslovani nele severni pas, nego tudi južni, in da se izvrši glasovanje brez sovražnega pritiska. Dalje se dozdeva deželni vladi iz narodnih, gospodarskih in zemljepisnih razlogov potrebno, da se preloži meja med severnim in južnim pasom na črto, ki teče ob Dravi, da bi, ako pripade južni pas Jugoslaviji, ne bila meja tako nenaravna, da bi ležala vodovod in elektrarna mesta Celovec v inozemstvu. Koroški zastopniki v St. Germainu (dr. Wutte in Schumi) so bili obveščeni, da te zahteve zastopajo. Stvarna škoda, ki so jo povzročile jugoslovanske, zlasti srbske čete znaža po dosedanjih približnih cenitvah, ki otovo niso previsoke, 12 do 15 milijonov ron.
Mažari napadli naše sLraže.
LDU Belgrad, 1. avgusta. Mažarske oborožene čete so napadle 31. t, m. našo stražo vzhodno od Pečuha ter zajele nekoliko vojakov. Napadi so bili odbiti, Mažar-
ska letala mečejo komunistične letake na naše ozemlje. Take proglase utihotapijo tudi na druge načine med naše prebivalstvo preko demarkacijske črte.
^lirouni posusf.
Svet petorice,
LDU. Pariz, 31. juUja. (ČTU.) Svet petorice ni imel seje. Jutri se sestane, da razpravlja o ogrski ofenzivi, južnih mejah Bolgarije in ruski blokadi.
Mirovna pogodba z Bolgarijo.
LDU Lyon, 31. julija, (Brezžično.) Vrhovni svet aliiranih in asociiranih držav je zboroval v petek popoldne. Nadaljeval je razpravo o teritorijalnih določban v mirovni pogodbi z Bolgarijo.
Usoda Tracije.
LDU. Pariz, 31. julija (DKU. — Brez-žično.) Domneva se, da bo najbrže sprejet predlog, da se Tracija razdeli in zapadni del prideli Grški, Bolgariji pa se dovoli izhodišče k Egejskemu morju. Amerikanska komisija se sklepu ostalih velevlasti ne bo protivila, ako pride med njimi do sporazuma v tem vprašanju. Grki so si pridobili podporo Angležev in Francozov in uklonili odpor Italije. Srbskim teritorijaJ-nim zahtevam se zadosti na stroške Bolgarije, Dobrudža pripade Rumunski.
Načrt mirovne pogodbe za Rusijo.
LDU. Berlin, 1. avgusta. (ČTU.) Rusko boljševiško časopisje objavlja besedilo načrta mirovne pogodbe, ki sta ga dva zastopnika državnega tajnika Lansinga predložila sovjetski vladi. Premirje bi se sklenilo na vseh ruskih mejah, medtem ko bi delegati razpravljali o nastopnih mirovnih pogojih: 1. Na ozemlju bivše ruske države ustanovljene vlade ostanejo v veljavi na ozemlju, ki ga imajo zasedenega, dokler se prebivalci sami ne odločijo za vladno obliko, ki jo žele. 2. Blokada Rusije bi se odpravila. 3. Vse vlade naj bi političnim nasprotnikom dovolile amnestijo. 4, Čete zaveznikov naj bi zapustile Rusijo. 5. Vse ruske vlade naj bi priznale obveznosti bivše ruske države. 6. Svoboda gibanja in občevanja za vse Ruse v celem ozemlju bivše ruske države.
Francoski socialisti proti mirovni pogodbi
LDU. Berlin, 1, avgusta. (DKU.) »Deu-tsehe Allgemcine Zeitung« poroča iz Cu-riha: Francoska oficijelna socialistična stranka je sklenila, da bo glasovala proti mirovni pogodbi.
Vsa Evropa postala Balkan.
LDU Weima-, 1. avgusta. (DKU Brezžično.) Amerikanski delegati v Parizu postajajo vedno bolj pesimistični. Idealizem, ki je nekoč v zmagopijanosti potom zveze narodov hotel doseči pobra-timstvo vsega sveta 'in onemogočiti vsako vojsko, se je razblinil v nič. Brezobzirnost napram mednarodnim vprašanjem je splošna. Ko bo zveza narodov končno gotova in rprejeta. bo imela samo šc teoretično vrednost. Stari svet se bliža položaju, kakor je bil leta 1914. Vsa Evropa je postala Balkan, kjer narodi črtijo eden drugega. Srbi, Grki, Rumuni, Francozi in Italijani ne umaknejo svojih opazujočih oči eden od drugega, Anglija pa igra svojo staro znamenito vlogo gledalca. Mirovna konferenca pa je slika teh držav samo v vljud-nejši obliki.
Češki finančni minister o vojnem posojilu.
LDU Praga, 1. avgusta. (ČTU) »Ven-kov« prinaša razgovor svojega poročevalca s finančnim ministrom dr. Horačkora o vprašanju usode praških podružnic velikih dunajskih bank. Finančni minister je izjavil, da je to vprašanje velikega gospodarskega in političnega pomena, ki pa je v zvezi z definitivno mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo in pred to dobo ne more biti rešeno. Zahteve podružnic se ne morejo izvesti na enkrat, temveč le polagoma, kolikor se bodo prilagodile svetovnim izpremembam političnih razmer. O vprašanju vojnega posojila je izjavil minister, da je prav težko postaviti se na stališče, da bi absolutno odklanjali popolno anuli-ranje teh posojil, ako se pomisli, kolik je bil pritisk na razne kroge občinstva pri podpisovanju in v koliki meri so mnoge hranilnice, Reifeisnovke, posojilnice, zav&-rovalnice, zakladi in ustanove naše republike in zavodi na Slovaškem pri tem udeležene. S tem pa ni rečeno, da bomo prevzeli vojno posojilo, ki se nahaja pri nas, v polnem znesku z obrestovanjem. To bi ne bilo mogoče in bi pomenilo neznosno obremenitev. Ravno tak problem pa se po temeljitem in skrbnem preudarku ne sme reševati generalno, temveč srmo indi-viduelno.
Češke visoke šole,
LDU Praga, 31. juli a. (ČTU). Zakonitim potom sc bodo prihodnje šolsko leto otvorile nastoone visoke šole: Na Masarv-
fcovem vseučilišču v Brnu prvi in tretji let-aik iuridične fakultete ter prvi in drugi letnik medicinske fakultete; dalje vsi štirje letniki veterinarske visoke šole v Brnu, tretji, četrti in peti letnik mcdicinske fakultete čehoslovaškega državnega vseučilišča v Bratislavi in evangelska teološka fakulteta v Pragi. Tudi se bo ukrenilo vse potrebno za ustanovitev trgovske visoke šole v Pragi in poljedelske visoke šole v Brnu, kakor hitro bo sklep narodne skupščine dobil pravomočnost.
Oficijclni dan konca vojne.
LDU. St. Germain, 31. julija. (ČTU.) Pod predsedstvom Poincareja je bil danes dopoldne ministrski svet. Sklenil je predložiti parlamentu zakonski načrt, ki naj določi oficijelni dan konca vojne. Kot tak velja dan oficijelne objave ratifikacije mirovne pogodbe v listu »Journal Officiel«.
Nad 1000 miliard vojnih stroškov.
LDU. Pariz, 31. julija (ČTU.) »Echo ie Pariš« poroča: Finančni minister Klotz je naznanil v zbornični komisij; za mirovne pogodbe, da so znašali skupni stroški za vojno 1.005 milijard frankov, in sicer pri zaveznikih 700 milijard, pri centralnih državah pa 305 milijard.
i
Mažari morajo iz Nemške Avstrije.
LDU Dunaj, 1. avgusta. (DunKU) Nižja-ivstrijska deželna vlada je izdala oglas, s katerim po navodilih državnega urada za runanje zadeve in pouk poziva vse mažarske državljane, kateri pred 1. marcem t. 1. svojega stalnega bivališča na Nižje-Avstrij-skem niso dokazali, da najdalje do 5. avgusta t. 1. zapuste Nemško Avstrijo. V nasprotnem slučaju se jim grozi z zaporom do 14 dni in izgonom.
Italijani stražijo mažarsko mejo.
LDU Dunaj, 1. avgusta. (DKU) Listi poročajo: V parlamentarnih krogih se ču-je, da stoje 'italijanske čete na nemško-avstrijski ogrski meji. Ob Litvi so postavljeni italijanski berzaljeri kot straža. Ci* vilno prebivalsvo je moralo v tej pokrajini zapustiti sela, ker je določena cela italijanska revizija za stražo na meji. Italijanske straže so že zasedle most iz Wampers-dorfa v Wimpassing.
Ogrski Nemci hočejo lastno državo.
LDU. Praga, 1. avgusta. (ČTU.) »Tribuna« prinaša nastopno vest iz Ženeve: Zastopniki zahodno-ogrskih nemških komi-tatov, ki so priznani Nemški Avstriji, so se obrnili na Čehoslovaško republiko s prošnjo za pomoč pri ustanovitvi samostojne države, ki bi se postavila pod varstvo Nemške Avstrije ali pa zveze narodov. Čehi so zaprosili mirovno konferenco za pooblastilo, da smejo odposlati v te komitate svojo komisijo.
Boji med Mažari in Rumuni.
LDU. Budimpešta, 31. julija. (DKU.) OKU javlja: Vrhovno armadno poveljstvo poroča z dne 31. julija: Rumuni so med Tokajem in Szolnokom skušali na nekaterih mestih prekoračiti Tiso. Večinoma smo ta poizkus preprečili, na posameznih krajih pa se jc vendar posrečilo sovražniku prekoračiti reko. Naše čete so prešle v protinapad, da zavrnejo Rumune. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen.
Avtonomija za Vzhodno Galicijo.
LDU Moravska Ostrova, 1. avgusta. (ČTU) Glasom poljskih listov se pogajajo poljski poslanci o projektu avtonomije za Vzhodno Galicijo. Projekt določa za Vzhodno Galicijo volilni parlament na podlagi za celo Poljsko veljavnega volilnega prava po katerem bi prišel na 35.000 prebivalcev en poslanec. Eksekutivni organ bi bil vojvoda s funkcijami deželnega namestnika,
Rumuni se pogajajo ▼ Lvovu.
LDU Moravska Ostrova, 1. avgusta. (ČTU—PBA) Dne 27. julija je dospela v Lvov rumunska deputacija z generalom Zadikom na čelu, da otvori pogajanja o izpraznitvi Kokute. Pogajanja so se včeraj pričela in obetajo dobrih uspehov.
