$fev. 47.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 21. novembra 1923.
Leta lrvvvi
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo „Obilnska uprava*'.
Uhals *iako (rado ob 5. uri zjutraj. — Cena mu j. 12 Din. za pol lata. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. P.t.metn« številke s* prodajajo po 1 Din.
Spisi in dopiti •• pošiljajo, Uredništva .Domoljub«*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in inaerati pat Upravništvo .Domolluba". Ljubljana. Kopitarieva ulica.
Delo naših poslancev.
Finančni odbor v svojih odsekih še vedno obravnava proračun. Pri vsaki postavki se oglase naši poslanci, da vsaj nekaj rešijo iz žrJa Pucelj-Žerjavovega centralizma. Značilno je, da veliki Pucljevi prijatelji, srbski zemljoradniki, ki jih je Pucelj na Mali Šmaren pripeljal tudi na Bled, mnogokrat glasujejo proti Slovencem in za samosrbske koristi. Če se Pucelj druži s takimi ljudmi, potem je razumljivo, če samostojneži še danes izjavljajo, da jih ni nič sram, da so glasovali za centralizem.
V prvem odseku je prišel na vrsto dohodek iz carin, trošarin in monopolov. Poslanec Žebot je dokazoval, kako strašno draginjo povzročajo baš visoke carint in trošarino ir» je ostro ugovarjal, da se ves ta ogromni denar zbira v Belgradu, od koder ne pride nič več nazaj. Zebot zahteva, da se odpravi kontroia v vinskih kleteh ter odpravo prijave in kontrolnih listkov. Hudo je napadel monopolsko upra-.vo, ki pošilja najslabšo sol v Slovenijo — pokazal je vzorec take soli. Finančn-1 minister je radi tega odredil preiskavo in naročil, da se v Slovenijo pošlija boljša sol.
Proti davku na poslovni promet je
poslanec Žebot govoril tako odločno proti temu, da bi mali obrtnik plačeval ta davek, da je odsek sklenil ta davek za 50 milijonov znižati
Liberalni tobak.
Ob tej priliki je prišlo tudi na dan, Ha je ob času, ko je bil finančni minister Žerjavov pristaš dr. Kumanudi, posebna komisija nakupila na otoku Javi 6 milijonov kil tobaka za 55 odstotkov dražje kot je domači tobak. Ta tobak pa sedaj leži po magacinih in je že ves plesniv. Žerja-,vova »Domovina* bo seveda o tem pristno liberalnem gospodarstvu lepo molčala, prav tako »Kmetijski list«.
Uradne laži.
Pri razpravi o dohodkih je poslanec Žebot ogorčeno protestiral, da je vstavila vlada v proračun samo 51 milijonov dohodkov. dinarjev, i* Slovenije, dočim davčni
uradi izkazujejo, da plača Slovenija do 6000 milijonov kron. S tem hoče vlada metati javnosti peska v oči, češ, Slovenci itak več dobe od države, kot plačajo. Vsled te ugotovitve poslanca Zebota so se zgražali celo vladni poslanci nad takimi lažmi v uradnem proračunu.
Poslanec Žebot je nadalje zahteval znižanje 500odstotne dokiade na zemljiški davek, povišanje najnižje obdavčljive svo-te na 15.000 dinarjev in odpravo 30od-stotne dokiade na dohodnino in druge direktne davke. Minister je izjavil, da se bo o tem obravnavalo o priliki zakonskega predloga o davčtri reformi.
Pri razpravi o finančnem zakonu je poslanec Žebot predlagal: najmanjša obdavčljiva svota za dohodninski davek naj se zviša na 15,000 dinarjev; pri dohodnini naj se preuredi skala v prilog malih in srednjih davkoplačevalcev; 20oastotni boni naj se izplačajo ali pa zaračunijo pri plačevanju davkov; davek na poslovni promet naj se ne iztirjava od kmetov, ki prodajajo domače f>roizvode; črta naj se člen 83 o ukinitvi teološke in medicinske fakultete v Ljubljani; delavci naj se v slučajih kužne bolezni brezplačno zdravijo v bolnišnicah; v sodišče za invalide naj se določijo zastopniki invalidov; 12odstotne zamudne obresti na davke naj se znižajo na 6 odstotkov itd. Nekatere predloge je minister sprejel, o drugih se bo razpravljalo v seji finančnega odbora.
Najmanjša obdavčljiva svota se je zvišala na Din 3500; člen, ki ukinja medicinsko in bogoslovno fakulteto v Ljubljani, se črta, za izplačilo 20odstotnih bonov pa izjavlja minister, »da nema para«.
Na predlog poslanca Žebota se je črtal predlog o nagradah davčnim uradnikom, ki bi predpisali čim več davkov.
Proti slovenski industriji.
Srbe silno jezi, ker je slovenska Industrija tako razvita in bi radi od nje vlekli neposreden dobiček ali pa naj jo vrag vzame. V ta namen je trgovski minister dr. Kojič, ki sovraži Slovence, predlogal, da more samo on dovoliti usta-novitv novih podjetij v državi. To se pravi: vzemite nas Srbe med upravne svetnike, sicer ne dobite ničesar. (Puclja tudi sedaj še ni sram, da je glasoval za centralizem.)
Predlog pa je v odseku propadel in tako se bo moral minister v glavni seji boriti za srbske zajedavke.
Poslanec Pušenjak je protestiral, da zadruge v Sloveniji morajo plačat«, poslovni davek, dočim so zacVuge v Srbiji proste. Finančni minister je izjavil, da so vse zadruge tega davka proste,
Pucljevi zemljoradniki in Žerjavov! liberalci proti Slovencem.
Pri razpravi o vseučiliščih so dovolili srbski poslanci, liberalci in zemljoradniki za belfJrajsko univerzo 50 milijonov dinarjev, za ljubljansko univerzo pa samo 7 milijon. Din. Najbolj je nastopil proti ljubljan. univerzi glavni tajnik liberalne JDS Žerjave ve stranke poslanec Gjorgjevič, ki je izjavil, da se itak pripravlja zakon, s katerim bosta ljubljanska tehniška in medicinska fakulteta odpravi jed. Pri tem nastopu proti Sloveucem so bili v največji složnosti z radikali in liberalci tudi Puc-lje* i zemljoradniki Samostojneži) Kadar U velesrbski centralistični priganjači zopet pridejo na Bled govorit na samostojni shod o bratstvu, jih z mokrimi cunjami naženite.
V drugem odseku so obravnavali proračun za pravosodno ministrstvo. Ob tej priliki so hoteli za eno četrtino skrčiti število slovenskih sodnikov in sodnih
Pozor!
Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
▼ Ljubljani — r. «. i o. s. ki se je PRESELILA iz hiše Uršulimkega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve T lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI ceitt poleg hotela «l)NION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
po 6%
brez odbitka rentnega in Invalidskega davka, m Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 5 V« %, vez. tudi po 6Vi°/J
VARNOST za hranlln. vloge Je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno večino delnic stavbne delnišk« družbe hotela .Union« v Ljubljani. - Vrbutega j« njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč ln zemljišč t to-In inozemstvu. - Denar se naloži lahko tudiipo poštnih položnicah,	J™«
Mi že Imate koledar Kmetske Zveze?
uslužbencev. Tej nameri se je odločno uprl poslanec Vesenjak, ki jc naglašal, da je Slovenija še edina dežela v državi, kjer vlada pravna varnost, a namesto da sc obstoječe stanje vsaj ohrani, če se že ne more zboljšati, se stremi za tem, da tudi pravosodje v Sloveniji pade na nižino Ma-cedonije. Pri vseh sodiščih v državi Imamo ogromne zaostanke. Posledica tega je, da sede ljudje zaradi pomanjkanja sodnikov po več let v ječi, ker ne pridejo njihovi slučaji do razprave. Slične razmere vladajo tudi v Srbiji. V Bosno so poslali sodnika Wranglovca, o katerem nihče ne ve, kukšne študije da ima. V Vojvodini je ogromno število nerešenih civilnih pravd, vsled česar trpe ljudje ogromno gmotno škodo, ne da bi omenjali pravne negotovosti in ničeve zaščite osebne svobode. Slovenska sodišča so danes še na višku, tako da zahtevajo celo srbski trgovci ob-rrvaave svojih spornih slučajev pri slovanskih sodiščih. Poslanec Vesenjak izjavlja, da ne bo več sodeloval, če se iz-\ j ši tak nečuven napad na slovenska sodišča in je zahteval od ministra tozadevne izjave, če mu je kaj na tem ležeče, da se vsaj v eni pokrajini države ohrani pravni red.
Z ozirom na ta odločen nastop našega poslanca je odsek sklenil, da se v Sloveniji pri sodnijah samo v toliko skrči '': vilo uradnikov, kolikor mest že sedaj ni zasedenih.
Na dolgo se je obdelaval proračun zunanjega ministrstva. Ob tej priliki je poslanec Vesenjak vprašal zunanjega ministra, koliko mu je znano o postopanju Italijanov in Nemcev s Slovenci in Hrvati onkraj državne meje. Minister je rekel, da bo to osebno poslancu odgovoril. Dalje se je poslanec Vesenjak potegnil za tiste naše vojne ujetnike, ki so šc na Ruskem, ter zahteval, da se vpostavijo diplomatski odnošaji z Rusijo.
Za našega kmeta.
V tretjem odseku so nadaljevali razpravo o kmetijstvu. Dr, Kulovec je v daljšem govoru utemeljeval potrebo, da država v čim izdatnejši meri podpira zadružništvo. Za vse srbske celo brezpomembne stvari imajo dovolj denarja {seveda našega) na razpolago, — a za kmetijske potrebščine v Sloveniji ga ni. Predlagal je, da se kredit za blagovno zadružništvo zviša od 1,300.000 dinarjev na 5 milijonov. Srbska večina je to odklonila. S Srbi so glasovali tudi Žerjavovi liberalci, ki v Sloveniji izdajajo »Jutro« in »Domovino«. Dr. Kulovec je dalje zahteval, da se dovoli
E oseben kredit za Kmetijsko družbo v jubljani. Minister je obljubil, da bo dobila vso potrebno podporo.
Vihar.
Kar vstanejo srbski poslanci in predlagajo 50 milijonov za zidanje 10 novih kmetijskih šol ▼ Srbiji. Dr. Kulovec je izjavil, da pač ne more biti načeloma proti, če se ustanavljajo nove kmetijske šole. Najodločneje pa mora ugovarjati, če ho-V
Čejo Srbi v par letih nadomestiti, kar so v sto in sto letih zanemarjali, in sicer nadomestiti na naš račun in v našo škodo.
To je sistem, ki se opazuje pri vseh ministrstvih. Mečejo sto in sto milijonov za Srbijo, za druge kraje pa nimajo denarja niti za najpotrebnejše stvari
Pri tej izjavi je nastal ogenj v strehi. Srbski poslanci so vzrojili. Radikalec Je-ličij je navedel številke, koliko hiš je bilo požganih v njegovem okraju, koliko mostov podrtih, koliko ljudi ubitih. Iz tega je izvajal, da imajo Srbi pravico zahtevati, da se jim vse na državne stroške popravi in obnovi, druga kraji pa naj čakajo in plačujejo. Vsi Srbi; radikali, demokrati in Pucljevi zemljoradniki so potegnili skupaj, ploskali poslancu pri tej izjavi in seveda vse dovolili,
Očividno je, da si bodo Srbi pustili plačati od prečanov vse, dokler ne bodo vse izmozgali. To bodo mogli, ker pojdejo Srbi vedno skupaj, pa naj bodo radikali, demokrati ali Pucljevi zcmljoradniki. To pravico jim je dala centralistična ustava.
Dr. Kulovec je izjavil, da n. nihče dolžan dati za drugega svoje življenje, zato tudi mi nismo dolžni na korist Srbov gospodarsko propasti,
Samostojneži zopet proti kmetu.
Največje ogorčenje pri naših poslan, cih je vzbudil predlog kmetijskega referenta, da se pri oddelku za kmetijstvo črta cela vrsta uradniških mest in strokovnjakov in celo mesto čebelarskega strokovnjaka za Slovenijo. Referent je izjavil, da je to predlog oddelka samega, torej samostojneža Sancina, ki je voditelj tega oddelka. Torej namesto da bi samostojneži vse storili, da bi se razvoj kmetijstva v Sloveniji čim bolj pospešil in dvignil, kar pa je brez strokovnjakov nemogoče, delajo baš nasprotno: še tisto nekaj denarja, kar nam bi ga sicer pripadlo, samostojneži odklanjajo. Kako sramotno igro igrajo samostojneži s slovenskim kmetom, se razvidi tudi iz tega, da dovoljuje letošnji proračun za slovensko kmetijstvo okoli 15 milijonov dinarjev, do-čim je lansko leto g. minister Pucelj postavil za slovenskega kmeta samo 10 milijonov.
Pri postavki za živinorejo je dr. Kulovec zahteval, da se morajo krediti izdatno zvišati. Odsek pa je le neznatno zvišal podporo lastnikom živine, ki pogine vsled kužnih bolezni, od 25.000 na 60.000 dinarjev (za 7 krav v celi Sloveniji!!). Pucljev centralizem pa res izvrstno dela!
Pri razpravi o kmetijskih šolah je dr. Kulovec z ozirom na to, da se jc za Srbijo dovolilo 10 novih kmetijskih šol, zahteval, da velja ista radodarnost tudi za Slovenijo. Prodrl je edinole njegov predlog, da se ustanovi kmetijska šola za Prekmurje in so v ta namen dovolili borno svotico 50.500 dinarjev za predpriprave.
Podpora za predavanja po deželi je zvišana od 1Q na 20 tisoč dinarjev, gospo-
dinjska šola v Marijanišču je dobila 25.000 dinarjev.
Pri razpravi o regulacijah rek in me-Uoracijah je deloma prodrl predlog po. slanca dr. Kulovca, da so se za regulacijo hudournikov v Sloveniji zvišali krediti od 400 na 600 tisoč dinarjev, krediti 7.a Ume. tijske melioracije od 200 na 400 tisoč di. narjev. Dalje je bil sprejet dr. Kulovčev predlog, da se določi potrebna svota u regulacijo Save pri Gameljnih (500 tisoč dinarjev) in še za druge potrebne kraj«. Zahteval je zvišanje kreditov za vodo.
vode, posebno za Dobrepolje-žužemberk, Vladni poročevalci so izjavljali, da je y ta namen dovolj denarja v splošnih kreditih.