Omejen železniški promet v Italiji
LDU. Rim, 1. avgusta. (DKU. — Brezžično.) Radi premogovne krize je bil omejen železniški promet
Ameriški poslanik v Rimu odstopi
LDU. Pariz, 31. julija. (ČTU.) Kakor poroča »Echo de Pariš« iz \Vashingtona, bo ameriški poslanik v Rimu, Nelson Page, odstopil. Kot vzrok odstopa sc navaja, da se je preveč izpostavil za zahtevo Italijanov glede Reke.
Pošfna zveza med Nemčijo in Francijo.
LDU. Pariz, 31. julija. (ČTU.) Z današnjim dnem se je zopet vpostavila poštna zveza med Francosko in Nemčijo.
Nemiri v Rabu.
Rabu so bili predvčerajšnjim nemiri radi pomanjkanja prehrane. Nekaj stotin žensk je demonstriralo, ker na trgu ni bilo ničesar dobiti. Poslali so proti ženskam tovarniško stražo, ki pa se jc dala razorožiti. Zato so iz Budimpešte poslali v Rab oddelek terorskih čet. Ogrska vlada jc odredila, da se nemško-avstrijska ogrska meja popolnoma zapre.
Politične novice.
»Poslcdice sebezatajevanja demokratske stranke.« V zadnji številki celjske »Nove Dobe« nadaljuje dr. V. Kukovec razkladanje svojih političnih idej. V uvodniku govori o posledicah »sebezatajevanja« demokratske stranke: »Na Slovenskem smo demokrati v sebezatajevanju opravljali požrtvovalno posel ureditve javnih razmer in narodnih zadev. Doživeli smo pa, da se je ob ti naši popustljivosti raz-pasel boljševizem, kakor nam najjasneje dokazujejo dogodki v Mariboru.« — Po tej logiki so tedaj demokrati s svojo popustljivostjo povzročili boljševizem na Slovenskem in dogodke v Mariboru. Tako trdi dr. Kukovec! Zelo smo radovedni, kaj bi se zgodilo, ko bi demokrati opustili svoje »sebezatajevanie«.
-j- Min. predsednik Protii: v Zagreb«. »Narodna Politika« poroča: Z bivanjem ministrskega predsednika v Zagrebu so se spravljale v zvezo razne kombinacije, ki se tičejo ministrske krize. Medtem dozna-vamo, da bivanje min. predsednika v Za-
frebu ni bilo v zvezi z rešitvijo ministrske rize, temveč da je prišel v prvi vrsti zaradi dogodkov v Varaždinu in Mariboru, da se na licu mesta seznani s hrvatskimi razmerami in da preišče vse one ugovore, ki se dnevno pojavljajo v gotovem delu tiska. Tekom srede je min. predsednik konferiral z banom, posetil zaradi cerkvenih zadev nadškofa, posvetoval se tudi z dr. Šumanovičem o vprašanjih, ki so v zvezi z finančno ureditvijo na mirovni konferenci, Ministrski predsednik jc tudi sprejel zagrebške časnikarje ter je na stavljena vprašanja odgovoril v glavnem: Ministrska kriza je bila že dalje časa latentna, a postala jc akutna povodom imenovanja gosp. Akšamoviča za djakovskega škofa. O samem imenovanju so nastala na zadnji seji ministrskega sveta razna mnenja. Prišel je v Zagreb ter posetil nadškofa dr. Bauerja, da se sam pouči o posameznostih imenovanja. Naša mlada država ima interes, da vzdrži dobre zveze s sveto stolico, ker je velik del našega naroda rimsko katoliške vere, a na drugi strani skuša vlada, obvarovati dostojanstvo in suverenost naše države. Položaj vlade v eventuelnem de-marsu bi bil tem težji, ker sveta stclica in Italija še niste priznali našega kraljestva. Obstoji nada, da se bo ta korak svete sto1 lice izgladil mirnim potom. O svojih vtisih na Hrvatskem je dejal ministrski predsednik, da je mnenja, da so dogodke v Varaždinu in Mariboru povzročile intrige nekih mažarskih boljševiških emisarjev, kar so dokazale tudi aretacije od srede v Zagrebu, in ki imajo namen, izzvati nerede v našem kraljestvu. Dogodkom, v Mariboru ni pripisovati tolike važnosti kakor onim v Varaždinu, kjer je baje po vesteh sodelovalo v nemirih tudi civilno prebivalstvo. Res je, da se ti dogodki komentirajo s slabo prehrano in nezadovoljstvom prebivalstva, vendar pa je glavni vzrok rovarenje tujih elementov. Stopil je v stik s pristojnimi činitelji, od katerih je dobil točne informacije o celem razvoju stvari. Na pot v Zagreb ga je dovedlo nezadovoljstvo gotovih pokrajin, o katerem se v Belgradu dosti govori. V vojvodini, Dalmaciji, kakor tudi v Bosni vladata popoln mir in red, a v gotovem delu Hrvatske se opaža neka nervoznost, ki more biti podlaga ravno tem nemirom. Pristojni faktorji v Belgradu posvečajo vso pozornost našim notranjim razmeram, v kolikor pripušča težavni položaj na mirovni konferenci. O sami krizi kabineta je rekel, da je sklenil celokupni kabinet, da demisijonira. Formalna demisija bo sledila, ko se vrne regent, O demisiji bo razpravljalo tudi narodno predstavništvo ter se bo ob tej priliki pojasnil nadaljni razvoj krize. V svrho čimprejšne rešitve krize bo moral preko svojega programa prekiniti bivanje v Zagrebu in sc vrniti v Belgrad, da stopi v sporazum s predsednikom -narodnega predstavništva in voditelji posameznih strank.
,-f Zborovanje Jugoslovanskih škofov v Zagrebu. V. »Journalu des Dd-bats« podaja Comto Begouen obširno poročilo o znanem zborovanju jugoslovanskih škofov v Zagrebu od 15. do 20. julija. Ljubljanski in mariborski škof ter zagrebSki nadškof so mu izrazili svojo prepričanje, da bo Vatikan ugodil jugoslovanskim zahtevam.
Dnevne mmlm«
— ZlatomaSniški jubilej so obhajali včeraj, dne 1, avgusta ti-lc veleč, gospodje: Anton Lovšin, žuonik v o. v Radomlhi nri
Kamniku, Jakob Kalan, župnik v p. na Blejski Dobravi, Adolf Alojzij Pogorelec, misijonar v Ljubljani in Mihael Saje, duhovni svetnik na Skaručni pri Vodicah.
j Poslednji jubilant jc opravil sveto daritev v lepo okrašeni uršulinski cerkvi v Ljubljani. Vsem gospodom jubilantom: Na mnoga leta!
—	K. T. D. bo imelo odborovo sejo v četrtek, dne 7. avgusta ob pol 4. uri popoldne.
—	Zborovanje S. D. Z. Spored: Četrtek, dne 7. avgusta. Ob 3. uri popoldne: Zborovanje delegatov jugoslovanskih krščanskih akademičnih, bogoslovnih, počitniških društev in srednješolskih organizacij. (Čitalnica Jugoslovanske tiskarne.) Predmet: Unifikacija našega dela. I sto-časno zborovanje literarne sekcije pod vodstvom g. dr. Iz. Cankarja. (Soba Orlovske zveze, Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje.) — Ob 5. uri popoldne: Zborovanje bogoslovcev in ustanovitev slovenske bogoslovne zveze. (Semenišče, Jože-fova dvorana.) Istočasno zboruje časopisna sekcija — »Zora«, »Luč«, »Mentor«. (Tajništvo S. L. S., Jugoslovanska tiskarna.) — Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer. (Velika dvorana hotela »Union«.) —- Petek, dne
8.	avgusta. Ob 8, uri dopoldne: Sv. maša v stolnici za padle tovariše s sodelovanjem ccrkvenega pevskega zbora. Udeležba je j za vse udeležence zborovanja obvezna, j Daruje jo prevzvišeni škof A. B. Jeglič. Ob I
9.	uri dopoldne: Slavnostno zborovanje. (Velika dvorana hotela »Union«.; 1. »Stat crux, volvitur mundus.« Uvodni govor predsednika phil, J. Kovača. 2. Naša revizija v verskem življenju; ref. g, dr. J. Srebrnič. 3. Socijalizem, boljševizem, evangelij; ref. eksp. akad. Žarn, koref. iur. Savin-šen in bog. Kek. Ob 12. uri: Skupno kosilo. Ob 2. uri popoldne: Kultu rno-socijal-na sekcija pod vodstvom iur. Jereba. (Čitalnica. Jugoslovanske tiskarne.) Istočasno abstinenčna sekcija. (Pevska soba »Ljubljane«, Ljudski dcm.)G. J. Stabej, Ob 4. uri popoldne: Srednješolska sekcija pod vodstvom iur. Kreka. (Velika dvorana Ljudskega doma.) Ob 8. uri zvečer: Premijera B. Nušičsve komedije »Protekcija« v Ljudskem domu. — Sobota, dne 9. avgusta. Ob 8, uri dopoldne: Nadaljevanje slavnostnega zborovanja v veliki dvorani hotela »Union«. 1. Cerkev in država; ref. bog. Šolar, koref. bog. Božnar. 2. Nacionalizem in internacijonalizem, ref, iur. J. Kralj.
i 3, Časopisje in morala; ref, bog. Oražem,
! koref. bog, Kordin. Ob 12. uri: Skupno kosilo. Ob 2. uri popoldne: Občni zbor S. D. Z. in J. D. Z. .(Velika dvorana, Ljudski dom.) Ob 4. uri popoldne: Občni zbor starešinstva. Ob 8. uri zvečer: Komerz. (Velika dvorana hotela »Union«.)
—	Udeležencem zborovanja S. D. Z. naznanjamo, da je za vse udeležence poskrbljeno za udobno stanovanje in dobro meščansko hrano. Stanovanje je brezplačno, hrana stane celodnevno 7 — 8 K, — Pripravljalni odbor.
—	Vse odbornike »Slov. Dij. Zveze« prosim, da se zanesljivo udeleže zaključne odborove seje, ki se vrši dne 7. avgusta ob 10. dopoldne v čitalnici Jugoslovanske tiskarne, III. nadstr. Vabljeni so tudi predsedniki ozir. njih zastopniki podružnic SDZ ker je zadeva zelo važna. — Cand. phil. Jos, Kovač, predsednik.
—	Znižana vožnja je vsem udeležencem zborovanja S. D. Z. dovoljena na progah južne železnice in sicer 50% popusta voznih cen III. razreda osebnega vlaka za enkratno vožnjo z odhodne postaje do Ljubljane in nazaj na ta način, da velja celi vozni listek za vožnjo v Ljubljano in nazaj v času od 6. do 12. avgusta. Vsak udeleženec se mora izkazati z izkaznico od »Podružnice S, D. Z. za Ljubljano in okolico«. Izkaznice se morajo dati pri izdaji voznih listkov žigosati s postajnim pečatom. Prekinjenje vožnje ni dopustno. — Prošnja na ministrstvo saobračaja za znižano vožnjo na državnih železnicah ni še rešena. Potrebne izkaznice smo odposlali vsem interesirancem. — Pripravljalni odbor.
—	Izletnikom na Homeel Vsem, ki se nameravajo jutri v nedeljo 3. avgusta vdeležiti božjepotnega izleta na Homec, posebno onim, ki nameravajo ostati ondi preko poldneva, svetujemo, naj vzemo seboj potrebno hrano, ker se ne more nikomur jamčiti za prehrano. Duhovno opravilo bo dopoldne ob 9. uri, popoldne ob 2. uri. Izlet bo ob vsakem vremenu,
—	Promocija. Na. kraljevskem vseučilišču v Zagrebu je promoviral 29. julija g. Stanko Bergant na čast magistra farmacije.
—	Umrla je danes zjutraj v Kranju občespoštovana gospa Elizabeta P u-c h e r v 85. letu starosti. Pogreb bo v soboto popoldne ob 18. uri. Blago pokojnico priporočamo v spomin in molitev.
—	»Mir«. Celovški »Mir« vsled preselitve Mohorjeve tiskarne pretekli teden ni mogel 'iziti. Kakor hitro se postavi vsaj en stroj, bo list začel zopet redno izhajati. Dopise in naročnin i ic odslej pošiljati v Prevalje, Koroško, io veljaj zlasti novim naročnikom, ki v Celovec niso mogli poslati naročnine. Upati ie. da izide prih. šte-
vilka že v kakih desetih dneh. O tem naj se blagohotno obveste naročniki in čita-telji »Mira«. — Uredništvo »Mira«!
—	Visokošolci, strokovne učiteljice za gospodinjstvo, šivanje, glasbo (glasovir) in moderne jezike se opozarjajo na razpis ptujskega mestnega magistrata v Uradnem listu št. 120 str. 426.
—	Iz Jugoslovanske Strokovne Zveze. Včeraj popoldne se je vršil shod vpokojen-cev tobačne tovarne. Poročal je g. Mo-škerc o draginjskih dokladah, ki jih dobe od prvega julija dalje. — V Kranju in Stra« žišču pri Kranju se je vršila prejšnjo nedeljo revizija. Skupini delujeta vzorno in imata dobro vpeljano agitacijo. —■ Slavnosti hrvaškega krščanskega socijabega delavstva v Zagrebu se udeleži nad 200 bratov iz Slovenije. — Za tiskovni sklad J. S. Z. je daroval neimenovani 50 kroi* Bog plačaj! Tovariši posnemajte-	š'
—	Južna železnica. Z ozirom na spre^ menj^no drža^nopravno razmerje je uprav-« nI svet južne železnice pod predsedstvom predsednika sekcijskega načelnika dr4 Weebra v svoji seji dne 24. julija t. L sklenil, da se ustanovi s 1. avgustom t. L.zal proge južne železnice v območju kralje« stva Srbov, Hrvatov in Slovencev ohratncl ravnateljstvo s sedežem -v Ljubljani, za proge južne železnice v Nemški Avstriji obratno ravnateljstvo s sedežam na Dtn naju. Obenem se je sklenila sledeča spre-» meraba službene organizacije generalnega ravnateljstva: Za generalnega ravnatelja je imenovan sedanji vodja generalnega ravsi natcljstva dr. Gustav Fali; za namestnika generalnega ravnatelja, in sicer za koi^em cijelno službo ravnatelj Karel H8chsn2anOy za f in an cijelno službo ravnatelj dr. Rln hard Mundl, za tehnčino službo ravnate^ inž. Maks Formachcr. Za obratnega rav-! natelja obratnega ravnateljstva Ljubljana se imenuje višji nadzornik Viktor Bračifl, za namestnika obratnega ravnatelja centralni nadzornik Andrej Vrečko. Za n&j čelnike oddelkov so imenovani višji nack zorniki: dr. Aleks Fatur za upravni, Frani Arko za finančni, Alojzij Pregelj za pro-i metni, inž. Ignac Šega za strojni, inžL Matko Schneller za stavbni oddelek. Zal obratnega ravnatelja obratnega ravnatelj* stva Dunaj se imenuje inž, Guido PfeiffetV njegovi namestniki so: za tehnično stužbci ravnatelj inž. Jožef Podhaysky, za admi-l n'strativno službo ravnatelj dr. Fr, Ks, Hochsmann.
—	Narodna čitalnica v PEberku prfi redi 10. avgusta 1919 ob 4. mi popoldnej na šolskem vrtu veliko ljudsko veselico 0 sodelovanjem vojaške godbe iz Maribora« Na sporedu: godba, petje, srečolov, šaliva pošta, ples itd. Ker je čisti dobiček naH menjert v narodne namene se pričakuj«! obilne udeležbe. Vstopnina za osebo 2 KL
—	Veliko ljudsko slavnost prirede v nedeljo 10. avgusta vsa katoliška društvi v Tržiču. Dopoldne bo sprejem gostov na postaji, sv. maša in zborovanje v Našemi domu, po skupnem kosilu gostov pa odhod k veselici na vrt pri Krvinu, V cerkvi in( pri veselici bo svirala celotna jeseniška) godba. K veliki slavnosti so vabljeni tudš vsi okoličani in okoliška društva. Pridite tudi v narodnih nošah! Društva in posa-i mezniki, ki sc žele udeležiti skupnega ko« sila, naj to sporoče »Društvu sv. Jožefa vi Tržiču«. Vlak prihaja ob 9. in ob 14. uri, D natančnejšem sporedu bomo še poročali
—	Koncert v Rog. Slatini priredita V nedeljo t. j. 3. avgusta ob pol 9, odlična aok lista kr. opere iz Zagreba Jože Rijavec ixt Robert Primožič.
—	Radgona. V torek 5. t. m. bodo gostovali v tukajšnjem mestnem gledališči člani slov. narodnega gledišča v Ljubljani pod vodstvom režiserja gosp. Valo Bra-tinc. To je prvič, da igrajo slovenski igralci? v tem gledališču. Dobrodošli nam mili go-. stje, bodite prav srčno pozdravljeni. Ude* ležimo se mnogobrojno tega redkega do-^ godita. V sredo igrajo po dolgem času tudi v Ljutomeru.
—	Vrhnika. Da jc bil sprejem srbskih dijakov na Vrhniki tako sijajen in je nesla vsa mladina najlepše spomine v bratsko Srbijo, jc zahvaliti predvsem naklonjenosti in darežljivosti Vrhničanov in okolice* dalje pa »odboru za pogostitev srbskih dijakov,« katerega duša sta bila dr, Šabec in gospodična Tinica Verbičeva in jima bodi izrečeno tem potom priznanje in zahvala. Blagajničarka gospodična Tinica Verbičeva je izročila danes preostanek v znesku 1570 K odboru za Cankarjev spomenik na Vrhniki. Skupna vsota za spomenik našega velikega pisatelja znaša sedaj 4460 K, ki je pa seveda še veliko premajhna, da bi sc začelo z zgradbo spomenika. Prosimo vse požrtvovalne in zavedne Jugoslovane in častilce našega Ivana Cankarja, da sodelujejo šc nadalje z vso vnemo za ta dobrodelen namen, se spornim 10 vedno v veliki hvaležnosti njega, ki je bil največji nad velikimi in pošiljajo prispevke na odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki. — Jakob Hočevar, predsednik, Lovro Rogelj, blagajnik.
—	Beguncem! Na begunski sosvet je došlo do danes že več tisoč priglasnic in prihajajo še vedno. V svojih priglasnicab stvaljajo begunci na sosvet razna vora-
šanja v zadevi podpor, služb, stanovanj, škode, ki so jo trpeli vsled vojne; v zadevi njihovih otrok in sorodnikov. Dalje izražajo razne želje, stavijo predloge, nekateri imajo tudi pritožbe itd. Vsakemu posebej ni mogoče odgovoriti, ker bi povzročilo to preveč dela in vzelo preveč časa, zato naznanjamo vsem prizadetim, da begunski sosvet sestavlja sedaj seznam o vsen prijavljenih begunskih zadevah; čim zbere dovolj podatkov, bo posredoval za vse pri merodajnib oblastih in objavi uspeh potom časopisja. V posebnih zadevah pa, kjer je posredovanje begunskega sosveta takoj potrebno in kjer je treba, strankam posebnega nasveta, v teh odgovarja beg, sosvet prizadetim naravnost, Kaj je ukrenil on, oziroma kaj naj stori stranka. Ako kdo nc dobi odgovora, naj ne misli, da se ga je prezrlo; marveč naznanjeno mu bodi s tem, da ga imamo vpisanega v svojem posebnem seznamu v svrho skupnega posredovanja za vse. Kdor izpremeni bivališče, naj nam blagovoli to naznaniti. Begunski sosvet, Ljubljana, Pražakova ulica 3.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Zgornjem Kašlju priredi v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. veliko vrtno veselico pri g. Antoniji Hlebš, po domače pri Toninu. Čisti dobiček je namenjen za popravo gasilnega orodja in nabavo novih cevi. Začetek ob 15. uri. Vstopnina prosta. Za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno. Udelcženci bodo lahko tudi zadovoljni, kar se tiče zabave. Društvo se tedaj priporoča za mnogobro-jen obisk.