Spomladi bodo začeli z izsuševapjem cerkniškega jezera, v Sloveniji sla v načrtu vodovoda Višnja gora, Osolnik in Martinjak. Z delom bodo začeli pri Blo-ščici, Gradašci in pri par manjših hudournikih.
Pri obravnavi o agrarni reformi se ie ugotovilo, da jc v Vojvodini dobilo ?O.OQO srbskih prostovoljcev zastonj veleposestniško ozemlje. Od teh jo obdeluje samo 1000, 19.000 pa dela z njo > gšefte^, prav po balkansko!
Šest milijard in Puclja še ni sram.
Včasih sc kar zgrozimo, če pomislimo ' na Nemčijo, kakšne ogromne svole vojne odškodnine mora plačati in kako jo jc to breme gospodarsko upropaslilo.
Pa kaj se bomo grozili nad Nemčijo: saj mora Slovenija plačevati prav tak6 ogromno vojno odškodnino belgrajski čar-šiji, ki je skozi celo vojsko igrala hazarcice igre v francoskih obmorskih kopališčih ia kradla srbski državi in ubožnemu srbskemu ljudstvu denar iz blagajn. .
Ugotovljeno je, da bo Slovenija plačala letos šest milijard kron vseh davkov v Belgrad. Ali je to kaj drugega kol vojna odškodnina, ki jo moramo iz svojih žuljev plačati Belgradu, vojna odškodnina, ki nas bo gospodarsko prav tako uničila, kot je Nemčijo. Vsa znamenja kažejo na to. Denarja nikjer več — seveda, ker je vse požrl Belgrad — davčni nalogi pa vsebujejo vedno višje številke in nič se ne čudimo, da se je nekje na Kranjskem neki vdovi* posestnici omračil um, ko jc dobila davčni nalog: dohodkov nobenih, niti za vsakdanji živež, med tem pa plačaj ogromno svo-to belgrajskim požeruhom-milijonarjem. žive v brezdelju in razkošju. Tako vneto-vpijočih krivic slovenski narod ni trpe\ n4 pod Turkom ne pod Avstrijo, kot jo mora sedaj po sokrivdi dveh bogatinov — Puc''a in Žerjava — prenašati od lastnih tako-zvanih »bratov«.
Šest milijard, to se pravi šest tiso« milijonov kroni
In kako porabljajo ta denar!
Naši poslanci so odkrili v finančnem odboru, da je država izdala 20 milijonov dinarjev za naseljence na Ovčjem poli" "j" pa o tem denarju ni nikjer nobenega ""j* računa, nad naseljenci pa se podirajo
ne hiše; 20 milijonov je šlo za agrarno za-jednico — nikjer obračuna! Na Javi so liberalci (Zerjavovi pristaši in Pucljevi prijatelji) kupili za bajne svote mnogo predrag tobak, ki danes plesnuje po maga-cinih. Ugotovilo se je, da čiča Pašič, eden prvih milijonarjev v državi — z delom svojih rok ali svoje pameti jih ni zaslužil
—	dobi na leto poleg svoje plače še 180 milijonov dinarjev ali 720 milijonov kron, ki jih lahko porabi, kakor hoče, ne da bi tnu bilo treba za to polagati račun.
In tako dalje.
Nikjer na svetu tako ne odirajo naroda kot dela Belgrad s Slovenci edinole s pomočjo centralizma, ki je dal vso moč v roke belgrajskim pljačkašem.
Centralizem, to je vidovdanska ustava, daje Srbom izključno moč v roke. ker se po vidovd^rpkt ustavi detajo posU'« samo v Belgradu, ves denar se steka samo v Belgrad, in denar razdeljuje samo Belgrad. V Belgrad« pa odločuje veHsrbska čaršija in nihče drugi. In ta velezrbska č;<ršija se na vse kriplje trudi potegniti Slovencem kožo s lelesa.
To je centralizem, to je vidovdanska ustava.
In za to vidovdansk« ustavo izja/ljajo samostojneži še zdai v »Kinetiiskem listu«, da jih ni sram. d* no glasovali zanjo.
Šest milijard, 720 milijorc !iron Pt-šiču — slovenski univerzi pa samo 28 mi-li>onov, in posestnikom, ki jim je živina po kužnih boleznih poginili samo 240.000 K
—	!n 'o z veliko milostjo — in samostoi- j nežev še ni sram, oni so ponosni, da so glasovali za ustavo, ki vse to omogočuje, oni si drznejo še usta odpirati!
Slovenski kmet, ali si Izgubil vso ljubezen do domačiie, da še trpiš »Kmetijski list« v svoii sredi, tisti časopis, ki je največ kriv centralizma in ki še danes izjavlja, da ga nt sram, če so samostojneži glasovali za gosoodarsko propast slovenskega kmeta. Kako more biti slovenski kmet tako zaslepljen, da danes le še trenutek posluša Puclja, ki je sokriv te nesreče slovenskega naroda in ki se še danes ne sramuje družiti se s tistimi srbskimi poslanci, ki ob vsaki priliki planejo na Slovence, da jih izropajo in izmozgajo?
Kaj je s Kmetijsko družbo?
Po prevratu je bilo pričakovati, da bo ta velevažna korporacija, ki edina predstavlja strokovno zastopstvo našega kmeta, se povzdignila in začela delovati v kmetovo korist. In res se je število članov dvignilo nad 30.000. Po znanih spletkah pa so jo s pomočjo mlado-liberalcev in njih komisarja Spillerja dobili v roke samostojneži in družbeni predsednik je postal Gustav Pire. Od tistega trenotka je ginevalo zaupanje v družbo in število članov je padlo za več kakor za polovico na 12.000, kolikor jih šteje danes. Najhujši udarec za družbo pa so bile znane kupčije G. Pirca. Pri eni kupčni (emajli-rana posoda) je družba oškodovana za najmanj 150.000 dinarjev, zaradi 10 vagonov galice, ki jih je pokojni kupil na svoj račun in prodal pod imenom Kmetijska
družbe, je pa bila družba obsojena na carinsko kazen blizu 1 milijona dinarjev. Pritožba zoper to kazen leži pri državnem svetu vBelgradu in še ni rešena. Ne bomo trdili, da so Samostojni vedeli za te kupčije; vemo pa za trdno, da se je pokojni Pire izrazil, da mora največ on vzdrževati «Kmetijski list« in vemo tudi natančno za vsote, ki jih je nakazal Samostojni stranki. Ko je prišla zadeva z galico na dan, so jo hoteli Samostojni potlačiti in njihov odbornik M. Bajuk je stavil v seji Kmet. družbe predlog, po katerem bi se sicer Pirčevo postopanje obsodilo, vendar pa bi Kmetijska družba vso kupčijo nase prevzela. Ed no našim zastopnikom iz Štajerske se ima družba zahvaliti, da so preprečili tak predlog in obvarovali družbo milijonske Škode.
Da bi se omejilo 6trankarstvo v družbi in začelo samo strokovno delo v družbi, je naš prvi podpredsednik v družbi stavil Samostojnim predlog, naj se uvede no* volivni red v Kmetijsko družbo in sicer kakor za narodno skupščino — po proporcu. Kolikor članov bi imela kaka stranka ali skupina, toliko odbornikov v podružnicah in gUvnem odboru bi naj dobila. Mislimo da bi to b'"lo pravično. Samostojni so sami zahtevali isto pred tremi leti in nekateri njihovi voditelji so s takim predlogom tudi letos soglašali. A kaj se je zgodilo? Pri pogajanjih z našimi zastopniki so Samostojni naenkrat izjavili, da odklanjajo proporc in da zahtevalo, naj uaša stranka pristan na to, da bodo oni še nekaj let gospodarji v Kmetijski družbi K taki zahtevi so jih mogli zavesti samo gospodje iz njihove stranke — katerih eden se je ponujal nedavno našim poslancem, .'co je bil že v SKS —, ki komaj čakajo, da se eden vsede na Pirčev stolček, drugi pa na stol tajnika Laha, ki ga soviaži SKS, ker se je uprl Pirčevim šn samostojnim manipulacijam v Kmetijski družbi. To — in nič drugega — je gola resnica o Kmetijski družbi in o «strokovni< vnemi Samostojne • stranke za Kmetijsko družbo.
V seji 8. novembra je prišlo, ko se je obravnavala plača g. Jainnika, ki je odbor nikdar ni odobril, do ostrega spopada med našimi in Samostojnimi. Naš prvi podpredsednik je prej že dvakrat aal na dnevni red bilanco in proračua, pa Samostojnim se je vselej bolj mudilo, preganjati g. Laha, kot pa obravnavati to, kar je najvažnejše, namreč račune Kmetijske družbe. Ko je v nastalem hrupu I. podpredsednik zaključil sejo in so naši odborniki odšli, je pa drugi podpredsednik kratkomulo nadaljeval sejo m so v tej seji g. Lahu prepovedali sploh priti v Kmetijsko družbo, določili dan za občni zbor in dali razna pooblastila svojemu zaupniku g. Rohrma-nu. Vsi ti sklepi so seveda neveljavni, ker bilo nadaljevanje seje nepravilno. Zaradi tega je predsednik pa«" dni potem g. Rohrmana, ki je bil nastavljen za to, da »nadzoruje« predlednika in poroča Samostojnim o njegovem delu, odvezal od njegove začasne službe in vpoklical g. Laha, ki je bil na dopustu. Tudi je tiskarni prepovedal, objaviti občni zbor v .Kmetovalcu«. Vsled teh odredb je bil pri Samostojnih ogenj v strehi, in tajništvo Samo-
stojne stranke je sklicalo kranjske odbornike na sejo Kmetijske družbe. Da taka seja, ki jo skliče politično tajn.štvo in ki se nanjo ne povabi vseh odbornikov, ni veljavna, je jasno vsakomur in tudi naša pokrajinska uprava je povedala to Snmo-stojnim v brke. Zato so pa tudi neveljavni vsi znameniti sklepi na tej slavni seji. Samostojni so namreč prvega podpredsednika, ki so ga izvolili na občnem zboru delegati iz Štajerske in ki ima po § 19 pravil vse pravice predsednika, ako ta umre ali je zadržan, kratkomalo odstavili. Drugih sklepov sploh ne omenjamo, ker so preneumni in jih je mogel nasvetovati le kak Jamnik.
Da izvrše te sklepe, so Samostojni pod vodstvom Puclja — to je moral biti pravičnik kot minister, ki se je sedaj izpostavil za take nezakonitosti — pridrli v pisarno Kmetijske družbe, iztrgali tajniku Lahu ključe in ga napodili iz pisarne. Vse to so storili v sredo, ko je prvi podpredsednik ponavadi odsoten. Ko je ta prišel drugi dan v svojo sobo, so nahrulili nanj in mu zagrozili, da ga vržejo ven, če se ne umakne.
Po teh junaških činih so se oddahnili Samostojni in junaško dalje stražili Kmetijsko družbo kot svojo trdnjavo. Ali to veselje ni trajalo dolgo. Pokrajinska uprava jih je poklicala k sebi in jim povedala, da jih zaenkrat sicer ne bo s policijo vrgla iz njihove trdnjave, da pa so vsi njihovi sklepi neveljavni. Ljubljanske bank« so zaprle svoje račune iu jim sporočile, da tem gospodom ne izplačajo nobenega denarja. Isto delajo po deželi naše podružnice in člani, ki povrh tega tirjajo naza) posojeni denar. Samostojni so ie v stiskah, ker ima Kmetijska družba ravno sedaj izpeljati največje kupčije (umetna gnojila, galica, semna itd.), kar se vse da gladko izvršiti le tedaj, če je v družbi soglasje, ne pa nasilje. V tej stiski so se Samostojni že zatekli do «ata Naroda« in po njem prosijo vlado, naj pošlje Kmetijski
rj7
Mite čevlj& z 'y$cr/017gumlpotplatL
Prepričajte se sarrf. kako t>2°dnl *> « siti. Vzemite pa pred vsem v obzir, d« W Berson-iumi Krtplat cenel »|kot usnjeni ter pomeni« nosrtev Istih z« Vat velik prihranek. Zahtevajte p. od Vašega čevl]ar|a strokovno prttrdKtv ruml potplatov ■ vpotabo prUoieMO Berson-cementa.
a*
družbi »komisarja«.! Tako njihovo hajdu-ško junaštvo ni trajalo niti tri dnL
Mi zahtevamo od vlade, da ščiti zakon in pravico pravilno izvoljenih druž-binih funkcionarjev. Če zna vlada ščititi radikale, tako da celo odloča, kateri shodi radikalov so pravi in kateri ne, je tem
bol} njena dolžnost, da nastopi proti nasilju Samostojnih v tako važni korporaciji kakor je Kmetijska družba. Kakega komisarja pa, ki se že danes hvali, da mu cvete v Kmetijski družbi pšenica, pa ne prenesemo, ker se bo samo i g ra 1 z družbinimi koristmi
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Papirnatega denarja v naši državi
imamo glasom izkaza »Narodne banke« z dne 8. novembra v prometu za 5917 milijonov 200 tisoč dinarjev. Tekom enega tedna se je pomnožilo število bankovcev za 36 milijonov 400 tisoč dinarjev.