—	Deželna zadruga knjigovezov na Kranjskem ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 3. avgusta ob pol 10. uri dopoldne v gostilni A. Bončarja Sv. Petra cesta št. 41. Ker je dnevni red zelo važen, se prosi polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
SJuhSIansfce eiovSce.
lj Hrvatski in srbski gostje v Sloveniji. Danes popoldne ob 3. uri so 6e pripeljali iz Zagreba hrvatski in srbski gostje, okoli 150 po številu, ki se udeleže socialnega tečaja na Homcu. Na kolodvoru se je zbralo k sprejemu več občinstva, zastopniki naših organizacij itd. Goste je pozdravil dr. Mirko Božič, ki se mu je zahvalil za pozdrav neki Srb. Med gosti, večinoma dijaki, je tudi večje število bogo-slovcev, franjevcev in srbskih pravoslavnih duhovnikov. S kolodvora so prišli v Marijanišče, kjer so si ogledali zavod in njegove gospodarske naprave in kjer je bila tudi mala pogostitev. Zvečer so se odpeljali s kamnišldm vlakom na Homec, kjer se vrši večdnevni tečaj. Bratom Srbom in Hrvatom želimo, da bi se kar najbolje počutili na bratsikh slovenskih tleh ter najlepših uspehov pri tečaju!
jI Umrl je v Ljubljani po dolgi bolezni dne 30. julija g, Ivan F a t u r, oče učiteljice gdč. Polonice Fatur. Njej kakor celi družin: izrekamo iskreno sožalje. Pokojniku pa svetila večna luč. Pogreb je bil včeraj 1. avgusta ob 2. popoldne.
lj Umrl je 1. avgusta gospod Avgust Berthold, fotograf in posestnik. — V Leo-nlšču je umrla gdč. Ana Šmalc z Mirne pri Trebnjem. N. v m, p.!
lj Udeleženci ,ki odpotujejo danes dopoldne v Zagreb naj bodo najkasneje ob pol 10. uri zbrani pred Jugoslovansko tiskarno. Tam se bo pobral denar, da se kupijo prej vozni listki. Ob izročitvi denarja in izkaznice za vožnjo se dobi listek, ki veljaj kot potrdilo, da je bilo res plačano. Točno ob en četrt na 11. odidemo na kolodvor. — Udeleženci, ki gredo z večernim vlakom ob 5,57 minut se zberejo pred kolodvorom ob en četrt na 6. uro najkasneje. iTam se pobero na isti način izkaznice in denar za vožnjo. V Zagrebu, na kolodvoru nas sprejmejo Hrvatje. Opozarjamo še enkrat, da se udeležimo slavlja v narodnih nošah, Orlj pa v svojih krojih. — Prenočišča in obed za dočasno javljene je preskrbljen, za druge po možnosti. Potnih izkaznic naj se ne pozabi.
lj Poroči se danes mag. uradnik g. Janko Hojan z gdč. Pepino Borštnar iz Litije. Obilo sreče!
lj Novi srednješolski učni načrt. Odbor Društva slov. prof. v Ljubljani naznanja, da se bo razprava o novem učnem načrtu v pondeljek, dne 4. avgusta ob 9, dop. na I. SHS gimn. nadaljevala in se bodo sklepi predložili poverjeništvu za uk in bogočastje. Pričakujemo zaradi važnosti predmeta kar največ gg. tovarišev, t— Odbor.
lj Akademija srednješolcev ima danes ob 5. uri popoldne v avli sestanek. — Pridite polnoštevilno! — Važna stvar! — Načelnik.
lj Odborova seja »Narodne Galerije« 6e vrši v torek 5. avg. ob pol šestih v posvetovalnici magistrata. Gospodje odborniki se prosijo, da se seje zanesljivo udeleže.
lj »Filatelistični klub za Slovenijo« v Ljubljani. Klubovi sestanki se ne bodo vršili več v sobotah, ampak vsako drugo sredo. Prihodnji sestanek bode v sredo dne 6. avgusta t. 1. ob 20. uri v gostilni pri »Mraku«. Rimska cesta. Odbor.
lj Mašo zadušnico za brata Ivana StCcklingerja daruje brat Tomaž Tavčar v nedeljo 3. avgusta ob pol 10. uri v župdi cerkvi sv. Jakoba. Bratie Orli, in društve-niki se prosijo, da se iste po možnosti udeleže.	I
lj Pevska zveza »Ljubljana« je imela v četrtek 31. julija t. 1. občni zbor ob številni udeležbi. Pravilnik je bil soglasno sprejet. Za objavljanje občnih zborov se je določil »Slovenec« Za podporne člane se je določila članarina na 10 K letno. Ker se je dosedanji podpredsednik g. dr. Šilar preselil na Koroško, se je izvolil za podpredsednika g. dr. Logar. Občni zbor je sklenil, naj »Ljubljana« po možnosti vsakega umrlega člana oz. članico spremi do groba 6 pesmijo in zastavo. — Prihodnji izlet se priredi dne 24. avgusta t. 1. v Komendo. Tam se bo ta dan odkrila spominska plošča pokojnemu našemu Kreku, ki je hodil v Komendi v šolo. »Ljubljana« bo sodelovala pri sv. maši, kjer bo pela nekaj delov staroslovenske maše, ter pri svečanosti.
pr Umetniška turneja članov slovenske drame v Ljubljani, pod vodstvom režiserja Bratine. Po dobro uspelih večerih po gorenjskih mestih se nadaljuje gostovanje s Strindbergovim »Upnikom« in Čehovim »Medvedom« po Štajerskem in sicer naslednje: 4. t, m. v Rogaški Slatini (velika konc. dvorana), 5. t. m. v Radgoni (mestno gledišče) in 6. t, m. v Ljutomeru.
PADEC BOLIŠEVT3KE VLADE NA MAŽARSKEM.
LDU Dunaj, 1. avgusta. (DunKU.) Listi javljajo iz Budimpešte: Za danes popoldne je sklican delavski in vojaški svet k razmotrivanju vojaškega in političnega položaja. Zvečer bo seja vladnega sveta, kjer se bo odločila prihodnost Ogrske.
LDU. Dunaj, 1. avgusta. (ČTU.) Iz Budimpešte je dospela danes ob 18. naslednja brzojavka: Danes dopoldne ob 11. sc je sestal vladajoči svet ljudskih poverjenikov pod predsedstvom ljudskega poverjenika Garbaia v sovjetski hiši v hotelu »Hunga-ria« k zborovanju. Seja je trajala do 15. Bela Kun je poročal o političnem in vojaškem položaju, katerega je slikal kot popolnoma brezupnega. Na zborovanju je vladala tolika razburjenost, da so se govori razločno slišali na ulici, kjer je velika mno-žiča v največji nervoznosti pričakovala izida posvetovanja. Nazadnje je Bela Kun objavil, da se je pod pritiskom strokovnih organizacij vlada svetov odločila, da odstopi. Sprejet je bil sklep, da se osnuje nova vlada sestoječa z samih socialistov.
LDU Budimpešta, 1. avgusta. (ČTU.).
V današnji popoldanski seji budimpeštan-skega centralnega delavskega sveta je revolucionarni vladajoči svet sovjetske republike podal svojo demisijo. Vlado je prevzela čisto socijalistična vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Juliia Beidla. Člani vlade o: Ministrski predsednik Beidl, notranji minister Kari Payer, vojni minister Josip Hnubrich, vnanji minister Peter Agoston, naučni minister Aleksander Garbai, Mavosodni minister Er-nest Garamy, poljedelski minister Josip Takacs, finančni minister Mickits, minister za trgovino in obrt Anton Dovesak, minister za prehrano Franc Knittelhofer. Nova vlada je v proklamaciji izjavila, da smatra za svojo prvo nalogo vzdržanje notranjega reda in uvedbo obravnav z entento.
MINISTRSKA KRIZA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 1. avgusta. »Agramer Tag-blatt« piše o ministrski krizi in pravi med drugim, da bo regent gotovo poveril demokrate za sestavo kabineta. Ne vemo, pravi list, ako bodo mogli detpokrati izvesti ta korak. Ena rešitev bi bila, da kooperirajo s socialisti, da tako dobe večino, ali pa da stopijo v pregovore z vsemi ostalimi strankami, ki se še niso orientirale v narodnem predstavništvu, in bi bili Črnogorca, disidenti, Ribarčeva skupina Bunjevci, mohamedanski klub in neodvisni.
POVRATEK PROTIČA V BELGRAD.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 1. avgusta. »Hrvat« piše o odhodu ministrskega predsednika Protiča in pravi: Včeraj na večer se je odpeljal Protič z brzovlakom iz Zagreba. Tekom včerajšnjega dne se je ministrski predsednik razgovarjal z raznimi politiki, med drugimi s predsednikom bivšega hrvatskega sabora dr, Medakovičem in s predsednikom Narodnega kluba dr, Laginjo. Kakor smo že poročali, jc imel Protič tudi daljše konference z dr. Šurminom in včeraj tudi z dr. Mandičem. Tekom včerajšnjega dne se je razgovarjal tudi z zagrebškim županom dr. Srkuljem,
NARODNI KLUB STOPI V VLADO.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Zagreb, 1, avgusta. Kakor smo žc poročali, je Narodni klub določil za pogajanja z ministrskim predsednikom Protičem fra- Didaka Buntiča in dr. Lorkoviča, a v zadnjem času, kakor doznavamo, tudi dr. Sunariča. Narodni klub bo stopil v vlado in se nadeja, da bo njegov kandidat dr. La-ginja postal minister za verstvo, za hrvatskega bana pa da bo imenovan dr. Šurmin.
Orlovska akademija v »Ljutiskem domu«, ki jo danes zvečer točno ob 20. uri priredi vaditelji zbor »Orlovske Zveze«, je prva prireditev te vrsto po vojski. Sporecl akademije jo zelo pester. Deli se v tri dele: Telovadba »Orlic« in »Orlov«, rajalni in telovadni plesi ter živi marmornati kipi. Poleg ljubljanskega občinstva vabimo tudi okoličane, ki se zanimajo za razvoj telovadne organizacije. Točke, ki so na sporedu, so po večini popolnoma nove.
»Orli« in »Orlice«! — Danes zvečer se bodo na »Orlovski akademiji« v »Ljudskem domu« dovršeno proizvajale članske in vaditeljske proste vaje. »Orlice« nastopijo pri prostih vajah in vajah s šerpami. Ker se na prostem-vaje težko izvajajo tako precizno kakor v dvorani in ker boste bratje nastopili s temi vajami pri slovanskem orlovskem zletu v Mariboru, pridite in oglejte si jih.
Vstopnice za »Orlovsko akademijo« se prodajajo v Jugoslovanski knjigarni, zvečer pred začetkom telovadbe pa pri blagajni v »Ljudskem domu«.