CENE.
g Ljubljanski trg, Tržni urad med drugim poroča: Goveje meso I. vrste od 22 do 28 Din, II. vrste od 17 do 22 Din. Mostna občina prodaja na eni stojnici meso po 16 in 17 Din, na drugi po 21 in 22 Din. Perutninski trg je v Ljubljani, dokler ne dobimo uvoza iz produktivnejših pokrajin države, zelo slab. Cene, kakovost kot množina blaga neugodna. Vzrok predvsem v tem, ker se okolica v prav neznatni meri ukvarja z odgojo perutnine. Mal piščanec 15 do'30 Din, večji 25 Din, kokoš 35 do 45, raca 35, nepitana gos 80 Din. Mleko in izdelki so se nekoliko pocenili. Mleko 3 do 4 Din filer. Surovo maslo 55 do 60 Din, čajno 70 do 80, jajce 2 do 2.25. Glede jajc bo na ljubljanskem trgu za zimo stalno opažati pomanjkanje in višjo ceno, medtem ko je spomladi in poleti jajc po nižji ceni dovolj na razpolago. Cene moke št. >0« 6.25. Pomanjkanje moke ni in tudi potvorbe moke se ne zaslede več. Kmh: 6.50 za kg belega in 5.50 za kg črnega. Špecerijsko blago se ravna po stanju denarja. Glede sadja je določal cene do sedaj kmečki trg. Vsled majhne množine sadja, bodo pa kmečke zaloge sadja v kratkem izčrpane in bodo vršili razprodajo v prvi vrsti trgovci. Na deželi je bila prodajna cena za sadje slabejš vrste: jabolka 3 Din za kg, boljša 4 do najvč 5 Din. Hruške so s tržile po 3 do 4 počez, luksusne hruške po 4 do 6 Din. Zelenjave je na trgu dovolj. Krompir 1 Din, zelje v glavah 75 para kg, kolerabe 75 para, kislo zelje 8 Din. kisla repa 2 Din. Na tem polju vlada na trgu premalo konkurence, — Od aprila do današnjega dne bo se podražila oziroma pocenila živila v naslednjih odstotkih: goveje meso: Btalna cena, teletina podražila za 70%, svinjina podražila 12%, Pocenilo se je sledeče blago: slanina 10%, mast 14%, mleko 26kmh 18%, sladkor 12%, moka 15%, krompir 70%. Jajca so se podražila za 43% (sezijska podražitev).
g Celjski trg. Govedina: I. vrste 25, II. vrste 22.50, na trgu I. vrste 22.50, II. vrste 17.50. Teletina: I. vrste 35, II. vTste 80. Svinjina: I. vrste 35, II. vrste 32.50, slanina 1. vrste 43, II. vrste 41, mast domača 44, ameriška 89, Sunka 55, prekajeno mel
bo I. vrste 45, II. vrste 40. Divjačina: divji zajec 60, srna 25. Mleko 3.50 do 3.75, surovo maslo 50, čajno 75 do 80, jajce 2 do 2.25. Sadje: jabolka 4 do 6, hruške 6 do 8, kostanji 2.50. špecerijsko blago: kava Por-torika 56 do 68, Santos 44 do 50, Rio 40, sladkor v kristalu 19.50, v kockah 21.50, riž I. vrste 11, II. vrste 8.50 do 10, olje namizno 32, bučno 44, testenine 15 do 21, milo 17.20. Moka: >00« in >0< 6, >2> 5.70, >4« 5.30, koruzna moka 3.20 do 3.40 (na drobno 20 par več). Žito: pšenica 34— do 350, rž 300, oves 280 do 300, ječmen 280 do 300, fižol 400 do 500. Kurivo (se je podražilo): premog črni 51, rujavi 26.50, drva trda kub. m 140 do 150, mehka 112 do 120. Krompir 1 do 1.25.
g Cene na žitnem trgu. Pšenica 16 K. Koruza 13 K. Oves 11 K 60 vin. Moka št. 0 24 K 50 vin. Otrobi 7 K.
g Tržišče žganja. V pokrajinah, kjer iz sliv po večini kuhajo žganje in jih manj suše, je cena žganju padla, ker so se zaloge napolnile ter jc povpraševanje oslabilo. Slivovko in vinskega žganja so je letos več nakuhaio, kot lansko leto. Mnogi vinogradniki so iz lanskih vinskih zalog nakuhali konjaka. Na izvoz siivovke in vinskega žganja sedaj ni misliti. Izvoz na Poljsko se je vsled padca poljske marke in vsled političnih razmer prekinil, (.'ene žganju so sledeče: bosansko novo blago 32.50 Din; belgrajsko do 10 stopinj 30 do 40 Din; dvojno žgan 100 do 120 Din za liter. V notranjosti Srbije se dobi novo blago za 25 do 35 dinarjev.
g Gospodarska zveza notira sledeče cene: Semena: Domača detelja, črna, plombirana, garantirano čista brez predo-nlce po Din. 45.—. Lucema ali nemška detelja po 40 Din. Inkarnatka (rdeča detelja) po 25 Din. Semenska pesa »MamutlK in »Eckendorfer« po 18 Din. — Gnojila: Kalijeva sol 42 odst. po 150 Din za 100 kg. Kostni superfosfat z 18 odst. v vodi rastop-ne fosforove kisline po 260 Din za 100 kg. Rudninski superfosfat z 16 odst. v vodi ra-stopne fosforove kisline po 175 Din za 100 kg. Bela razklejna kostna moka po 250 Din za 100 kg. Tomaževa žlindra 18 odst. po 180 Din za 100 kg. Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se iste znižajo. — Krmila : Lanene tropine
So Din 4.50 za kg. Orehove tropine po Din .50 za kg, vsebujoče 42 odst. beljakovin in maščobe. — Vinogradniške in kmetijske potrebščine: Drevesne škropilnice bakrene po 400 Din. Modra gallca po 11 Din za kg. Žveplo, dvojno rafi-nlrano po 4 Din. Trierji (Čistilnjki) tt. Heid po 2900 Din znamke IA. Znamke IB po
2800 Din. Mlatilnice na ročni ln gepeljni po, gon po 4000 Din. Mlatilnice na gepeljni po-gon s siti in tresali po 6500 Din. Gepelji na 86 obratov po 4500 Din, na 24 obratov po 4000 Din. Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedeljski stroji, kakor: čistilniki, pajtelni, plugi, poljedeljske in travniške brane, kose in brusi, vodne žage, brzoparil-niki, kovani žeblji, gnojnične sesalke, cevi, tehtnice.
ŽIVINA.
g Cene živini. Zagreb, dne 17. no-vembra. Sejem je bil slab. Zunanjih trgovcev ni bilo. Cene za kilogram žive teže: bosanske buše I. vrste 1 do 12, II. vrste 10 do 11, III. vrste 8 do 9, teleta 17.5 do 20, svinje sremske debele 25 do 26, domače 25.5 do 27. Krma: seno 77.5 do 110, otava 115 do 175, detelja 112.5 do 150 Din za 100 kilogramov.
g Lvoz svinj iz Jugoslavije v Madžarsko. Budimpestanski listi javljajo, da so madžarske tvornice salam zaprosile madžarsko vlado, naj dovoli uvoz 400 vagonov svinj iz Jugoslavije.
g Kužne bolezni živino in nadzorstvo nad njenim izvozom. Ker ee je v zadnjem času izvozilo nekaj okužene živine, je ministrstvo za poljedelstvo in vode izdalo na-redbo vsem vetrinarskim postajam in pokrajinskim upravam, da dovolijo le izvoz one živine iz krajev naše države, v katerih se kužna živinska bolezen že ni pojavila 40 dni pred izvozom.
PROMET.
g Nova državna cesta v Sloveniji. Na
6evemi meji Slovenije se prične prihodnjo pomlad z gradnjo nove države ceste od št. Ilja do Marije Snežne. Gradbeno ministrstvo je poverilo gradnjo ceste Stavbeni družbi v Ljubljani.
g Železniška zveza Ljubljana — Split. Železniška proga Gospič—Knin bo bržkone končana do spomladi, ker je železniško ministrstvo dovolilo potrebne kredite za po-npešno gradbo zadnjih 45 km od onkraj Gručca do Knina.
RAZNO.
g Za živinsko sol. Poslanec Sušnik je poslal finančnemu in kmetijskemu mini-stru sledeči upit: S tem, da je srbski monopolni zakon, ki ne predvideva uporabe oziroma taksiranja živinske soli, razširil na vso državo, je slovenski napredni kmetovalec hudo prizadet, 2e več desetletij so namreč slovenski umni živinorejci pn prehranjevanju goveje živine uporabljali živinsko sol, ker so najboljši strokovnjaki s preizkusi ugotovili, da je živinska sol
Eri krmljenju živali neobhodno potrebna i za naše podnebje najprimernejša. Brez živinske soli je pri naši slabi in nezadotm krmi umna živinoreja nemogoča, ob polaganju močnih krmil, otrobov itd. pa j® uporaba soli sploh neizbežna. Preje se je ▼ Sloveniji porabilo letno okoli 200 vagonov po 10 ton živinske soli, danes je vsaka dobava onemogočena, oziroma za-hranjena. To kruto dejstvo najtežje občutijo naši živinorejci, ki pri vzreji dobre goveje živine sedaj ne morejo doseči nič več tako dobrih uspehov, kakor nekdaj. M«" slim, da bi se Slovenija mogla zalagati t
nedenaturirano soljo, četudi nai monopolni zakon ne predvideva uporabe živinske soli, na isti način, kakor se mša industrija zalaga z denaturirano soljo. Vse prejemanje in oddajanje živinske soli v Sloveniji bi mogle prevzeti naše zadružno-gospo-darske organizacij« in Kmetijska družba za Slovenijo. V kolikor pa bi dosedanja zaloge monopolne soli ne zadoščale, naj se dovoli Gospodarski zvezi in Kmetijski družbi na posebno prošnjo uvoz živinske soli iz inozemstva proti odplačilu monopolne takse, ki pa seveda ne sme biti večja od 60 para za kilogram, kolikor znaša tudi taksa za industrijsko denaturirano sol. Ker vsled pomanjkanja živinske soli in vsled zabrane uvoza med slovenskimi kmetovalci vlada veliko nezadovoljstvo in ker je to na veliko škodo naši živinoreji in narodnemu gosDodarstvu sploh, vprašam gospoda ministra: 1. AH gospod minister uvidi nujno potrebo in veliko korist živinske soli za umno živinorejo? 2. Če gospod minister spozna to, ali hoče takoj ukreniti vse potrebno, da se v Sloveniji omogoči dobavljarije živinske seli?
g Žalostno. Urednik »Sadjarja in vrtnarja« poroča v zadnji številki o sadni razstavi na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Med drugim piše: »Mali posestnik pa, kateremu je bila razstava v prvi vrsti namenjena, se je pa ni udeležil niti s sadjem, niti se mu ni zdelo vredno, da bi si vsaj ogledal, kar so postavili na ogled drugi, naprednejši od njega. Zato pa razstava, dasi je bila tako lepo izvršena in jo' stala toliko truda, ni dosegla niti prvotnega poučnega namena, ker tisti, Td so pouka najbolj potrebni, je niso ogledali.« Na drugem mestu v istem poročilu pa pravi: >Pa kako težko je priti ljudem v tem oziru do živega! K predavanjem jih ni, za strokovne organizacije in tozadevno berivo se ne brigajo, razstav ne obiskujejo, kaj šele, da bi kaj vprašali, da bi se pri-lično kaj posvetovali ali si kaj zabeležili. Človek bi obupal, ko to premišljuje.« itd.. Pri nas imamo izobraževalne organizacije. Ali ne bi bilo pametno, da bi pričeli po društvih razen iger itd. poučevati naše ljudi še kaj drugega, kar je v boju za gospodarski obstoj našega kmeta velike važr nosti?
g Sadjar in vrtnar št. 10, glasilo >Sad-jarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo« je izšel s sledečo vsebino: Koroška moštnica, kateri način požlahtnjevanja je najboljši?; Nekaj o pocepitvi; Žlahtno ali divje deblo?; Opazke k spisom g. Dolin-ška in g. Levstika; Črtice o konserviranju sadja in zelenjadi; 0 rožah; Veliki odolin ali zajčki. Nadalje prinaša vprašanja in odgovore, raznovrstni drobiž, društvene vesti in poročila o sadnih razstavah in ogledih. List toplo priporočamo.
g Možnost izvoza krompirja v Italijo. Po najnovejših podatkih se ceni italijanski letošnji pridelek krompirja na 10 milijonov kvintalov, tako da je konsum, ki znaša iet-no povprečno 15 do 16 milijonov, nepokrit in da po potreben uvoz iz inozemstva. Do sedaj se je dovolilo samo uvoz izbranega krompirja za seme. Uvoz krompirja za konsum se Da iz sanitarnih razlogov. i
glavnem pa v svrho zaščito italijanskih producentov krompirja v zgornji Italiji in v neapoljskem okrožju, ni dovolil. Z ozirom na velik letošnji manjko v produkciji bo Italija primorana uvažati inozemski krompir. Do sedaj so še ni čulo ničesar o preklicu prepovedi uvoza, toda pričakujo se, da bodo v kratkem izdana gotova izjemna določila.
g Proračun našo bolnice. Stroški za bolnice znašajo v Srbiji nad 35 milijonov dinarjev, v Bosni 17 milijonov, v Hrvatski 20 milijonov, v Sloveniji 18 milijonov, v Vojvodini okrog 12 milijonov dinarjev. Dohodki pa znašajo v Srbiji 450.000 dinarjev, v Bosni 3,900.000. v Hrvatski 464.000, v Sloveniji 3,900.000, v Vojvodini 12 milijonov 300.000 dinarjev. Iz teh podatkov izhaja, da je oskrba v bolnicah v Srbiji brezplačna, dočim morajo v prečanskih pokrajinah bolniki plačevati znatne oskrbne stroške.
g Dalmatinsko vino. V Dalmaciji čakajo podraženja vina, zato pa drže sedaj zelo visoke cene. Prodajajo ga le taki, ki nujno potrebujejo denar. Promet otežko-čuje tudi pomanjkanje gotovine, ki se jo občuti povsodi, glavni producent vina pa ne pozna kreditov, marveč oda svoje blago izključno le za gotov denar. Kakovost je dobra, množina je za 30 odstotkov večja od lanske. Bela vina so po 30 do 32.50 dinarjev, črna po 35 dinarjev. Odstotek alkohola znaša pri belem do 12, pri črnem do 13.
g Seja mlekarskega društva bo dne 2. decembra ob 10. dopoldne v gostilni Mrak, Rimska cesta. Udeležba obvauui.
g Vabil* k seji Plan. odbora, ld se bo vi<-Sila ob 11. url dopoldne dne 2. decembra v Lescah v gostilni pri K r i S t o f u s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelniku. 2. Poročilo zastopnika okrožnega agrarnega urada. 3. Poročilo krajnega komisarja dr. Špilerju. 4. Imenovanje 2 članov v živinorejski odsek. 5. Slučajnosti. — Seja je javna in je z ozirom na kraje, ki spadajo pod agrarno reformo, zelo važna, ker pride referent agrarne reforme.