Marmornati kipi, ki se bodo predstavljali na današnji Orlovski akademiji, bodo brez dvoma zelo zanimali našo občinstvo. Pred vojno jih je le parkrat imelo priliko videti; zato so nam še malo znani. Odslej bodemo morali to vrsto predstav skrbnejše gojiti. Na današnji akademiji otvorimo začetek.
Spored Orlovske akademije: I. del: Telovadba. 1. Orlice — proste vaje. — 2. Orli — Članske proste vaje. 3. Orlice
—	vaje v obliki zvezde. 4. Orli — vaje s palicami. 5. Orlice — vaje s šerpami. 6. Orli — vaditeljske proste vaje. II. del: Rajalni in telovadni plesi. 1. Valček: Kombinacija. 2. Mazurka: Tekanje. 3. Polka: Petorica. 4. Valček: Enojka,. — III. del: Živi marmornati kipi. Merkur. Lokostrelec. Metalec diska. Metalec sulice. Metalec kamna. Gladijator I.. II., III. Rokoborba I., II., III., IV. Gladijator z žrtvijo. Čoln vlečejo. Tekma v teku.
Kamnik. V nedeljo, clne 3. avgusta ob 10. uri dopoldne se vrši v Kamniškem domu občni zbor »Orla« in ustanovni občili zbor odseka »Orlic«. Od predsedstva »Orlovske Zveze« govorita brata dr. Puntar in Ivo Pire. Ta nedelja naj bo začetek nove dobe v razvoju tel. organizacije kamniškega okrožja!
Trobentaška vaja za vso odseke ljubljanskega okrožja bo v nedeljo, dne 3. t. m. v telovadnici »Ljudskega doma« v Ljubljani. Ker bo to prva vaja za nove koračnice, pozivam vso trobentače, da se je točno udeleže. Pričetek točno ob pol 9. uri dopoldne. Na zdar!	T. n.
Telovadni odsek Orlic Ljubljana, Sv. Peter. Pri odborovi seji dne 31. julija t. 1. je odstopila predsednica odseka sestra Ivanka Jeglič.
Jezica. V nedeljo 3. avgusta poleti naš »Orel« na Črnuče, kjer uprizori ob 3, uri popoldne ljudsko igro »Krivopriscžnik««
—	Nazdar!
Darove za pogorele® v
I. izkaz.
Zupni uradi: Višnja gora 1328 K, Žalna 679 K 05 vin., Dobrepolje 600 K, Št. Jernej 525 kron, št. Jurij pri Grosupljem 370 K, Stična 344 K, Kopanj 333 K 14 vin., Rob 300 K, Sto-piče 206 K, Brusnico 104 Iv, Rudnik 100 K, Dol pri Ljubljani 72 K, Ivan Bahovec, LJubljana, 500 K. Po 200 K: Fran Stupica, Ljubljana; Jos. Javornik, Žalna; Ivan Zure, Somič; Gchncider & Verovšck, Ljubljana. Po 100 K: Ivan Ogrin, Lavcrca; Janko Zeleznikar, Ljubljana; Oroslav Dolenec, Ljubljana; Neimonovan, Ljubljana; in »Bogomile«, Sostro; dr. Frnn Jere, št Vid nad Ljubljano; J. Štele, Sp. ŠiSka. Mih. Saje, Skaručina, 86 K; Anton Rihar, Mengeš, 80 K. Po 50 K: Trgovina Ničman, Ljubljana; Josip Lavrič, Breznica; Ferdo PSundor, Sv. Bolfonk v Slov. gor.; dr. Jos. Marinko, Preska: »Orli* in »Bogolile«, Sostro; dr. Frnn Jerr. Št- Vid nad Ljubljano. Marica Suhudolnik 40 K; Bri-gita Borštnar, Sv. Križ pri Litiji, 30 K; Ana Jenčlč, Kamnik, 25 K Fo 20 K: Dr. Ivan K ni-
fic, Št. Vid nad Ljubljano; M. Luckmann, Bled, Majcenovič, Ksaverij v Sav. dol.; Stanko Premrl, Ljubljana; Nikolaj Križaj, Kamnik; J. Vcrce; Marija Mezc, Črna vas pri Ljubljani; M. Šega, Ljubljana; učiteljica A. O., Ljubljana. Tonica Wylihal, Polzela, 15 K; I. Muri, Bilčo-ves, 14 K. Po 10 K: Fran Hiersche, Polzela; Jakob Bizjak, Srednja vas-Poljane; Gregor Ja-kelj, Zapoge; Valentin Bernik, Komenda; neimenovan, Ljubljana; Jan. Zdravlič, Celje; Iv. Turk, Lož; neimenovan II., Ljubljana. Pleše s, Plošivice 0 K. Po 7 K: Ksaver Meško, Brezje; Mih. Saje, Skaručina. Nik. Stazinski, Vel. Po-ljane, 6 K.
Sehwal> & Bizjak, Ljubljana, zavoj obleke; Vaelav Alojz'Paleček, Gorenjavas, zavoj obleke; Neimenovana, Ljubljana, zavoj perila; Karel Pollajc, Ljubljana. 3 zavoje usnja v vrednosti 1500 K; Tonica Wybilial, Polzela, nekaj obleke in čevljev; Gergorič, Krašnja, zavoj oblek in perila; Neimenovana iz Št. Lovrenca lek; Marija Leveč in Rezika Jereb, Preska, več oblk in perila; Neimenovana iz Št. Lovrenca dva zavoja obleke in kuhinjske posode; Marija Regen, Gorenjavas, zavoj obleke; žebljar-ska zadruga v Kropi zaboj žrebljev in spojk za odre.
Velikodušne dobrotnike prisrčno zahvaljujemo, nove pa iskreno prosimo.
Possornf odbor za zagraške pogorclce v 5alnl
dne 31. julija 1919.
V torek dne 22, julija se je v Ljubljani v Narodnem domu vršil jako dobro obiskan shod poštnega osobja vseh kategorij, katerega je sklicala »Zveza poštnih organizacij v Ljubljani«, Istega se jc udeležil tudi višji poštni ravnatelj in šef poštnega ravnateljstva v Ljubljani g. dr, Debelak.
Nastopno podajamo kratko poročilo o poteku tc prireditve; obširneje in celotno poročilo pa bode priobčeno v strokovnem listu »Zveze«.
Predsednik »Zveze« g. Urbančič je kot član delegacije v Belgradu poročal o skupščini vseh poštnih nameščencev v, kraljevini SHS, katera se je vršila 12.—13. julija 1919. Najvažnejši sklep skupščine je ujedinjenje vseh poštnih organizacij naše kraljevine v enotno »Zvezo« s sedežem v Belgradu Pokrajinske organizacije na sedežu postnih ravnateljstev ostanejo še dalje, ki pa volijo vsaka po dva člana v skupen odbor. — Dalje: Nove draginjske dokiade so zagotovljene. — Vlada predlaga, da se šteje vsem nameščencem brez razlike kategorij in pokrajin, pet vojnih let za deset v pokojnino. — Regulativ plač, ali takozvana »mala pragmatika« izide v teku dveh mesecev. — Vsi nepragmatični nameščenci bodo imenovani pragmatičnim. — Ustanovitev poštnega konsumnega društva za kar da vlada 50.000 K kredita; brezplačen dovoz živil in drugega blaga po železnicah za to društvo. — Izmed 27 točk resolucije, katero se jc na skupščini predlagalo, sprejelo in izročilo ministrom ter poslancem so najvažnejše:
1.	Nabavni prispevek za obleko in obutev po 1000 K, in po 200 K za vsakega rodbinskega člana;
2.	Popolno izenačenje plač vsem nameščencem v vseh pokrajinah kraljevine SHS, z ozirom na predizobrazbo;
3.	Popolno izenačenje ženskega osobja z moškim osobjem;
4.	Sodelovanje pri ministrstvu v vseh stanovskih in strokovnih vprašanjih;
5.	Službena doba se šteje od dneva nastopa;
6.	Služabništvu se ima takoj rešiti vprašanje glede službene obleke po že predloženih spomenicah;
7.	Dopusti se dovolijo takoj, in sicer do 10 službenih let po 4 tedne, za 15 let 5 tednov, za 20 let 6 tednov, za 25 let 7 tednov, in dalje po 8 tednov;
8.	Železniške legitimacije za znižano vožnjo se dovoli vsem nameščencem in njih rodbinam;
9.	Selški sluge in pismonoše sc zena-čijo z državnimi slugami.
10. Službena doba se skrajša na 30 let
Dodatno poročilo k poročilu predsednika je podal prvi podpredsednik g. Ule-pič, kateri je slikal stališče ministrstva napram uslužbenstvu, zlasti glede zahtev ne-pragmatičnega osobja.
Višji ravnatelj g. dr. Debelak se je pred vsem zahvaljeval vsemu poštnemu uslužbenstvu za vzorno delovanje pod danimi težkimi razmerami. Nato pa je tudi on označil uspehe, katere je dosegel v Belgradu pretečeni teden za poštne trpine, ter obljubil podporo v vsakem oziru tudi v prihodnje. — Izjavil je, da pozdravlja delovanje »Zveze poštnih organizacij v. Ljubljani«, in da so sklenili tudi juristi pristopiti k temu društvu.
Pri slučajnostih so nastopili razni govorniki, slikali naše stanovske težnje in stavili razna vprašanja. — Predsednik »Zveze« g. Urbančič naznani, da jc vsled intervencije »Zveze« imenovanih 98 poštnih aspirantov oziroma aspirantinj ofici-iantom. ra časno na dosedanjih mestih.
Plačo dobe isti 31. julija 1919., za tekoči mesec isto kakor do sedaj, prve dni avgusta pa novo plačo z draginjskimi doklada-mi za iulij in avgust.
Končno je bila v imenu vseh društev Oredlagana resolucija o takojšnji remeduri pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, katera se je sprejela in odposlala v Belgrad.
Drugi podpredsednik g. Primšak, ki se fe tudi kot delegat udeležil skupščine v Belgradu, predlag, da se izreče predsedniku »Zveze« za njegovo marljivo vztrajnost vseskozi korektnost in uspešno delovanje zahvala in polno zaupanje, kar je bilo z odobravanjem sprejeto.
Franica Bezlaj, učiteljica.
d siomskšh Crisali
ȣ', in ,1* pis Braillu za slepce.
(Nadaljno pojasnjevanje.)
Članek »O slovenski abecedi za slepce po Braillu«, katerega je »Slovenec« obelodanil dne 20. julija t. 1., je vzbudil zanimanje za slepce, toda tudi neko nepotrebno razb urjenje.