Da bomo rejeni in sdruvi, seiiino po hrani pravi. Kupujte zato »Pekaiete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
nudi
primeroma [njenem pctplaiu kavčukov, fjefpefttik inpotplaLr
Položnice za obnovitev naročnine za prihodnje leto priložimo vsem izvodom v prihodnji številki. Obenem bomo takrat sporočili ceno Domoljuba za leto 1924 Prosimo, pazite prihodnjič na položnica d Občni zbor podružnico Županske zveza v Novem mostu, ki je bil 12. t. m. v Rokod. domu, se je lepo obnesel. Osebe, ki so izvoljene v novi odbor nam dajejo garancijo, da bo naša podružnica delovala odslej živahnejše. Občni zbor je sprejel več resolucij, ld so bile poslane Jugoslovanskemu klubu.
d Samostojna komedija. Samostojnež je samo surov, zraven pa niti toliko brihlen. da bi vedel, kdaj ga do dna polomi. Te dni so samostojneži sklenili, da bodo Kmetijsko družbo kar sami v roke vzeli in so jo. Stvar pa ne gre s paragrafi skupaj. To je nerodno. Pa samostojneži imajo trdo kožo. Saj so jo tudi s centralizmom polomili, pa jih ša danes ni nič sram, kakor se bahajo.
d Podružnicam in članom »Kmetijske družbe«. Kakor je od pristojne državno oblasti ugotovljeno, so vse odredbe gg. Pipana in Rohrmana neveljavne. Zato opozarjam vse člane in podružnice, naj bodo t svojih naročilih in plačilih skrajno prevlek ni, ker sta za poslovanje »Kmetijske druž" be«, dokler se razmere ne uredijo, odgovorna osebno le omenjena gospoda, ne pa »Kmetijska družba« kot taka. Evgen Jarc, prvi podpredsednik.
d Zavedne kmete opozarjamo, naj gotovo takoj kupijo koledar Kmetske zveza Naroča se pri tajništvu Jugoslov. kmetskei zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica. Prodaja ga v Ljubljani tudi Jugoslovanska knjigarna. Na deželo smo ga poslali v skupnih zavojih našim za> upniKom. povprašajte najprej pri njih I —« Vsak kmet bo našel v koledarju toliko kmetu potrebnega, da bo videl, da je cena 10 Diu nizka. Tudi za razne zapiske je pri-dejano dovolj papirja. Vezava trdna.
d Zaupnike, katerim smo koledar ra> poslali, prosimo, da ga hitro razpečajo inf nam dopošljejo denar po položnici. Če kaj ostane, brž vrnite, da moremo pestreči drugim.
d Dva občna zbora v Kamniku: V nedeljo se je vršil v Kamniku ob veliki ude. ležbi občni zbor Županske zveze za pol i t iS. okraj Kamnik in takoj nato občni zbor Okr« Kmetske zveze. Pred občnim zborom je po« jasnjeval g. glavar Ogrin sestavo občinskibl proračunov in seznamov za kuluk. Zboro-valci so mu izrekli zahvalo za pojasnila, po* vedali pa nevstrašeno tudi svoje mnenje, kaka nespamet in krivica bl bila uvedb« lculuka na Slovenskem. V tem smislu Je bila sprejeta tudi resolucija. Sprejetih je bita!
se peni, kakor naJbolJU toaletno miloi
GAZELA-milo cato »U<«Jto y poratSl GAZELA-milO U*iTWrSS
|« v cest brw koakfr« reace.	_
5*
GAZELA-milo
GAZELA-milo
mdi vec gospodarskih resolucij, ki se odpošljejo Jugoslovanskemu klubu. Izrekla »e jc Jug. klubu popolna zaupnica. Za zabavo jo poskrbel neki samostojnež, ki je prišel na zborovanje oborožen s Pucljevimi lažmi. Dal je tako priliko, da so naši možje zvedeli, koiiko je dati na laži »Kmetijskega lista«. Končno je tudi on spoznal svojo zmoto in glasoval za zaupnico SLS. — Celo zborovanje, ki Je bilo vseskozi zanimivo, je prevevala ena misel: vztrajati v boju za avtonomijo in prezirati vse klevete nasprotnikov.
d Pašič ni zbolel, samo ustrašil se je lako hudo, da no gre iz stanovanja. Stvar je namreč takale: da bi vlada ukrotila v Ma-sedoniji komitaše, je poslala tjakaj svoje lastne komitaše, ki naj delajo red. (Res imenitne recepte pozna naša vladal) Med temi komitaši se je nahajal tudi sluga predsedstva vlade Milan, ki se je pred par dnevi nenadoma vrnil z bolgarske meje v Beigrad. Oglasil se je pri glavnem vratarju v predsedstvu vlade in pustil pri njem dve bombi francoskega sistema, ki so, kakor znano, najboljše. Za to je izvedela policija, ki je takoj napravila hišno preiskavo in našla obe bombi kriti v stanovanju glavnega vratarja. Bo^bi sta bili skriti v sobi, ki se nahaja pod dvorano, v kateri zboruje ministrski svet. Vratar in sluga Milan sta bila takoj aretirana. Sedaj imajo čiča Pašič tak strah pred francoskimi bombami, da kar s svojega stanovanja vladajo milo srbsko očetnjavo.
d Visoke obresti — nevarnost za vlo-Novosadski list D. Volksblatt piše v mi zadnjih številk sledeče: >Bančni polomi, ki so se zgodile v zadnjem času in polomi, ki šc slede, kažejo, da so oblasti svoje dolžnosti čisto zanemarile. Iz strankarskih razlogov so se zlasti v času demokratske-radi-kalnega koalicijskega gospodstva podeljevale bančne koncesije osebnostim, ki jim je manjkala moralna sposobnost, da bi tuje denarje uporabljale na koristen način. — Oblasti naj vsaj zadnje bančne polome uporabijo kot povod, da temeljem svoje nadzorstvene pravice izvrše pregled stanja vsaji v tistih bankah, ki se pečajo z industrijskimi podjetji, da se javnost pomiri in ne pride do navalov vložnikov na banke, kar bi silno oškodovalo narodno gospodarstvo. Pri tem naj bi se obrnila pozornost tudi na tiste banke, ki obetajo za vloge izredno visoke obresti; kajti če posamezne belgrajske banke obljubljajo do 50 odstotkov obresti, mora biti vsakemu otroku jasno, da tak zavod ne more na naraven način spraviti skupaj sredstev, ki so potrebna za iztresanje takih visokih obresti.« — Opozarjamo, da tudi nekatere slovenske banke posojajo denar za visoke obresti na Hrvatsko in še dalje.
d Veliki inpan dr. Lukan je odstopil radi nočne pretepaške afere s Sokoli v kavarni Emona. Vlada je vzela odstop svojega dičnega pristaša na znanje. Namesto njega vodi vladne posle dvorni svetnik Kremen-iek. Kdo bo novi veliki srbski hlapec — oprostite: župan, se še ne ve.
d 800 milijonov lejev bo plačala Bolgarija za povrnitev Škode, ki jo je napravilo med vojsko bolgarsko vojaštvo potom rekvizicii-61
d Uradnike akubijo. Ministrski svet je sklenil, da se bo uradnikom izplačevalo samo 25 odstotkov poviška, ki ga določa novi uradniški zakon. Ni čudno, da morajo vsi državljani spoštovati zakone, največjo čudo je, da jih ministri poljubno lahko gazijo.
d Skrb Belgrada za slovenskega kmeta. Letos so po mnogih krajih prav zadovoljni s pridelkom sena. So pa tudi kraji, ki so še slabši nego lani. Tako n. pr. je Loški potok V6led suše in pomladnega mraza skoro brez sena. Poslanec Škulj je vložil na ministra za promet prošnjo, naj bi se siromašnim občanom dovolil znižan prevoz sena iz Hrvatske ali Štajerske. Mini-Bterstvo za promet pa se je obrnilo na poljedelsko ministrstvo, ki je odgovorilo, da je letos povsod dovolj sena, nakar je minister i.a promet odbil predlog. Toliko smisla ima Beigrad za slovenskega kmeta, ko je v stiski f
d Občni zbor SKSZ se je vršil v četrtek 16. t. m. Za predsednika je bil izvoljen dr. Jakob Mohorič.
d Občinske odbornike po vsem Slovenskem opozarjamo, da začne izhajati list »Občinska Uprava« samostojno. Vse občine so dobile tozadevno okrožnico. Poskrbi-, te, da list vsa županstva ta».oj naroče, da vemo komu poslati prvo številko.
d Is liberalne demokratske stranke vedno bolj izstopajo poslanci ter snujejo svoje avtonomistične stranke. Žerjav in pa Pribičevič postajata vedno bolj osamljena, avtonomistična misel pa baš po zaslugi SLS vedno bolj prodira celo v stranko, ki je bila najzagrizenejša zagovornica centralizma.
d 1000 letnico hrvatskega kraljestva obhajajo Hrvatje leta 1925. Isto leto jim najbrže prinese obnovljeno hrvatsko kraljestvo. Zakaj takrat bo centralizem že med staro šaro, če nas vsa znamenja ne varajo.
d Bojkot proti Hrvatom. Srbski trgovci bo sklenili, da bodo odklanjali vse hrvatske izdelke in odpustili hrvatsko osobje. Le hrvatski denar radi jemljejo. Pri nas pa smejo Srbi na javnih shodih govoriti, zakaj sam g. Pucelj jih pripelje v Slovenijo.
d Civilni zakon se vpelje v Julijski Benečiji z novim letom.
d Po povodnji oškodovanim Barjanom Je na predlog naših poslancev notranji minister dovolil 10.000 dinarjev podpore, ki jih bo razdelil mestni magistrat ljubljanski.
d Cerkev na Rakovniku je dozidana do vrha in deloma tudi že pokrita.
d Prebivalstvo Jugoslavije. Po zadnjih podatkih šteje Jugoslavija 11,724.915 prebivalcev. Po narodnosti je 9,660.499 Srbov, Hrvatov in Slovencev, 202.207 drugih Sloavnov, 512.207 Nemcev, 483.871 Arnav-tov, 188.073 Romunov in 210.214 drugih narodnosti. Po veri je 5,529.261 pravoslavnih, 4^73.877 katoličanov, 216.769 protestantov, 1,379.687 mohamedancev, 64.228 Judov in 61.223 drugih ver. Mest z nad 100.000 prebivalcev je v Jugoslaviji troje: Beigrad, Su-botica, Zagreb, mest z nad 50.000 prebivalce vdvoje: Ljubljana in Sarajevo, mest z nad 10.000 prebivalcev Je v Jugoslaviji 46.
d Pomilostitev. Vojaškim beguncem so odpuščene kazni, katere so zakrivili v času od 8. junija 1922 pa do 21. oktobra 1923, če se do 21. januarja 1924 prostovoljno vrnejo k svojim komandam ali pa se v to
svrho Javijo vojaški ali civilni oblasti, p^. zadeti kakor tudi njihovi svojci so nujno opozarjajo na to.
d Divjačina v Sloveniji. Iz zanimive lovsko statistike povzamemo, da se jo v Sloveniji leta 1922 ustrelilo: 15.522 zajcev 2292 srn, 34 jelenov, 350 divjih koz, 5 medvedov, 5 volkov, 12 divjih prešičev, 353 jaz-becev, 1949 lisic 236 kun, 40 vider, 3497 veveric, 15.200 vran in srak, 200 eov, 2 orla, 180 davjih petelinov, 59 ruševcev, 646 fazanov, 3196 jerebic, 1505 prepelic in 2218 jastrebov.
d Novice ie Amerike. V Cannonsburgu pa je umrl za pljučnico Jože Ambrožič, doma iz Žabjo vasi pri Novem mestu. Skozi njegove roke je šlo tri četrtino radija, kar se ga izdela na svetu.
d Kinematografi štrajkajo. Ljubljanski kinematografi — štirje po številu — naznanjajo, da so radi previsokih državnih ia občinskih davkov morali prenehati z obra* tovanjem. Kdor ima čas v kino hoditi —4 naj plača tudi davek. Sicer se pa Ljubljana radi tega prav nič ne razburja.
d V Naklem bomo v nedeljo, dne 25. t. m. uprizorili pretresljivo in poučno ža-loigro »Zloba in zvestoba«.
d Hrastje pri Kranju. Izobraževalno društvo ponovi v n»;d>ljo, 25. t. m., ob treh popoldan v društveni dvorani predstavo »Tri sestre«. K obilni udeležbi vabimo vse, zlasti še okoličane, ki bodo obenem imeli priliko ogledati si krasni novi oder in lepo poslikano društveno dvorano.
d Poroka. V nedeljo teden ee je v šent-peterski cerkvi v Ljubljani poročil podna-čelnik Jugoslovanske orlovske zveze, državni uradnik Ivo Kermavner z gdč. Štefko Komatarjevo, načolnico šentpeterskih Orlic, uradnico v Društveni nabavni zadrugi-Mnogo sreče!
d V Tomaževem je umrla 10. t. m. po> scstnica Ivana Plevnik, mati občinskega svetovavca g. Ignacija Plevnik. Prizadeti rodbini izrekamo globoko sočutje.
d S Sv. Gore pri Gorici. Dne 11. t. m, zjutraj ob pol 7. je v tukajšnji samostan udarila strela, raztrgala strelovodno žico, šinila v cerkev (kapelo), v samostanska kuhinjo ter v celico enega izmed bratov lih jikov, razkopala na več mestih zidovje, razdrobila veliko sip na oknih ter slednjiJ smuknila v hlev, kjer je ubila eno mula (vredno 2500 lir) in psa, prizanesla pa dve. ma hlapcema, ki sta bila tedaj v hlevu. V! kapeli, kjer je g. župnik od Sv. Križa pri Trstu ravno začel pridigo, je povzročil« strela silno paniko in zmedo med romarji Jih več vrgla na tla ter jim občutno pr* tresla ude.
d Vsled pasje stekline je v Splitu um* la 19 letna Anka Kocifai, ker se ni držal« zdravniških navodil. Vse ostale osebe 15 po številu, ki so bile tudi ogrizene, si ozdravele.