Vrinile sta se dve napaki pri tisku, ki se dado mirrim potom odstraniti. Na strani 2. št. 165 »Slovenca« so pri »š« v Braillu številke nepravilno razvrščene. Stoji tako-le:
3 2 4 • •
• « • •
namesto
4 9
23 4
• e
m na strani 3. št, 165 stoji črka »a« na četrtem mestu, mesto na prvem, t. j. na mestu pomožne točke »4«,
Napačno je:
a	a
•	•
•	stati mera: •
•	•
A	A
Slovenska Braillova abeceda z mojimi tremi originali:
1 4 • O
2 3 4 * O
4 2356 0 O •
• •
c C
š
Š
z 2
je povzročila nepotrebno razburjenje; kajti moj namen in smoter je ta: Koristiti slovenskemu slepcu. Pomagati mu, da se pridruži popolnoma nam vidcem, Braillova slepa pisava je pač neprecenljive vrednosti za slepca, a ima i svojstvo, da ga izločuje iz vsakdanjega občevanja. Temu pa bi se dalo odpomoči s tem, da bi se i vidci naučili slepčeve pisave ter bi jo uporabljali v pismenem občevanju s slepci. Dopisujem in dopisovala sem slepcem v Braillovi stenografiji in sicer slepcem, ki so se nahajali v tujini. Vsako moje pismo jim je povzročalo veliko radost. Oj, kako veseli slepca, če mu piše videč v njegovi pisavi!
Tristo let se je razvijala pisava za slepce; čez dolgih 300 let se je posrečilo 16 letnemu slepemu gojencu Braillu, da je izumil novo pisavo. To ste čitali... A či-tali nismo nikjer, da bi mu bil kdo v zahvalo osebno ali po časopisih očital: »Prišel si prepozno!«
V svojem podlistku, »Slovenec«, dne 20. julija) nisem napadla nobene osebe imenoma, nisem omenila neke knjižnice za slepce kakor tudi ne onih požrtvovalnih dam, ki spisujejo knjige za slovenske slepce, ker ni moje geslo: Rušiti delo pridnih rok. Prav nepotrebna je torej ona rdeča
nit, ki se vleče čez ves članek v »Slovencu« z dne 29, julija 1919 »v Podlistku«.
Tristo let so delali in mislili učenjaki, katera abeceda bi bila najboljša za slepce, slednjič jo je ustvaril Braill za francoski jezik. Vsi narodi Evrope, ki so imeli že svoje zavode za slepce, so radevolje segli po tej abecedi. Mi Slovenci smo prišli zadnji, ker nam dosedaj ni bilo potrebno se ukvarjati s slepčevo pisavo, ker so pošiljali pod bivšo avstrijsko vlado slovenske slepce v nemške zavode; zadnji smo segli po Braillovi abecedi. Slovensko Braillovo abecedo imamo, a povdarjam zopet, da ni brezhibna. Treba se bo glede črk: »č«, »š« in »ž« vendarle mirnim potom sporazumeti, ker — po mojem mnenju— nikakor ne more biti še prepozno; kajti dnevniki še niso poročali, da bi se bil pouk za slepo deco v Sloveniji že pričel.
Utemeljujem, da je potrebno, da pišejo vsi slovenski slepci črke: »č«, »š« in »ž« po svoje.
Opiraje se na Podlistek »Slovenca« z dne 29. julija t. 1. prijavim, da sem zadnjič pač dobro vedla, kaj pišem. Ko sem sta-vva predlog za naravnejšo obliko črk: »č«, »š«, »ž«, sem pač premotrila oblike, ki jih uporabljajo za slepotisk drugi Slovani ter premislila i to, da ostanejo oni lahko pri svojih oblikah, ker ne postavljajo zavodov za slepce šele zdaj, kot bo pri nas, in ker ne prihajajo v zavode slepci, ki so se učili do sedaj v nemškem jeziku, skratka: ker imajo tamkaj zopet drugačne krajevne razmere.
Rabila sem zadnjič izraz: nemški »ei«, nemški »sch« in n e m š k i »ss«, to pa iz razloga, ker sem mislila pri tem le na ono slepo deco, katera se je dosedaj vzgajala v nemških zavodih za slepce kakor: na Dunaju, v Lincu in Gradcu. Ti slepci poznajo in rabijo le nemško abecedo po Braillu, ne pa francoske, angleške, ameri-kanske, poljske, ruske, italijanske, hrvatske, danske, ogrske itd.
Na te slepce se bo treba ozirati Pravim, da pustimo nemški »ei«, »sch« in »ss« pz. »B« za tuje besede. Res je, da se bo vršil pouk za vse slovenske slepce na slovenskih tleh. Ali pa bodo zares takoj izginili vsi nemški sledovi iz Slovenije. Zanima me znati, kako bo pisal slepec razna rodbinska imena nemškega izvora z: nemškim »ei« ali nemškim »sch« ali nemškim »ss« ozir. »B«, če je nemški »ei« isto kot slovenski »č«, »sch« isto kat slovenski »š«, »ss« in »B« isto kot slovenski »ž«.
Vzemimo za primer stavek:
»Pri trgovcu Klcinu kupim vrč.« Slepec bi moral pisati po članku »Slovenca« z dne 29. julija t. 1, v Braillu besedi: »Klein« in »vrč« tako-le:
O •	o	•	m 9	• e
• •	o	•	• •	. 9>
® • Beri! K	© 1	•	Č	ffi . n
e	•	0	• O	•
o	•	©	® .	e
c	•	®	• •	0
	v		r	č
Jaz bi pisala besedi »Klein« v Braillu tako-le:				
• •	a	•	fi O	9 ©
9 0	o	•	• •	. ©
& • Beri: K	• 1	•	. e ei	o . n
o •	•	•	> •	• ©
© •	o	e	• •	• •
• •	•	9	• •	• •
v r
Takih primerov bi naštela na stotine; kajti rodbinskih imen nemškega izvora, v katerih so nahaja še vedno ali nemški »ei«, nemški »sch«, nemški »ss« ozir, »B«, je v Sloveniji toliko, da bodo slepci imeli še
vedno dovolj prilike se pri branju ali slepo-tisku motiti zlasti tedaj, ko bodo ostavili zavod za slepce.
Mislim, da je dovolj jasno dokazano, da pri nas ne kaže rabiti v slepotisku po Braillu: nemški »ei« kot slovenski »č«, nemški »sch« kot slovenski »š«, nemški »ss, B« kot slovenski »ž«. Popraviti je treba te nedostatke sedaj, ko je še čas, sicer si jo bodo morali slepci sami popraviti, kar se bo moralo gotovo zgoditi — predno preteče 300 let —; kajti slepci stremijo za napredkom, za nje ne bo vse »kar dobro«.
Zakaj sem o tej stvari tako dolgo molčala?
Eden izmed več vzrokov je bil ta, da sem stikala po Časopisju, ali obelodani že enkrat pravilno slovensko abecedo po Braillu izpod peresa slovenskega strokovnjaka.
Drugi vzrok pa je bil ta, da sem čakala tozadevnega oklica Višje šolske oblasti oz, države, ker nam je bilo znano, da bo zavod za slepce državna last. Ko sem pa čitala Uradni list od 18. 4. t. 1. sem mislila, da je pravilno, če nastopim javno.
V svobodni Jugoslaviji bodo naši slepci našli zaželjeni napredek in srečo, če bodo imeli dosti dobrosrčnih prijateljev. Naše geslo bodi: »Slepcem pomagaj rad, tudi slepec tvoj je brat!«
blagouna poslounica na Duinajn.
Vse kaže, da bo imela Jugoslavija živahne trgovske stike s sosedo Nemško Avstrijo. Po sklepu miru bo odločevala v gospodarskih vpraJanfih pač le zdrava tekma. Kjer ceneje in dobro kupimo, tjakaj se bomo zatekali. In kdor nam bolje plača, njemu bomo prodtiali, Lega Dunaja jc taka, da se tam že zdaj razvija bodoče prometne središče med raznimi država ori. Češka, Poljska, Ukrajina, Rumunija, Bolgarija '.v razae nevtralne države imajo tam svoje trgovske izvozne iti uvozne organizacije Sredi takih organih« Jj, ki imajo razpletene svoje niti v vse države, s ka-'erimt hoče trgovati tudi Jugoslavija, morajo biti vredno zastopani ludi naši trgovski 'interesi. V laki družbi jc mogoče delati ludi največje kupčije z vsemi tam zastopanimi državami, ne da hodimo na dolga in n>znana pota ter sele iščemo primernih ?vez. Seveda bi bila tudi pesebna zastopstva v raznih državah vtl-ke važnosti, ali za zdaj bi nam zelo e.'užilo dobro zastopstvo na Dunaju.
To je še posebe zcstrpstvo za sedamo prehodne dobo, ki u.r£ne trpeti nekaj let, ko bo razna trgovina omejena na menjajoče se propise in utesnitve na izvoznice in uvoznice in na kompenzacijske medsebojne pogodbe. Kdo re ve, kako silno «mo oškodovani, ker na primer nismo mngli iz Nemške Avstrije debiti najrazličnejših tovarniških izdelkov in drugega blaga, ki ga za visoke cene ni lahko kupiti, po drugi strani pa nismo prodali v Nemško Avstrijo za visoke cene raznih naših pr.delkov, ki bi jih z lahkoto pog-e-šali. Aktivna trgovska bilanca je vselej znak blagostanja.
Na ta način bi mogli dvigniti jugoslovansko valuto, Nemci bi potrebovali naš denar (isto je, če plačajo v nemški valuti, katere bi zamerraH za jugoslovansko), in v vsakdanji tekmi za našim denarjem bi r.aša valuta raslia Nemci bi rabili veliko več našega denarja nego mi njihovega in bi torej več zanj ponujali. Tako pa je narobe res in na Dunaju menjavajo jugoslovanske krone z izgubo 2 do 7 odstotkov. Prav lahko pa bi pognali ceno našim kronam na 130 in več vin, Sfej je celo devizna centrala v Pragi računala naše krone do 20 vin. više, (V rokah imam obračun 30.
aprila, ko sem prejel za 1000 jugoslovanskih K 700 čeških, za 1000 nemških pa le 587.50 čeških kron.)