d Več milijonov kron vredno vratoti verižico je izgubila prejšnji teden žena ravnatelja »Trboveljske premogokopne drujj be« Skubica. Najditelju se razpisuje 50.000 kron nagrade.	14l
d Uboj. V nedeljo, dne 11. t. m- so P« fantje iz vasi Cegelnica in Potočnavas t gostilni I. Kostelca v Bršljinu pri Nove*
mestu. Vinjeni so se začeli prepirati in na-Btal je pretep. Alojzij Vrček, 20 letni mladenič, sin poštenih staršev iz Cegelnice Jih je miril ter se je hotel podati domov. Nenadoma ga udari neki Glaviž iz Potočnje-vasi, znan pretepač, z ročico tako silno po tilniku, da se je zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnico v Kandiji, kjer pa je kmalu na to izdihnil. V sredo dopoldne se je vršil njegov pogreb. Velika udeležba pri pogrebu je pričala o priljubljenosti, ki jo je pokojnik užival med sovaščani in je bil izraz sočutja, ki ga Imajo vsi z nesrečno rodbino, kateri je bil odvzet njih dobri sin na tako silovit način ln ki naj jim bo v tolažbo.
d Zaradi dveh ovac v smrt. V Boljeni-tu v Sandžaku je služila 17 letna Milena Živkovič pri svoji teti, ki je z njo ravnala 6ilno kruto. Te dni je dekle paslo ovce na planini Kovač, ko je nenadoma planil med ovce velik volk in raatrgal dvoje živali. Deklica se iz strahu nad izgubo dveh ovac ni upala domov. Pobegnila je v gozd, kjer so jo čez par dni našli obešeno.
d Velik razbojniški napad v Slavoniji. V soboto 10. t. m. je 10 s puškami in bajoneti oboroženih tolovajev vdrlo v gozdarski dom grofa Eltza v Tompojevcih pri Vuko-varu. Napadli so upravitelja Franca Pirk-majerja, brata ptujskega okrajnega glavar-
g, ki je s svojo rodbino bil ravno pri ve-rji. Ustrelili so Pirkmajerja, nakar se je vnela prava bitka. Soprogi ubitega Pirkmajerja, katera se je junaško borila, eo prihiteli na pomoč njen svak inž. Harsch in višji logar, da branita upraviteljevo rodbino ln blagajno. Pri tem je bila gospa Pirk-majerjeva težko ranjeno v roko z dum-dum kroglo, istotako sta ranjena Harsch in višji logar, ki se bori s smrtjo. Razbojniki so hoteli razbiti blagajno, kar se jim pa ni posrečilo, zato so jo naložili na voz, hoteč jo odpeljati. Pri tem pa je že prišla pomoč in vnela se je druga bitka, tekom katere so razbojniki pobegnili na vse stra ' in pustili blagajno na mestu. Imeli so tudi enega ranjenega, katerega so pa vzeli seboj. Sedaj iščejo razbojnike močne orožniške patrule po okoliških gozdovih a doslej jih še niso našli.
Zahtevajte povsod našo domačo Kolin a ko elkorijo, izvrsten prldatek za kavo.
Covlje kupujte samo t znamko »PEKO«, ker so U priznano najboljši in najcenejši. Glavna ta-loga Ljubljana, Breg 20, nadrobno tudi Aleksandrova cesta.
če fe kako milo cenejše
od ZLATOROGA, na more biti tako dobrol Zlato-tog te dobavlja vedno v enaki kakovosti ln l« proizvaja h najfinejših sirovin. Izkuiena jo»po-dinja zahteva radi tega vedno Ut Zlatorog-mUoI
MOŠNJE.
Drnflveni dom smo prenovili. Dne 18. novembra smo prvi« igrali burko: »Kakršeu gospod, tak sluga«. Udeležba obilna, čeprav je ualetaval sneg. Dne 25. jo ponavljamo. — Za delegate na občni »bor »Kmetijske družbe« smo izvolili tri najodločneje pristaše SLS In sicer Antona Globočnik iz Močenj, AntonaFrelika iz Brezi] in Silvester Pan-gero ia Otoka... — Pokopališče v Mošnjah jo dobilo lepo kovano ograjo.
PREVOJE.
Dragi »Domoljub«, dovoli nam kotiček prostora, da bodo dragi čitatelji vedeli, da še živimo — in da homo iiveti. Pregovor stari je ki pravi: Račun brez krčmarja ni nikoli veljaven. Tako tudi račnn samostojnežev ne bode veljaven. Računali so, da bo sedaj, ko nimamo župnika Stritofa, v St. Vida ltma'u bolje, da se bode kmalu vrnil mir med občane, češ, kmalu bomo imeli vse občane zopet ' na vajetih. Veselili to se, 1 abodo kmalu zopet j gospodarili nad občinskim imetjem Pa so se | zmotili. Omenim naj samo besedico za danes, — kakšno gospodarstvo je pri mlekarni, kjer j fe vodja samostojnež. Ljudstvo si ie zapomnilo liberalno gospodarstvo in ga ie danes čutijo vsi občani. — Dne 3. t. m. smo spremili k zadnjemu počitka Valentina Brganta,p. dom, Tinca, bil i« star 70 let. N. v m. p.i
fit. Jernej na Dolenjskem.
Občinski odbor je v svoji sejidne 11, novembra sprejel v proračun za prihodnje leto 200odstotno doklado na vino, ki se potoča v
gostilnah in raznih vinotočih. Na ta način pri-odnje leto ne bo nobenega občinskega davka od zemljišč. Tako ie prav. Že lansko leto bi se to labVj zgodilo, pa celo precci naših mož ni bilo zj to Zato pa pri nas vino v gostilnah ni bilo nič ceneje 'rakor v sosedu rib občinah, ki 80 že brnele davi:i na vino. Poleg tega pa so mostni vinogradniki p'ačevati občinsko doklado od vinogradom Prihodnje leto tega ne bo. Naši samostojneži so kaj radi očitali županstvu visoke občinsk i dokiade, meneč, da bodo j 'esj kaj pridobili za svojo stvar, Sedaj, ko je šlo :a ':o, da se odpravi občinska doklada na ^enujišče, so ju glasovati proti. Saj se poznemo. Davčni upravitelj v Kostanjevici je tudi večkrat *"aj rad udari! po naši občini redi doklad. Sedaj bodo vsi imeli v tem oziru zavezana usta. Mogoče bodo ubrali sedaj kako drugo struno. Občina bo pa le prav na lahek način prejemala svoje dohodke, precej od tulcev, mnogo pa od veseljakov po gostilnah. Gremo pa stavit, da lato noben birt ne bo obubožal, ker za liter rujne kapljice, ki greje srce in podi skrbi, še vedno ni škoda denarja. — Občinski odbor je tudi soglasno sklenil, naj županstvo na merodajnem mestu zaprosi odstranitev tukajšnjega »civilno poročenega« živinskega zdravnika. In to zato, ker s svojim zagrizenim strankarstvom in radi »koruznega« zakona pri veliki večini občanov nima zaupanja. Prav tako. Le samostojni tovariš Pire je dostavil: »Če že gre ta proč, naj se zaprosi vsaj ca drugega «
Nov brivski salon jo otvoril Anton T u r k na Miklošičevi cesU v palači »Vzajemne posojilnice«, na kar cenj. SitaMje lista opozarjamo. 7850
RADOVLJICA.
Dne 26. novembra ob 7 »večer In 8. decembra ob S popoldne priredi radovljiški pevski in god-beni zbor »Sloga« t Ljudskem doma društveni koa-eert pod vodstvom dirigentov gg. Fabjan ln fiejnost Moški »bor »apoje sledeče skladbe: Ipavio: »Sav-»ka«, Prolaveei »Oj, Doberdob«, Svikaršlč: »Nman če« »aro, nman čei gmajnleo«, Vllhar: »Zaroka«, Hajdrich: »Cerkvica«, Svikaršlč: »Pojdem v rute«, Svetek: »Pod noč«. Mešani »bor: Premrl: »V rotan«, Adam«: »Ce ti ne boš moj«, Adami«! »Ples kralja Matjaža« in »Ne maram *aio«. Salon-iki orkester pa proiivaja: Parma: »Triglavske ro-le«, Ujvari: »Beneške uoii«, Metra: »La »erenada«. Sejnost: »Orient paradis«, Petra«: »Potpouri, od
odra do odra«. Vstopnic« so po 10, 8, 8, 4, S Din. Ker Je pričakovati obrakrat številne udekžbe, so priporoča nabava vstopnic ie med tednom v pred-prodajl pri Zadružni trgovini; na željo se pošljejo tudi po pošti Za okusen prigrizek bo med pavi*, ml tudi preskrbljeno! Prijatelji glasbe in plemenite »abave iskreno vabljeni!
MEKINJE.
12. nov. t 1. so je poročila v tukajšnji žapnl cerkvi Antonija vdova Spruk-Kladnik, roj. Sušiiik, po domače Primoževa s Brezi j in sicer se je no-8«d8.J <ck',m, f«1) I®« » tretje; pač redek slučaj! Dal Bog, da bi te tretje zakonske vesi smrt no pretrgala tako naglo! - V letošnjem po-etju je bilo zapuščeno vojaško pokopališčo v Me. kiojah temeljito popravljeno. Na pom.ne prošnjo je to delo izvršila dravska divizijska oblast Na, grobni križi i napisi so vsi novi kakor tudi ograjo. Za spomin vernih duš je bilo pokor.Hi5če Čedno ozaljšano in razsvetljeno in so Bile tam ua Vseh svetnikov dan tndl opravljene cerkvene molitve za pokojne vojake ter je moški zbor zapel par »alostink. — Izobraž. društvo jo v tej jesoni pri-redilo enkrat otroško predstavo z milno igrico: »Teta iz Ameriko«, enkrat trodejanjko »Veletu-rist«, 18. nov. pa je bilo končano predavanje e Dantejevem potovanju po peklu.
TENETIŠE PRI KRANJU.
Dne 18. okt. smo tudi pri nas dobili nove zvonove, katero smo tako željno pričakovali. Glasove smo vzeli od zvonov pri farl, tako da imamo sedaj v resnici krasno zvonenjc. Posebno se pa zahvaljujemo tudi našemu g. župuiku, ki so nam veHko k loma pomagali in obenem tudi trslonske-mu pevskemu društvu za krasno petje.
SELA PRI KAMNIKD.
Po dolgem trudu, znoju in boju » vsemi mogočimi ovirami stoji lep dr. dom opremljen t vsemi najpotrebnejšimi stvarmi. Končan je tudi oder t dvojnim pozoriščem. Slikal ga je cerkljanski akad. slikar Mežan. Delo jo lepo in ceno. Kajpak se ne manjka življenja v dvorani. Vadijo se zdaj vsi: lantje, dekleta in otroci. V nedeljo 25. t in. bodo prvič lantje nastopili z lepo igro »Rešitelj«. Na »jjoredu je tudi pelje ia predavanje »Mi smo
Ji« iz Nakelna, pijemo ga iz frakeljna«. Prijatelji opega napredka so dobrodošli! Dekleta pripravljajo »Bogotajka« z zelo ganljivo vsebino. Kakor je čuti izza kulis, fantje in dekleta pridno tekmujejo med seboj. Tako je prav. Ker je v župniji več organizacij, so si nedelje razdelile, kdo ima pravico dvorano uporabljati, da ni zmešnjav. Prvo nedeljo v mesecu imajo fantje, drugo dekleta, trotjo žene, četrto društvo kot tako, peto je pa ponavadi predavanje za vse. Nekateri so zelo zant-majo, ti napredujojo; drugi pa veliko premalo, se rajo drže starili nelepih navad. No enkrat bodo ie spregledali, če no bo že prepozno.
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
Na Martinovo nedeljo se jo poročil član tukajšnjega orlovskega odseka, znani zmagovalec pri telovadskih tekmah v Mariboru in v Brnu g. Iva Kermavner i gdčno Štefko Komatorjevo. Mlademu paru kličemo krepki orlovski Bog živil —< Preteklo sredo »večer so jo vršil občni zbor Izobraževalnega društva. 2ivahen potek občnega »bora nam obeta, da bo novi odbor čvrsto in uspešno »astavll svoje delo na kulturnoprosvetaem polja. — Orlovski odsek se je preosnoval v društvo ia »e intenzivno pripravlja na proslavo svoje petnajstletnice. — Prihodnjo nedeljo 25. t m se otvori v društvenem domu srenjski orlovski organitato-rični tečaj, ki je namenjen članom ježenskega ia črnuškega orL odseka. To nedeljo predavata brate dr. Capuder in dr. Basa]. — Občinski odbor je imel preteklo nedeljo svojo sejo, na kateri je ras-pravljal o občinskem proračunu. Veseli nas, da J« sklenil In siccr soglasno, da »e odpravijo občla-■ke dokiade na direktne davke U da se je odločil da se pokrije občinski primanjkljaj predvsem fr občinskih naklad na alkoholne pijače.
ST. VID PBI LUK0VICL
Pevsko društvo »Zarja« na Brdu je priredil* veselico »vinsko trgatev« pri Smrkolu v Lukovid, Da pa bi jim bolj uspela, m napravili obhod u vosu po Prevojiki in LukovUki občini. In glej prikazni. V»e se je popraševalo, ali so to vinski trgavarji ali maškare, čeprav je šele »r. Martin. Bul «o vsi stanovi »astopani na maškaradnem
fi/
(n. Seveda — da no pozabim — tudi večne ncve-ste iz St. Vida ni manjkalo, Kot voditelj >Z a r i ec In p u s t n cg » voza i e 1>II g. učitelj K n e i. Tako bc torej iidejstvuje ua
prosvetnem polju liberalno učitellstvo. Žalostno je. di vidi mladina svojega učitelja kot pustno
■paSkaro. Itcs l«'P zgled.
1'REDASBL.
V nedeljo dne 25. L m. ob treh popoldne priredi Sailjarskn in vrtnarska podružnica v Preda«!" predavanje o sadjarstvu. Predaval bo sadjarski strokovnjak g. iluinek iz Ljubljane. Vsi člani pa tudi nečlani iz domače luro in okolice se vabijo, da se predavanja r Čim večjem števila udeleže.
IZ SKOCIJANA PKI TURJAKU.
>'aš» župnija se pripravlja na pomenibuo slavuoiL V nedeljo dne 25. novembra ob pol dvob bo otvoritev in blagoslovitev novodograjene dvorane s lcdečiin sporedom: 1. Blagoslovitev. 2. Nagovor. 3. Igra »Dva gluha«. 4. Kupleti Med posameznimi točkami svira domača godba in poje domač uioiki zbor. — Vabimo posebno okoliške žup-ljano, da priltiie ta d.:n r čkocijan.
PODZEMELJ.