Da bi odpomogli silnim in nujnim potrebam in zahtevam zdrave trgovine med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, zlasti pa, da bi se otresli tujih posredovalcev, sem ustanovil ▼ družbi »Jugoslovansko hla-govLo poslovnico, družbo z o. z nemški Jugoslavisches Wahrenverkehrsbureau/ Gesellschaft m. b. H., ki ima svojo pisarno v I. okraju, Blumenstockgasse 5, I, nadstr.
Namen te družbe je: Zbirati ponudbe iz N, Avstrije in od zastopstev 'z duugih držav za Jugoslavijo, Iskati v domovini odjemalcev s posredovanjem trgovskih družb in veletržcev ter v njihovem imenu sklepati kupčije z najugodnejšimi ponudniki. Po drugi strani pa na enak način sprejemati ponudbe iz domovine ter poiskati v, Nemški Avstriji ali drugod najboljših odjemalcev. — Iz obojestranskih ponudb, oziroma že pogojno sklenjenih kupčij, bo naša posl ovni ca sestavljala kompenzacijske pogodbe, skrbela na njih podlagi za izvoznice in uvoznice od obeh držav ter nadzorovala izvršitev. — Trnjeva pot, po kateri je treba hoditi posameznikom, bo z našo organizacijo uglajena. Saj veliko kupčij ne pride rto zaključka edino radi tega, ker interesenti ne poznajo potov, predpisov in še raznih bolj tajnih sredstev, ki pripomorejo do vspeha.
Naša poslovnica bo mogla tudi pomagati našim rojakom ob prenosu njihove-
!;a nemškega denarja v jugoslovansko va-uto. Mnogi naši rojaki potrebujejo za izplačila nemško valuto. Jugoslovanski denar ostane doma, a izplača se nemški denar naših rojakov, ki dobe istočasno protivrednost v domovini izplačano aH vpisano v dobro.
Pripominjam pa, da naša Poslovnica prevzame le večja naročila m posredovanja.
V smislu gornjih pojasnil in v okvirju tu razvitega programa vabim svoje rojake, da se z zaupanjem obračajo na »Jugoslovansko blagovno poslovnico«. Ponudbe naf bodo vselej trgovsko točne glede na kakovost, količino, ceno, čaa pošiljatve, način plačila itd.
Na Dunaju, julija 1919.
A. Gabršček, I., Blumenstockgasse 5.
Aprovizacila.
a. Od pondelfka naprej delila to aprovizaeija juž, železnice nov krompir, sladkor, vžigalice, suhe hruške, namizno olje in petrolej.
a Sladkorne izkaznice za junij so veljavne le še do vštetega 9. avgusta. Po 9, avgustu se ne dobi več na junijske izkaznice ne sladkorja, ne soli in ne vžigalic.
a Amerikanska živila za otroke od 3* do 6. leta se bodo izdajala ▼ aprovizačnem skladišču pri MGhleisnu po sledečem redu: na vrsto pridejo stranke z rudečimi in belimi izkaznicami in sicer: Št 1 do 300 dne 4. avgusta od 8. do 11. ure; št 300 do 600 dne 4. avg. od 2, do 5. ure; št 600 do 900 dne 5, avgusta od 8. do 11, ure; št 900 do 1200 dne 5. avgusta od 2. do 5. ure; št 1200 do 1500 dne 6. avgusta od 8. do 11 ure; št. 1500 do 1800 dne 6. avgusta od 2. do 5. ure; št. 1800 do 2100 dne 7. avgusta od 8. do 11. ure; št. 2100 do 2400 dne 7. avgusta od 2. do 5. ure; št. 2400 do konca dne 8. avgusta od 8. do 11. ure. — Za vsakega otroka se plača 1 K za režijske stroške in se dobi po 75 dkg sladkorja, 60 dkg kakava, 65 dkg moke in 5 pušic kond, mleka. Kedaj pridejo na vrsto šolski otroci* ki so dobivali dosedaj kuhan kakao v šolah — se pravočasno objavi v listih.
a Užigalice na sladkorne izkaznice št. 78, 79 in 80 ter 88, 89 in 90 se dobe v sledečih trgovinah v Spodnji Šiški: na izkaznice št. 78, 79 in 80 pri Tušarju — na izkaznice št. 88, 89 in 90 pri Kreutzerju,
ISCe se SOSPOlliCBfl, verkeniSnBem-
žke stenografite in strojepisja kot pomožna event. samostojna moč. Gospodične, ki so bile že pri kakem trgovskem podjetju, imajo prednost Ponud-bezzantevo plače pod „Samostojna moč, na I. Jugoslovanski anončni in infor-mačnl tavod Beseljak & Rožonc. LJubljana, Frančevo nabrežje 5.
SleDopfiolo io strojepisko Snt no sprejme takoj odv. dr. Jos. Tomšič, Ljubljana, Sodna ulica 13.	CVPTP malino sc kupujejo v vseh mno-dVELii UIUHUC žinah. Ponudbe na: Destilacija esenc in izdelovanje sokov, Potnik Srečko, Ljubljana, SlomSek. ul. 27.
Ifnčnia coni) VeC tisoč stotov sena RllJlIjU dCllU. prve vrste, stot po 12 K imam za oddati v koSnjo. Seno se lahko vloži moje kozolce do zime. Tudi vozovi se dobe pri meni. Anton tvržl&nlk posestnik, Poljane dt. 26. nad Skofjo Loko. 4536	Upnfa razne velikosti in kakovosti llutb, se kupijo. Naslov pove: L Jugoslovanski anončni in lnlormačn' zavod Beseljak & Kožanc. Ljubljana, Frančevo nabr. 5. 4474
	11.,Hm najbolj fino belo moko po nluUilll jako nizki ceni na vreče. F, Earba Jesenice, Vila Franja, Gorenjsko, 4481
KfljioovodkiDifl, resrs pisarniških delih, ki Ima tudi veselje do trgovine se sprejme takoj. Ponudbe na poStni predal 38, Ljubljana. 4502 (3)	
	7!n7liiiri clnli ln nekaJ mlz s® proda. MUilJIVl MUH Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31. 4472
Delavsko kantino samostojna ženska, izujena v lej stroki veSča »lov, hrvats.. in nemškega in nekaj tudi madž. jezika. Sla bi eventuelno tudi kot ,.pomoč nospodarici" ker razume vse gospodinjske posle. Odgovor: Glavna pošta Maribor pod šifro ..Bodočnost'" 44GS	Kovaškega pomočnika in vajenca sprejme takoj Vinceno Mirt, kovaški mojsler Moste pri Ljubljani, istotam se proda dobro ohranjena kollla.
	Resna ženilna ponudba. Jins, z nekaj tisoči premoženja, želel bi se v svrho ženitve seznaniti s poSteno gospodično ali vdovo do 32 let staro, katera bi imela lastno trgovino bodisi v mestu ali na deželi. Cenjene resno ne anonimne ponudbe s sliko pod šifro »Jesen 4515« na upr. »Slovenca". Tainost zajamčena. Slika se vrne.
Sp2mc vrtnarski učenec me se tudi ripl/jn zn dela na vrtu. Plafa pošteno UvOMJ po dogovoru. Pavei Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ pri Liubliani, p. Moste.	
Seno s Hrano uradnik za takofevent.
od 16 sept naprej. Cenj. ponudbe na A. Petelin, Jadranska banka.
se je vrnil in ordinira redno
Zaradi dopusta osobfa ostane
trgovina
od 3. do 17. avgusta 1919
zaprta.
Henrik Kenda, Mestni trg.
Pisarniške mize
proste, kakor tudi najfinejSo izvrSbe pri Brata Sever, zaloga pohištva ia tapetniška delavnica, Ljnbljana, KoMmJ
Prlspevajie za sklad s. L. s.
Creslo
smrekovo, Ia, 2 vagona se odda. Naslov pove: Jugoslovanski anončni in inior* mačnl zavod Beseljak * Hožano. Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Sprejmeta sa
iu pridna hlapca
proti dobri brani ln plačilu. KoSeulna, Kolodvorska ulica 6, od 12 ure naprej,
Sposoben nakupovalec lesa
vešč slovenskega in nemškega jezika, dobro vpeljan v lesni stroki se lako| sprejme. — Ponudbe na: MarUnL hotel Meran. Maribor.
Oo niča
tvor' d.d
Zagreb, Jelačičev trg štev. 2, n. nadstr,
nudi samo na debelo
moške srajce, spodnje hlače, mehke ovratnike in drugo moško perilo. Naročbe se izvrSujejo po povzetja z obratno pošto.
SZfflS
Posojilnica v Gornji Radgoni
sprejme poštenega, zanesljivega, samskega
uradnika
ki ima Že nekaj prakse v knjigovodstvu, korespondenci in zemljiški knjigi. — Prošnje s sposobnostnimi dokazili in naznanilom pogojev naj se pošljejo načelstva Posojilnice.
Moko, pšenico, koruzo
ječmen, oves, otrobi i. dr. dež. pridelke in proizvode Samo ba debelo I	nudi	Samo na debelo 1
Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. TeL 22—69. 4053
■
za Slovenijo Ifiče prvovrstna žganj arna silvovke, destilacija konjaka ln tvor-nlca likerjev. Ponudbe in reference na upravo lista pod filfro: Jpsnlarna* 4524.
za obleko Je došla črna, modra, zelena, rujava, lila, rumena, rudeča in siva 100 zavitkov K 65-— razpošilja Kari Loibner. Celja.
priporoča tvrdka
Janko Češnik, Ljubljana.
ItaroCalfe »^looeiiGa"!
Zobni fltiljc
Franjo Hadovan
v Sp. Štifti
□
zaprt do ZS. avgusta.
o Ljubiiaiti, d lastnem domu KlikloDieDa cesta Sten. 6
obrestuje hranilno vloge po Čistih
^nannaDaaaanaaDaaaciDnaaaanD
D D
uaaaaaaaaaaaaDaaaaaaaaaaaona
13 0 a
u □
D a
a
Q
a
3°/c
Ljudska posojilnica v Ljubljani je najvefija slovenska posojilnica ln
je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Jeklarna RAVNE
(preje: »Stahlwerk Streiteben«)
obojo dobro ohranjeno so proda. Več pove vratnr »Hotela Slona.
so proda. -I. DETELA, v Doba pri Domžalah.
Več se poizve pri
Brez posebnega obvestila.
Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj iskrenolj ubij eni soprog, gospod
Avgust BertSiold
fotograf In posestnik
v petek dne 1. avgusta 1919 ob 8. uri zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguudano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil ▼ nedeljo dne 3. avgusta 11. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica št. 11 na pokopališče k sv. Križu.