Politični shod SLS v Podzemlju dne 11. t m. — poročal« r-ta gg. poslanec Nemanič in tajnik SI.S Oabrovšek — jc pokazal, kako se najlaže pobijejo klevete naših nasprotnikov. Kako torej? S tein, da sc podrobuo predoči ves boj naših poslan-rev v parlamentu proti centralističnim vladnim nakanam, in siu-r prav od 18. marca naprej. Tako sta slorila nasa porocevalca, predvsem seveda g. .Ncm.mif, ki je v poljudnem govoru prepričal številne poslušalce, kdo danes v Belgradu res dela ljudstva v prid. 1'otedal je jasno, kako je prišlo do kuluka, trošarine, krutega vojnega in izseljeni-škega zakona, do raznih oderuških taks itd. Ne zato, kakor da hi naši poslanci v Jugoslovanskem klubu premalo delali ali celo glasovali t a ta bremena (kakor so hoteli gotovi samostojni mogotci /.begati naše ljudi), marveč edino zato. ker so naši poslanci podlegli premoči centralističnih glasov. O. Nemanič je dobro poudarjal, češ: v parlamentu odločuje številka oddanih glasov, ne pameti Kaj naj torej zmore 78 glasor proti kuluku, če jih pa glasuje 112 za kuluk!? Jasno, da je kuluk sprejet po premoči 34 glasov. In tako je pri vseh predlogih. Ne bilo bi pa tako, ko bi prišli i parlament Radičevi poslanci; naši poslanci bi tvorili vsaj za 50 glasov močnejšo opozirijo in mar-mki>ka krivica bi odletela. — G. Oabrovšek je dobro zavrnil očitke in ugovore »oper naše poslance, katere jim predbariva nasprotno časopisje po cno-r.cm gesla: le krepko obrekuj, nekaj vedno ostane, /'azuovrstni ngovori in očitki so krožili tadi v naši fari. Vedeli smo koj, kje se prodajajo: pri naših !<nhsških samostojnežih, ki se ponašajo, češ da bero vse liste, a nikomur nič no verujejo. V resnici so pa veliko verjeli, verjeli toliko, da so potem več govorili, kot ee jo res godilo. In nam se zdi popolnoma naravno: kdor meče vse v en koš, v tistem košu nI reda, marveč zmeda in godla. !'o g:>dle so hoteli predelati in prodati kot veliko ; »najdbo; zato so mešali in prcinlevali, dokler nI ir navadne godle nastala velika godi«. O nčeni samostojni! — Kdor jc pnzno poslušal g. Gabrov-škn, je uvidel v teh očitkih neumno zavijanje resnice in veliko hudobijo nasprotnikov, ki prav zato tembolj izzveni v glasen opomin vsem farannm: liroč b tako umazanimi cunjami kot je ravne nasprotno svobodomiselno časopisje. Kdor r teku netili let naše jugoslovanske samostojnosti niti en-rat ni pokazal resnične vneme in skrbi za blagor ■lov enakega naroda razen za svoj žep, o tem ie isno, da zdaj ne more pisati drugače, kakor d« nvija in potvarja resnico, širi binav&lno, obrekovanje in ostudne laži, hoteč oprati svojo umazano dušo pred slovensko Javnostjo. Tega se dobro zavedamo tadi Belokranjci, lato smo' i glasnim pritrjevanjem odobravali govornikov« izvajanja. Govornikoma nI nlbče ogovarjal, dasi je bilo med poslušalci vel pisanih snkenj. Gg. poslanci Jugoslovanskega kluba, le večkrat tndi k sam v Belo krajino, da nam poveste resnic« in preženete debele la£i naših nasprotnikov)
ŽKLIMLJE PRI IGU.
Dne 11. t m. je bil ta blagoslovljen nov bronast svon, katerega je lične Ia eeno izvršil« iro-narna r Šentvida nad Ljubljane, obesil pa Franre Premete is StaneiU pri Šentvida. Obema bodi
izrečena s tem iskrena zahvala, ravnotako pa tudi vsem blagim dobrotnikom.
V ST. VIDU NAD CERKNICO, »e posvetita v nedeljo dne 25. t m dva nova brona zvona v skupni teži 1700 kg, vlit« v ljubljanski zi onarni, in sicer veliki p» čast župnijskemu zaščitniku sv. Vidu, presv. Srcu Jezusovemu in sv. Jožefu, drugi na čast sv. Valentina, sv. Srcn Marijinemu in sv. Elorijanu. Vabimo snrojake li naše in sosednjih župnij, naj se udeleže tega slav-lja v čast sv. Vida ia sv. Valentina v čim večjem številu.
MEKINJE.
Ob priliki 20 letnice društva priredi v ne-deljo 25. t. m. pri pogrnjenih mizah zabavni večer s petjem, tamburanjem, srrčolovom i. t d. Začetek ob pol štirih popoldne. 8 prvovrstno kapljico in jedili preskrbljen« Prijatelji društva in vesele zabavo prisrčno vabljeni ii okolice.
SV GREGOR.
Kat. slo*. Izobr društvo priredi t nedeljo 35. t. m. v društveni dvorani igro Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta v treh dejanjih. Začetek ob pol treh popoldne. Vljudno vabljeni.
PRKVOJE.
Dve strašni nesreči skoro v enem dnevu: j Prva: Dne 15. t. m. je prinesla voda 4 letnega , sinčka Mihaela Bernota, mlinarja Izpod Brda, k mlinu v Imovici. Vsi poskusi za oživitev so bili brezuspešni. Druga: Dne 16. t. m. okrog dovcie ure zvečer prav milo zapojo sv. Vida svonovi, kličejo na pomoč. Rdeči petelin se je pokazal pri ?Smonovih« v Imovici. Pogorelo je vse hišno poslopje, razen iroipodarakeita poslopja in živež. Pravočasna pomoč občanov je poskrbela, da se ogenj ni razširil, sreča pa tudi, da je bilo mirno, brez vetra, drugnfc bi šla cela »as v pepel. Gasilno društvo, ko jo dospelo na tire mesta, je vzelo v akcijo gospodarsko poslopje in potem sosodnn. Hkodo je čez pol milijona.
IZ TRŽIŠČA NA DOLENJSKEM.
Na Martinovo nedeljo je tukajšnje Kmetijske društvo odprlo svojo trgovino v lastni hiši, ki je po sodbi vseh najlepša v Tržišču. Takoj prvi dan je društvo svojim članom prineslo lep aspeh. Društvo je namreč prisililo trgovca P. v Tržiča, da je moral kar čez noč zel« znižati svoje cene. — Člani ali ni to lep uspeh, za katerega se Imate zahvaliti
—	ne trgovcu, ampak tadrugi. Ako pa hočete, da bo vaša zadruga obstala in napredovala, morate imeti zadružnega dulia v srbi. To je: Kupujte svoje potrebščine pri zadrugi. Prodajajte svoje pridelke tadrugi. čim več prometa bo sadruga imela, tem ugodnejše cene bo vam mogla sadruga nuditi.
—	Nima pa zadružnega duha tisti član. ki pride v zadrugo kupit škntljieo bigelc, vse drugo pa kupuje pri trgovcu.' To se pravi pljuvati v svojo skledo. Zakaj ako bi zadruga po krivdi članov (ae po krivdi trgovca) prenehala, potem bi trgovec zamujeni dobiček nadomestil i zvišanjem cen na škode vaših žepov.
CERKLJE OB KRKi.
Dne 5. t m. se je poročila tu predsednica Orlic Ana Omcrza s Fr. Krhinom iz Karlč. Poročal le gospod profesor Omerza is ŠL Vida — To je druga članic« našega krožka, ki se je poročila. Prva je bila Katka Žibert. — Prepričani sme, dA bodo dekleta, ki so bile dobre Orlice tudi dobre žene, gospodinje in matere. Krščansko vzgojenih družin je treba!
CERKLJE PRI KRŠKEM.
Veselo gospodnrsko novice sporočamo: Naš občinski odbor je 11. t. m. odobril proračun za 1. 1924. — Vsi stroški se bodo pokrili z davščinami na vžitnino. Doklad na direktne davke v naši občini torej prihodnje leto ne bo nlkakih! Razveseljivo za občane, če se n. pr. pomisli, da ima sosednja občina Krško, ki je v naprednih rokah, v proračunu 122 odstotkov na direktne davke. Kdor poma delovanje in gospodarstvo t našem Občinskem odboru tekom zadnjih dveh let, bo moral priznati, da sme f sedanjim tajnikom lahko zadovoljni. — Povemo še nekaj: Cerkljanski orgn-nist In iste leskevgki nimata nikake plače od ljndl Prostovoljna bera pa pomeni toliko kot biti berač. Da bi se ljudem prihranili dragi stroški konkurenčne obravnave in prisilne plačevanje potom davkov, je bila vložena na občinski odbor
prošnja, da naj se dovoli organlstomu zadostm leten prispevek Iz občinskih dohodkov. To hi i, lahko ugodilo, ker ima občina » tekočem |(tn okrog 40.000 K Čistega preostanka. — A glej! volili so makemu 1000 K nu leto, ali 2 K 70 v|, na dan! — Kdor si up« živeti z dvema kronam« •in 70 vinarji na dan, naj se oglasil Tako i.flitft. panje je največja socialna krivica! Razumete tof To smo povedali vsled tega, da bodo dru^i <,!>. činski odbori v podobnih in enakih slučajih rar. nall drugače.
ŠMARTNO PRI KRANJU.
V nedeljo 18. t. m. smo začeli s delom r m. ■*em Izobr drnštvu. Igrali smo spevoigro >Mal» pevko« z dobrim uspehom. Pred igro je imel kr». tok nagovor tov. akademik. — V nedeljo 25. L Ijo v društveni dvorani predavaujo o sveti deželi s slikami (skioptikon). Stari romarji in vsi, ki itn jo mar izobrazba, iskreno vabljeni.
d Šmartno pri Litiji. Izobr. društvo uprizori v nedeljo dne 25 t. m. ob 8. uri popoMne igro »Tihotapec«. Ker je ugodna zvez« 7, vlaki, se p. n. občiustvo vabi tudi iz bližnje okolice.
ii Zahvala. Podpisani pogorele! v vasi Scuiur pri Kranju si štejemo v prijetno dolžnost, <ia m g. poslancu Brodarju prav iskreno zahvalimo 74 od njega izposlovano podjioro. — Prav tako so zahvaljujemo g. županu Šteru, kakor tudi orožnikom. — Janez Ličar, 1. r., .Marija IVosek, 1. r., Alojz S vete I j, 1. r., Janez Vidmar I. r, Jom Zarnik 1. r., Marija PuSavrc L r., Marija Maselj 1. r.
trtice iz sedanjih dni Cerkve
Katoličani in politika. V Franciji je ono vprašanje, ki najbolj loči duhove, vprašanje šole. Dočim eni težijo za tem, da se to, kar oni imenujejo »laične osvo< jitve«, šc razširi in da se ohranijo v veljavi postave, kf jih oni proglašajo za »ne« dotckljive«, zahtevajo drugi bolj široko-učno svobodo. 2e dve leti se vodi žavahna borba v prilog proporcionalne razdelitv* državnega proračuna med vse vrste šol * razmerju s številom učencev, ki jih obis. kujejo. Katoličani, ki so vsled ločitve osiromašili, ne morejo več. zlasti v sedanjih težavnih razmerah, ustanavljati in vzdr« ževati svobodnih šol in plačevati učiteljev. in z ozirom na to, da se ne mo-ejo in tudi nočejo zadovoljiti s šolo, ki je ofl-cielno nevtralna, dejansko pa zelo pogosto veri sovražna, zahtevajo za katoliško šolstvo primerni del proračuna. Kako s» bo šolsko vprašanje v tem pogledu rešilo, je zelo odvisno od izida splošnih volitev v zbornico 1. 1924. Ako katoličani, ki so v sedanjem trenotku v poslanski zbornici mnogoštevilno zastopani in od katerih imajo mnogi velik vpliv tako v raznih so-cialnih organizacijah, kakor tudi celo t vladnih svetih, pridejo v še večjem št«4 vilu v bodočo zbornico, se bo to vprašanje, pa tudi druga, brezdvomno rešilo t zelo ugodnem smislu za svobodo in vero, — Nastanek češkoslovaške rc' publike 1. 1918. je dal ogromno moč v. roke socialističnim strankam, ki so vsestransko vsiljevale državni upravi socialistična načela. Vodili so se hudi boji radi uzakonjenja ločitve od države (v namenu* da se spravi cerkev na beraško palico) m sprejetja teh določb v ustavo republika kar so zabranili katoliški poslanci J jim odločnim odporom. Uzakonjena p« 1* bila ločitev zakona (samo za nekatoliw ne), uveden je prostovoljni civilni zak*« (namesto obveznega), verski pouk lah je skrajno omejen. Razen tega je b*10
ustvarjeno mnogo drugih podobnih odredb, toda njihove najostrejše osti se je posrečilo poslancem ljudske stranke od-krhniti. Ta protikatoliški radikalizem socialističnih elementov, katerim so se pridružile vse druge protikatoliške struje, je vzbudil pri katoličanih protiakcijo in je imel za posledico, da ie mnogo malomarnih katoličanov stopilo v vrste ljudske stranke. V isti meri, kot se je to godilo, se je zmanjševal napor socialistov in svobodomiselnih radikalov. Ko pa je prišlo med socialisti do razkola in ko je zunanjepolitični položaj začel vplivati na notranje razmere republike, so morali socialisti in liberalci (agrarci) opustiti svojo strankarsko vlado in pripustiti v vlado katoliške poslance ljudske stranke. Danes so češkoslovaški katoličani, ki jih predstavlja ljudska stranka, del vladne moči in imajo v vladi narodne koncentracije dva ministra, uživajoč tako uglednosti kakor odgovornost sovladajoče stranke. — Pri nas v Jugoslaviji je v zadnjem času izšlo v različnih vladnih načrtih več za katoličane krivičnih zakonov. Tako ima n. pr. načrt kazenskega zakona te-le odredbe; Člen 394: »Duhovnik, ki bi prisostvoval zakonu, ki ni dovoljen po državni postavi, bo kaznovan ali z zaporom ali z denarno globo. Če bi se ne oziral na državne zakonsks zadržke, bo kaznovan z globo najmanj 5000 dinarjev.« Člen 395: »Duhovnik, ki no vpiše oziroma ne naznani registraturi kakega krsta, poroke ali smrti, se kaznuje z zaporom ao dveb let ali z denarno globo do 10.000 dinarjev.« Člen 397: »Duhovnik, ki ne bi hotel na povabilo brez zadostnega razloga izvršiti kakega verskega obreda ali ki bi ne hotel storiti kakega dejanja, ki spada v njegov delokrog, se kaznuje z ječo ali globo do 5000 dinarjev .,.« »Verski predstavnik, ki zlorabi svojo duhovno oblast v korist kaki stranki (politični?) bodisi s pismom ali govorom, ki nosi verski značaj ali sicer tudi drugače, kadar izvršuje svoje službene posle, bo kaznovan z ječo,« Te postave nasprotujejo božji in cerkveni naredbi, obenem so samovoljno poseganje v pravice verskih predstavnikov. Kuhajo pa v Belgradu še druge nam katoličanom krivične postave. Tako je zakonodajni odbor postavil v načrt za zasebne šole, da le-ta ne morejo dobiti pravico javnosti. Pravtako je isti odbor predlagal, da se katoliški dijaki ne morejo združevati v svojih katoliških organizacijah.
Za naše gospodinje.
VARČEVANJE IN MESTNA MODA NA KMETIH.
Kmet je korenina. To se pravi, da živi kmet na svojem, pravi se pa tudi, da so mu ukoreninjene stare navade, da se drži starega reda. Vzrastel je na domu svojih dedov, zato se ga ne prime vsaka novota-rija tako kmalu in zato se je obdržala tako dolgo na kmetih noša, ki razlikuje narod od naroda, kmeta od meščana. Da imenujemo danes kmetsko nošo tudi »narodno«,, je dokaz, da smo Slovenci pravi kmetski narod. Zgodovina nam sporoča sicer, da se
je razšlrjevala v posebno nemirnih dobah kaka nerodnost v obleki tudi na kmete, res je tudi, da je prihajalo vedno kaj novega iz mest v vasi — toda to je bilo le mimogrede in ni izspremenilo glavnih obrisov kmetske obleke, ki je bila zlasti pripravna za delo, ker ni ovirala ue gibanja, ne hoje. Obliko ali kroj je narekovala pamet, ne modni list. V vlečki, v stezniku ne bi mogla delati kmetska žena in tako vidimo pri vseh Slovanih, da je njih narodna ali kmetska noša taka, da ženska lahko hodi, vzdiguje, koplje, pere, da lahko opravlja vsa hišna in poljska dela. Južni Slovani nimajo v takozvani kmetski obleki samo kroja primernega delu, oni imajo tudi blago, ki je trpežno, se pere in nosi dolga leta.
Kmetska obleka po naših krajih je tako prikupljiva po svojem kroju, je tako primerna za delo, da so si jo prisvojili po mestih in ima e vsaka mestna gospodična po letu kako rožnato krilo, da se košati v njem. Raz kmetov pa se žal umika raznim »bluzam«, ki frle okoli pasu ali uhajajo iz iz pasu ln dr. Kako so gledali včasih po mestih, ko so prišle kmetske posestnice in 60 se košatile lepe rute, so se gibali ubranci kril in se bahali široki trakovi, bažunaste jope, močni, lepo prešiti čižmi. In koliko let se je nosila obleka narejena iz dobrega blaga, narejena po kroju, ki se je držal nekaj časa. Ako je kupila kmetica svilo, je kupila tako, da jo je imela za poročno obleko, potem za posebne svečanosti in nazadnje so jo oblekli vanjo za na pare. Denar za tako svilo je bil torej dobro naložen, (mojo staro mater so prekopali, pa se Je obleka še vkup držala) — svjia, ki se dobi sedaj za drag denar, pa poči rada že pri šivu. Kupovanje take svilo je velika potrata.
Zahteva pameti je, da. bodi človek svojemu stanu, to se pravi: svojemu delu primerno oblečen. Prav je, da je kmet lepo oblečen, ni pa treba, da posnema vse mestne šemarije. Tu ne manjka prav nič drugega, kakor starega kmetskega ponosa. Kot otrok sem užalila ženo-kmetico. Zavrnila me je: »Kaj pa misliš, da si, ko nosiš tisti žakelj?« — Imela sem nov »princes-kleid« kakor je bila baš moda in domišlje-vala sem se, da je moje obleka lepa. Beseda »žakelj« mi je pokazala, da je res žaktlj napram širokemu kmetskemu krilu.
Vojna in povojni čas sta zanesla dosti mestnih razvad na kmete, razširilo se je žal marsikje pijančevanje, kvantanje in še mnogo drugega, kar je najmanj za kmetski stan, ki se mora držati, ako se hoče vzdržati, gotovih starih pravil. Med vsemi nadlogami, ki škodujejo gospodarstvu, je pa velika nadloga in poguba mestna moda. Gospodar, ki ima par hčera, ki se hočejo oblačiti in preoblačiti po prvi modi, se popraska pač večkrat za ušesom. Včasih so rekli stari možje dekletom, ko so si kupovale obleke: »Potem boš pa zrezala za povoje.« Pa take obleke in blago, kakor se dobijo sedaj, ni niti za povoje. Svilene nogavice za en dan, kombir.eze namesto poštene srajce- šimi-šolne, Thutankamen-blan-o ln obleke. Je to za varčne gospodinje? Mestna moda je danes kratka, jutri dolga, danes široka, jutri ozka, zdaj je
zapeta preko ušes, zdaj nI skoro nič < ble-ke — je to za ponosna in pametna kmetska dekleta, Že zato ne bi smelo biti, ker ni v pravi kmetski naravi, da bi se obra- ' čal po vsakem vetru. Kaj bi rekel danes mož, ki jo spesnil Starega Kranjca, ko jo tožil pred leti:
Če napak oblek pogledam, skoraj Kranjca ne poznam, vsak podoben je sosedu, bil Slovence jih je sram.
Denar, ki gre brez potrebe za mestne modarije, bi se naložil plodonosno za izobrazbo. Polno lepih oblek v hiši — a marsikje ne ene gospodinjske ali kuhinjske knjige, nobenega pouka o zdravstvu. Izobrazba je prvi znak modernega kmeta, ne modna obleka. Kai pomagajo rokavi-čice, če izda beseda, da ni v glavi, ni v duši Izobrazbe? In danes, ko se nam obeta vedno hujši boj za obstanek, bo treba strogo ločiti pri stroških, kaj je potrebno in kaj ni, treba se bo seznanjati vedno bolj z gospodarskimi pridobitvami drugih na-narodov, ozirati se na vsako drobtinico, da se ne omaja kmetski dom v hudih časih. Močna kmečka hiša — močan narod —i močna država. Kdor ima zemljo, Ima dolžnost, da varuje dragoceni zaklad svojih prednikov za vnuke, zemlja je vsota truda dedov in pradedov, ognojena z njih potom in krvjo.
To in ono.
Samski davek v starem veku. V več državah so mislili in mislijo na vpeljavo posebnega davka za samce. Ta misel je pa že zelo stara. Najbolj sovražna samcem je bila stara š p a r t a, kjer je samec izgubil celo državljansko pravico, če se ni o pravem času oženil. Stari samci se niso smeli udeleževati javnih svečanosti in jih tudi niso spoštovali, kakor so sicer stare ljudi. Vrhu tega so morali taki trdovratneži enkrat na leto delati javno pokoro.
V A t e n a h ni bilo tako strogo. Solon, ki je bil sam samec, je pustil tudi druge samce pri miru. Ne tako pa Platon, čeprav je bil tudi on samec. Rekel je, da mora vsak neoženjen mož, ki je star več kot 35 let, plačati državni blagajni znesek v višini vzdr-ževalnine za ženo.
Jako veliko je bilo samcev v R i m u za časa cesarja Avgusta. Cesar je izdal tako ostre odredbe proti njim, da bi bila v senatu kmalu nastala revolucija. Vendar pa je kak zagrizenec plačal rajši tudi največji davek, kakor pa da bi se bil oženil. Seveda so bile pa zahteve elegantne žene takrat neznosne. Najhujša odredba je bila ta-le: Moški, ki se do 25. leta ni poročil, je bil izključen od vsake dedščine. Sicer so to odredbo nekoliko omilili, vendar je pa tudi v omiljeni obliki donašala državni blagajni velikanske dohodke.
Kitajec in avtomobil. Kitajec je revež, vse življenje ga mučijo zli duhovi in ga preganjajo. So mu tik za petami in jih ne moro spraviti proč, če še tako moli. Zato jo mahne včasih križem in leta po cesti enkrat na eno stran, drugič na drugo, ker misli, da gredo duhovi naravnost naprej ln da se jih bo na ta način znebil. AvtomobilisH, ki so potovali v zadnjem času po Kitajskem, nam
S®
a pripovedujejo, da se postavljajo Kitajci > strani ceste tako, da gre avto tik mimo ih; ali pa zletijo v zadnjem trenutku tik od avtomobilom čez cesto. Mislijo in upa-i, da bo avto zmlel dubove in vrage, ki se a držijo, ali pa jih povozil. Večkrat se se-■da zgodi, da vzame avto oba, Kitajca in raga.
Dolga brada. V mestu Barney v severi ameriški državi Dokoti nosi neki Lang-seth brado v dolžini 17 angleških čevljev. Ker je čevelj nekaj nad 30 centimetrov, meri ta brada več kot pet metrov. Nosi jo pa v majhni zelo tenki vrečici pod suknjo, angseth je doma na Norveškem, kjer je la brada v prejšnjih časih znak vojnika. ' kemu drugemu Amerikancu ta brada ni ala miru, pustil je svojo rasti, a je dosegel " imo tri metre in pol.
sooooooooooooop-
Listek.
Wm
Dekle z Močevja.
(Švedski spisala Selma LagerlM) IDalie.)
»Mogoče si celo zaželela zopet doli k im?« je rekel Gudmund kar tako, tjaven-an.
>0 ne. Ko sem se v ponedeljek zjutraj prebudila in pomislila na to, da moram iti, s3 me je zopet polastilo hrepenenje. Ležala sem, plakala in trpela, kajti končno je bilo edino pravilno, da ostanem v službi; toda čutila sem, da, če se vrnem, moram zboleli ali zblazneti. Tedaj pa sem se spomnila, kar sem nekoč slišala: če se vzame nekoliko pepela z domačega ognjišča in potrese po ognjišču v tuji hiši, tedaj je človek rešen domotožja«
»No, to je sredstvo, ki je pač lahko uporabljivo,« je rekel Gudmund.
»Da, seveda, samo ko bi ne bilo te okolnosti, da se potem človek čuti kje drugje domačega. Če gre nato od hiše, kamor je nesel s seboj pepel, potem hrepeni baš tako tja nazaj, kakor je preje hrepenel od tam stran.«
»Ali ne more nesti zopet tja, kamor gre, pepela s seboj?«
»Ne, to se lahko naredi samo enkrat v življenju. Potem ni več pomoči. Zato je zelo nevarno kaj takega poizkusiti.«
»Jaz bi si kaj takega nikdar ne drznil,« je rekel Gudmund, in prav dobro je čutila, da jo samo draži.
»Jaz pa sem si vseeno upala,« je rekla Helga. »Bilo je bolje, kakor da bi bila nehvaležna materi Ingeborg in tebi, ki sta mi hotela pomagati. Vzela sem od doma malo pepela in ko sem se vrnila v Nerlundo, sem uporabila trenutek, ko ni bilo nikogar v hiši ter ga potresla po ognjišču.«
»In sedaj misliš, da ti je pepel pomagal?«
»Počakaj, boš že še slišal, kako je prišlo I Šla sem takoj na svoje delo in ves dan nisem več mislila na pepel. Prav tako se mi je tožilo kakor prej in vse mi je bilo
Erav tako zoprno kot vedno. Tisti dan je ilo zelo mnogo dela notri in zunaj: ko sem 3'
bila zvečer v hlevu gotova in šla v hišo, je že gorel na ognjišču ogenj «
»Tedaj sem pa res radoveden, kako je prišlo,« je rekel Gudmund.
»Da, le pomisli, že ko sem šla po dvorišču, se mi je zazdelo, kot da bi bilo v ognju nekaj znanega, in ko sem odprla vrata, tedaj sem imela občutek, da sem prišla v našo hišo in da sedita oče in mati pri ognju. Da, vse to je šlo kakor sanje mimo mene. Ko sem pa v resnici prišla notri, sem bila vsa začudena, kako lepo in prijazno je bilo v hiši. Še nikdar nisem zapazila na materi Ingeborg in na vseh tolike prijaznosti kakor ta večer, ko ste sedeli ob svitu ognja. Čudovito čustvo me je objelo, ko sem vstopila. Bila sem tako začudena, da bi najrajši glasno zavpila in tlesknila z rokami. Zdelo se mi je, kot da ste se vsi izpremenili. Nič več mi niste bili tuji in o vsem sem lahko govorila z vami. Lahko si misliš, da sem bila vesela,toda pri vsem tem sem se še vedno čudila. Vprašala se»j se, ali sem mar začarana in glej, tedaj sem se mahoma domislila pepela, ki sem ga potresla po ognjišču.«
»To je pa res čudovito,« je rekel Gudmund. Niti najmanj ni veroval v vraže in čarovnije; vendar mu je čisto ugajalo, ko je govorila Helga o takih stvareh. »Sedaj se je zopet pokazalo v pravi luči neumno gozdno dekle,« si je mislil. »Kdo bi si mislil, da more človek, ki je žetoliko prestal, biti tako otročji?«
»Da, res, čudno je bilo vse,« je rekla Helga. »In to se je ponavljalo skozi vso zimo. Kadar je gorel na ognjišču ogenj, mi je bilo tako ugodno pri duši, kot bi bila doma. Sploh je ogenj tako čudovita stvar. Ne mogoče vsak ogenj, ampak ogenj, ki gori na ognjišču in okoli katerega se domači zvečer zberejo. Tako zaupljiv je s človekom. Poigrava se, pleše, prasketa in včasih je čemeren in slabe volje. Tako se zdi človeku, kot da bi imel ogenj v sebi moč, da razširja zaupljivost ali neugodje. In meni se je zdelo kot da bi ta ogenj prišel k meni od doma in dal vsem tu isti prijazni žar kot doma.«
»Toda če bi bila prisiljena, da zapustiš Nerlundo?« je rekel Gudmund.