V LJubljani, dne 1. avgusta 1919.
Helena Berthold,	Ema,
soproga.	hčerkica.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
t!
Večja množina
11
kapi mlekarna v Hadobovl vasi posta, št. Vid. Dolenjsko.
pošta in žel. postaja Gnitanj (Koroško)
Proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna ob-ročja, orodje; jeklo za konštrukcije in osi ter zabojno jeklo (Acalonsko in Brežijansko), kakor tudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne asi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske va-ljevce surove in ostrugane, ingote za izdelovanje orodja. Prevzame tudi strugarska in škobljarslca dela.
Raaszateljsioa geftlarae Raane.
m
3 ko čile
1 lan-'3ever, 1 na pol pokrita kočija, in J lovski brek brez strehe, vse v prav dobrem ttanu se prodajo v vili Zora na Bleda.
katera je tudi dobra prodajalka, se sprejme v trgovino z meSanim blagom. JOSIP ELSNER V UTiJl. 4430
Pisarniška moč
za stavbeno pisarno, veSča knjigovodstva in korespondenco, se išče. Sprejme se le starejša s prakso. — Istotako se sprej- O Ulanf^a h konjem, met« ^	veSča tudi
poljskih del. Več se izve pri Ivonn Ogrlna, Gruberjevo nabrežje 8. 4429
za eksport kupuje MMl' trgovska, šped!cijska 'n komisijska del. družba, Ljubljana, Dunajska cesta 23. Prosi sc natančne
pismene ponudbe.
^XXXXXXXXXXXXQXXXXX^^XXXX
S®	X
X
X X
iC
K^ia
X
slanino, koruzo, grah, praženi ječmen nudi na debelo po najnižji ceni trgovina življ. potrebščin Mitrovica-Srein.
X
kia
X X X X X K K
IJ T!
ara
:lM
ff a iu
Razpošiljam vse vrste pis. potrebščine kakor pisarniški, konceptni, svileni, ogleni, pisemski, Indigo, krep, pivnik, cigarctni in vse druge vrste napirie,
peresaj svinčnike, noteze, vse vrste zvezke, bloke, radirke, gumi, črnilo, kuverte, trg. knjige, kom. kniige, kop. knjige, kop. preSe, žepna peresa, stročnice, trake za vse pisalne stroje, kompendije, milimetrski in pergamentnl papir, Tinterol, strojni papir,
potrebščine za pis. stroj „ittignon", 1 plašč za italijansko kolo, nogavice za dame razpošilja na debelo iu drobno, trg. in in uradi popust.
Preskrbujem vse vrste blago, postrežba točna in solidna.
Se priporoča tvrdka
ila>S. OSBI2TSS, trg. agentura in kom. trg. Ljubljana, Dunajska cesta 6/f.
K
H
x
¥ S

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčnoljubljena hčerka oziroma nepozabna sestra, gospodična
lT3auj.';o jo n.) imar.me:
ftnoKca C?eij)s»oeHl«
oy;i.iija HcroruiicKOr cv;;a
»ffiKsaaogffSaS y on-

pyiiia Kibura 3a ommimcKo ;i,o.noBofje.
„0 Horynnnn y icpuBOM 3a«onBKy"
„lIocrynaK oiiuithhcicjis cynop.a y rpal). napHHii,aiia n nocTviiaK na6pauux cyftOBa.
Ueua 10 ^niapa.
dne 31. julija 1919 ob 4. uri popoldne, previdena s tolažili sv. vere v 23. letu svoje starosti v Leonišču v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala.
Nepozabna rajnica se prepelje iz Ljubljane v rojstni kraj Mirna pri Trebnjem, kjer se vrši pogreb v nedeljo dne 3. avgusta 1919 ob 3. uri popoldne iz h;šc žalosti na mi-rensko farno pokopališče.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin.
MIRNA, dne 2. avgusta 1919.
Globoko žalujoči starši, bratje in sestre.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
y. 8S

Slaano nonc3:ia
iipoi))ecop yiiH»epaijT0Ta
„W3 K»bHMe@HO£THN
I Is nauiHS Hapo,iHnx npunoBoaaiia. — npo-vMaBan.e AyCp0Ha'uc0 KH.uikobhocth. — Bpairno PajuriOBnh. — <}>pau,a IIpeuiepH. — Marnja EaH. — Tiuvh <I>a<5pno. — ypoui TpojaHOBHli. — Mura Ka.inK. A.T.l'pe;i Joiicen. — Cpncica Kn.n>Keima 3a-apyra. — Huico:ia, Amy.ni, HoHa 5 jinHapa.
PavSo PopovK
profesor univerzltcta
Jugoslovenska Književnost"
U>!na 4'50 ,i.nHapa.
OrucT Bon
$pawiycKn noc.iamiK na cpncKOsj RB0py
„3a cpsDSK^M e^a^OM
oa H^uia si® S^pc^a"
20. oi<Tofipa 1915. — 19. janvapa 1916. ITpeBoo c iJipaHiiyoKor
RjruaH n. %OKHli.
Ueua 4 jinuapa.
IIopyi,i6uuo na.'ba cnaTa: I13H AB A 'I K A K H> 11 >1V A P UIIUH TEI4E
khcj mkx^jnodi5 ynnna 6t>. 1.
aannaaonaaaaaaaaapaaaaannnaaaaanaannnaaanananaaaraaaanannaapnndnanaD
8 D
li
JADRANSKA BANKA
BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR, LJUBLJANA, MARIBOR, METKOVIČ, OPATIJA, SPLIT, ŠIBENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRANJ. _
noitiUi™ ninvnirn ^n ono ooo*_ Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in žiro račun proti najugod-
Reserve nad 10 OOOOOO*-' neJšcmu obrestovanju. Rentni davek plača banka iz svojega. — Kupuje in prodaja:
' '	' menice, devize, vrednostne papirje i. t cL — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in
inozemska mesta. — Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.	= Brzojavni naslov: JADRANSKA.
D
D □
□
Q □
D 8
aaaauunaaanaanaaonanauuaaaaannnaannnnannnnnnagaaananagnnripririripriririri
Priporočamo edino tovarniško zalogo
šivalnih strojen
za rodbino in obrt ter njih
posameznih delov.
Istotam se dobijo pOtrebSdne za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago za Obleke.
JOS. PETELINC, Ljubljena, Sv. Petra nasip,
za vodo desno.
KLHVIR
se proda. Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. U3S.

sa veliko tvornlfio pod ožeče n Bosni. — Prlmaju se čili, neoženjcni, ne preko 36 godina stari mu že vi slavenske narodnosti, koji su sposobni za službu stražara (Cuvara) te za vatrogasnu službu.
Prednost imadu oni nat]ecatel}i, koji su služili u vojsd i članovi vatro-gesnlb četa ili društava.
Nudja se konačenje (stanovanje) kao h vojarni (kasarni), dobava životnih oamirnlca uz jeftlne d)eno, te mjesefria plata od K 450.—
Za zajedničku kuhlnju tvorniCldh stražara stavl]a se besplatno na razpola-gsnje jedan kuhar.
Samo potpuno zdravi, snažni (močni) natjecateljl neka poSalju svoje ponude sa prepislraa svledodžaba odnosno iskasom o dosadanjera radu na upravu ovoga ista pop brojem «971.
Pristno
francosko namizno olje primissima
v dozah i U</, kg in odprto
Julij Meinl, Ljubljana,
nvoz kave ln čaja, tvornica za čokolado ln kakao
kavarniški pikolo
bo SDroimo- Pismene ponudbe na .kavarno slon..
Brezove metle
kupim vsako množino. IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA.
Klavirje, pianlne, harmonije, violine, citre, harmonike, strune ud. - ima
v velikanski zalogi
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJRNfl, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
Fino francosko
pnevmatiko
plašče ln cevi
priporoča ICN. V O K, špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles.
Ljubljana, Sodna nI. štv. 7.
Žična mreža
pocinjena raznih debelosti se ceno proda	4443 (6)
Srebotnjak, Kolodvorska nltoa St 31.
Prodajalnica »PEKO« - čevljev
v Ljubljani NA B B E G U 20, ostane vsled dopusta nastavljencev
od 4. do 13. avgusta — zaprta.
Generalna reprezentanca
za kraljestvo SHS
za baterije, žarnice,elektrotehniko mm" Izdelki svetovnih angleških ln slovanskih tvrdk. -mm
Janko Pogaiar, Uubiiana.
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
trg 25.
Mlatilnice,
vratila, čistilnike, sla-moreznice, mline za moko in sadje, pluge, brane, transmisijske droge za vretena in vse poljedelsko orodje ima v zalogi stara domača trgovina z železnino
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezije cesta št 1.
T VA T T 7I T 2r T -JV J It T 'JV T T ,

IfBfTTfr^. w
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
B
upisova
Redni občni zbor je dne 5. maja t L zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico
od K 15,ooo.ooo*— na K 2o,ooo.ooo'—
z izdajo
12.5oo novih delnic v nom. znesku K 5.ooo.ooo*—
in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem prevdarku rok in način izdaje novih delnic Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji:
b) c)
1. Upisovanje se vrši od 1. do 31. avgusta 1.1.
a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru; pri Zivnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah;
pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in
njeni podružnici v Osjeku; d) pri Hrvatski zemaljski banki v Osjeku in vseh
njenih podružnicah. Od 12.500 novih delnic š K 400— nom. v skupnem znesku K 5,000.000'— se prepusti dosedanjim delničarjem 9.375 komadov in sicer v razmerju na 4 stare 1 novo po K 650'—, plačljivih na enkrat najpozneje do 31. avgusta t L, več 5% obresti od nora. K 400 — od 30. junija 1919 do dne plačila.
Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800*— za komad, več 5% tekoče obresti od nom. zneska K 400'— od 30. junija 1919 do dne plačila, proti takojšnjemu plačilu.
Ljubljana, 21. julija 1919.
3.	Nove delnice bodo opremljene s kuponom za IL semester 1919 in bodo deležne polovice čistega dobička za leto 1919.
4.	Pri upisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripcijskira mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsled tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah.
5.	Ažijski kurzni dobiček od novih delnic se po odbitku stroškov in kolekovne pristojbine uporabi za ažijski rezervni fond banke.
6.	Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseca januarja 1920 izročile subskribentora.
7.	Reparticijo delnic za nedelničarje si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevali oni subskri-benti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanih delnic.
Upravni svel Ljuhljanske Kreditne banKe.