»Potem bom vse svoje življenje hrepenela po njej,« je odvrnila, in iz njenega glasu se je lahko slišalo, da misli popolnoma resno.
»Jaz te gotovo ne bom podil stran,« jo rekel Gudmund; in četudi se je smejal, je ležalo nekaj mehkega v njegovem glasu.
Nato nista pričela več novega razgovo-ra, temveč sta korakala molče. Gudmund jo je večkrat postrani pogledal. Po težkem času, ki ga je preživela prejšnje leto, se je že nekoliko opomogla. Nekaj svežega in roža-stega je bilo sedaj na njej. Obrazek je imela majhen in nežen, lasje so obdajali glavo kakor svetniški sij, oči je imela prijazne in mehke. Njena hoja je bila gibčna in lahka. Govorila je hitro, vendar plaho. Vedno se je bala, da bo zasmehovana, vendar je morala povedati vse, kar ji je ležalo na srcu.
Gudmund se je vprašal, če si želi, da bi bila Hildur taka; ne tega bi ne hotel. Te
Helge ne bi mogel poročiti.
• # •
Par tednov pozneje je Helga zvedela, da mora zapustiti Nerlundo, ker Hildur,
Erikova hči, noče prebivati z njo pod isto streho.
Niso ji povedali tega naravnost. Toda mati Ingeborg je začela govoriti o tem, da jim bo nova snaha v toliko pomoč, da ne bodo potrebovali več toliko dekel. Drugič je zopet rekla, da jezvedela za dobre službo, kjer bo Helgi veliko boljše kot pri njih.
Ni bilo treba, da bi Helga slišala šo več. Razumela je, da mora proč, in izjavila je takoj, da hoče iti; vendar druge službe noče sprejeti, ampak se bo vrnila domov.
Zapazilo se je pa, da v Nerlundi Helgi niso prostovoljno odpovedali.
Na dan slovesa so priredili skoraj celo pojedino in mati Ingebog ji je dala toliko obleke in čevljev, da je oua, ki je prišla 8 culico po pazduho, komaj spravila vse svoje imetje v zaboj.
»Nikdar več ne bom dobila k hiši tako dobre dekle, kot si bila ti,« je rekla mati Ingeborg. »ln ne misli slabo o meni, če moraš iti I Saj veš, da se ni zgodilo vsled mojo volje. Ne bom te pozabila. Dokler bom imo-la jaz oblast, ne boš trpela pomanjkanja.«
Zmenila se je s Helgo, da jI bo tkala platno. In dala ji je za najmanj pol leta dela.
Na dan 6lovesa je stal Gudmund v drvarnici in cepil drva. Ni šel notri, da bi se poslovil od nje, četudi je konj že stal pripravljen pred vrati. Bil je videti tako poglobljen v svoje delo, da ni niti zapazil, kaj se godi. Morala je priti ven, da se jo poslovila od njega.
(Dalje pnh.)
Ldžič v gozdu.
Tri dni jo ležala gosta megla nad gozdovi, za njo je pritisnil osler mraz; in gozd je oblekel najlepšo božično obleko. Kot slavnostni svečeniki stoje stare smreke gori na prosti višini, samo da jim navzdol vise težke sveče. Globoko doli »o upognjene veje pod težkim bremenom in spletajo skrita gnezdeča, ki bi uiogia napeljati človeka k misli, da išče v njih zavetja premrl zajček ali srnica. Po brezah se openjajo tisoči in tisoči kristalnih biserov in fine perjice je obrobilo ivje vs« povsod, kjer čaka listkov popek prihodnje poinia-di: zdi se, kot da bi hotelo drev je sredi zime prair novati maj, toda srebrn maj. Vsak mahek ob poti, ono trnje tam, ki se iz njegovih kristalnih odganj-kov blešče šo rdeče jagode, "se je obleklo dragocena praznična oblačila. Kako lično in mično pri-stoji osatu srebrna kroniea, kakšen mojstrski izdelek je napravil iz prihuljene trnjolice srebrnarl Vse je tiho in le semterlja zagrmi mehko po gozdu in zaječi, kadar se otrese veja pretežkega bremena.
Kot v poletju so se razkošatile bukve preko poti v gotsko svetišče, pa zdaj polno beline, srebra in kristala. Raz tenko, meglenosivo, pa vendar m medlim soinčnim zlatom nasluteno nebo pada na put niehkomedla luč. Sni rokov je si je navesilo širo. kih srebrnih trakov, ki v čudnovatih lokih in vijugati preprezajo šibe. Pajčovine so to in kako bi s« začudil marljivi prejec, ki danes visi kot mrtev, uvel list, kaj je nastalo iz njegove preje. Ako vzleti pti!, zaprfii oblaček a/ebrnih zvezdic, in kakor padejo tako leže na poti ln kras« tudi njo, ki je sicer tako grda in nijava.
Izpod smrek na višini se bliža belemu bukovemu svetišču visok mož v gozdarskem jopiču, » zelenim oguljenim klobukom na rujavih kodrih. Izpod klobuka blišči v krasoto dvoje sivomodnh oči in če koga ne opozori na moža najprej nič drugega kot nenavadno visoka rast in mogočna Nrja-va, stori pogled v oči; so pač oči onih, ki vidijo. Kot bi jo sesale vase, to sliko gozdne poti s stebriščem srebrnoobrobljenih bukovih debel, odda-leč razsvetljeno z bledim opalom neba. Oči, moj« ljuba okenca... »Pij, oko, kar vfika dft, zlato obilico svetli U V tem slučaju je obilica srebrna.
Tam ob mogočni bukvi obstoji mož ln okrog
jjoga je svečana tižina ln molk in wll so kot bi pridrževalo sapo drevje in grmovje; kot bi se moralo nekaj zgoditi, nekaj čudežnega, nekaj skrivnostnega, uekaj kar ustavlja navadni potek dogod-liuv. in drobno grmonje od blizu in daleč in jo-tanjp gre skozi tišino, kot bi utripalo gozdove srce.
Ali se no bi moglo zgodili, da bi so vsaj za hip pretrgala tenčica, ki loči ljudi od obkrožajo-čega »as sveta, ki ga vendar slutimo, ako za liip posluhnemo v tišino? Ud tišine, ki stupi najraje ruz nočne zvezde ni/.dol, ali se spusti na nas v gozdu, ki je bila našim čutom svet kraj, kjer so prebivali bogovi. So bili 11 tako nespametni uaM dedje'/ — Ab- zakaj si »e splašila, li drobna ru-Java srnica tam. Kaka so otroci sveta ločeni daleč d ms od drugega; kako samotno kot zvezda sair.ot-ro je srce v njih; ne žival, no rastlina te ne pozna ln ven.lar valovi ista rdeča, mirna reka svojo valove skozi tvoje srce, kot skozi srce svete živalice tam. In hrast mnogostoietni, ki vije v divjih viharnih nočeh od bliska oplazene roke kot kače vdihanke, kako ga ljubiš! Kot prijatelj ti jo, ki ei ga poznal od mladih nog in ga občudoval ob temnih jesenskih večerih v plahem občudovanju, kn si stopical za očetom Ako bi nekega jutra ležal zlomljen na tleh, bi žaloval za njim, kot za starim dobrim prijateljem. I'a kaj uiu jo znanega o tebi? Sam samcat tava človek mimo tega, kar tivl krog njega in umira, se veseli v maju in sanja pozimi svoje srebrne sanje.
Mož strmi na pot in njen konec, ki se vije med prozorno tenčico brez, kot bi moralo od tem priti nekaj, kar je poklicalo žgoč3 hrepenenj., ki je rodi samota; toda le lrobna dek'ica hiti lani mimo if.vita v staro rujavo igrinjačo, ki se ji ogli vlečejo zadaj za njo in peljejo s seboj vsakovrst-mh gozdih obeskov, trnja, zmrznjenih krncev mahu. Zelo se ji mudi in že zgine za Ic3k0vjcui. Tam pelje pot na ?tre'nostrmo reber in edina sle -ta nizdol jo ledena drča. S par dolgimi koraki je mož med grmovjem.
i Stoj, tu ne moreš navzdol (<
Padec, tih otroški krik, ki čudno prere^o tišino.
>Drii se, drži se ia kako vejo, že grem po tebe!«
Drsaje se se priplazi doli in 'u leži na kupu listje, ki ga je nanosil veter, ruj ,va kopic.".. In ko držo® se za vejo seže 7, eno roko vo Jjej, dvigne mata apncnobeli, prestrašen obrazek.
j Tu primi za roko, saj ti ne storim nič ža-legal Ne boj se vendar! Ali si so udarila?«
; Xe, se oglasi zelo boječe, zelo preplašeno.
>No, dni mi tedaj rokoh Mala odkima.
;Kam hočeš iti?« Z zavito glavico pokazo deklica na drugo stran hriba, kjer se zopet strmo dviguje gozd v strmeči krasoti.
»Tam ni nobene poti. — Od kod prihajaš?« Nobenega odgovora. -Ali si iz brezovega?«
»Ne.<
»Ne?« In narečja tudi nc znaš, sicer bi rekla ,nak' I >
Tuj otrok torej. In zaiti jo morala. Kajti v vsem gozdu ni nikjer več drvarev; danes so napravili že deiapost in odšli k maliru otroslernem:-frtim koča in, kjer že čakajo otroci, da zasadi oče božično drevesce v zeleni »vrtec«. —- »Ali si hotela k svojemu ateju?« Mala odločno zanika. »K temu torej gotovo ne,< mrmra mož. Sedai izpusti vejo >n se zadrične do gr.ezdeca, kjer čepi otrok prihuljeno, kot bi prežal na priliko, da ubeži, pa ne more uteČi, ker ga drži v kleščah ledeno mali-novo bodičevje. Tedaj se sunkoma oprosti, da se odtrga vsa priprega gozdnih obeskov. Toda že jo Je prijel in kakor se tudi brani in plahuta kakor ptička, ki jo držimo v roki, jo vendar prinese i mnogim naporom na breg in sedaj stoji trepetajoča in snežnobela na poti. Mož pa seže v žep, Izvleče veliko, rdečelično jabolko in jo je ponudi « prijaznim nasmehom kot zastavo miru.
»Tu, vzemi in povej, kam hočeš, pa ti pokažem pot, ti čudežna mala raztrgana gospodična.«
Rujavi ogriujači se je namreč precej slabo godilo med trnjem. Toda deklica noče labolkn, ki mora romati zopet nazaj v žep. Vendar pa je jabolko ali pa pogled v modre oči moralo utreti pot med njima.	, ,„ , , .
»Hej, odkod ImaS to lino notno kost? in kaj le vendar napravila desna nožica, da mora zmrzo-vati in nosi le leva dokolenke?«
»Nisem je mogla zapeti Pa tudi ni prav nič mraz«
Je »o prva beseda te deklica ree ne govori v narečju.
»In kam greš?« »Nlkamorl«
»Tako, nikamor. Tja grem tudi laz, pa imava leto pot«
___________(Dalje prit.)
PBFKLJC NJiie P°dPl5=«a preklicujera in
i »SJ-IM-EU, obžalujem vse žaljivke, katere sem nepremišljeno proti (J. Ivanu Kuhclj, mi-zurskemu mojstru iz Dvora izrekla in sc mu obenem prav lepo zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnjega sodnijskega postopanja.
JOŽEFA HOČEVAR vdova, | _D v o r pri Žužemberku.
Krojaškega vajenca S ^
krojaški mojster, KRANJ.	7392
MlinskeKAMNE
iz lastnega kamnoloma v Ortneku, zelo trde iz zrnatega kremcnca, posebno priporočljive za koruzo, oves in zmes, kakor tudi umetne, bele in zmesne kamne, nadalje mlinske stroje ter vse ostale mlinske potrebščine in gonilna jermena nndi po najnižjih dnevnih cenah tvrdka
ČAOEŽ & BRCAR - LJubljana,
KOLODVORSKA ULICA 35.
Semensko DETELJO
kupi vsako množino FRAN POGAČNIK. Ljubljana, Dunajska cesia štev. 36.	7402
VJFNPA *a PEK0VSK0 obrt sprejmem.
J l'wt IluH rlrana in stanovanje v hiši. — Naslov se izve v upravništvu lista pod štev. 7334,
Znamke Singer dobro oHranjen, naprodaj. Naslov pri upravi lista pod Številko 7347.
fSlfol^J Ct»«n i dobro ohranjen, in malo Citdllll OlIUJ, rabljen, »loraj nov ZA-PF A VLJIVČEK ugodno naoroda/. — Naslov pove uprava «..Domoljuba« pod številko 7354.
Hilhsrirn veslno' P°*'eno, samostojno, sta-IMIlldllLU rej5e deye ai; udovo brez otrok,
za kuhanje gospodi in poslo-n, c pomočjo dekle, z večMnimi spričevali.
" teoretičnim ln praktičnim zna-Jd njenl) p0dprtim 6 spričevali, i/fiunfk. treznega, vestnega, pridnega in
" J razumnega išče JOSIP LENARČIČ. veleposestnik v VERDU pri VRHNIKI. Za KUHARICO in SADJARJA velja nastop službe koncem decembra t. 1., za KRAVARJA pa fako,. PLAČA po dogovoru.____7359
Svarilo!
Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in dru-go modno BLAGO, preden ii ne ogledate najdovršenejših ČEŠKIH in ANOLE9K1H izdelkov pri:
Lenasi & Gerkman
MODR0CI vseh vrst
tttfaLJ
160.— kron kg d»l|e. NAJB0UŠ2 BLAGO NA IZBIRO In »OBRO DELO vedno v zalogL 3T OGLEJTE 01 I
Se priporoča
RUDOLF SEVER
specialna »loja tapetnllklh Izdelkov, Ljubljana, Goipoivetsk* cesta »Ur. t.	o"
Bukova drva
po najvišjih cenah kupuje DRUŽBA <<ILIRUA<, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 72-16
v Liismiano
ne pozabite ogledati si v TRGOVINI
m Starem trgu sf. 16,
sukua, lodna, oblek, hlač, barhenta, srajc, zimskega perila, nogavic, rokavi< zimskih ženskih maje, otroških čepic, kravat, robcev itd. itd. — Čudovito nizke cenel —
Razpošilja tudi po pošti! — Zahtevajte vzorce in cenike!	7268
D ki bi opravljala 2 kravi, IŠČEM. — Ponudbe na: JEAN POLLAK,
Ljubljana, Erjavčeva cesta Stev. 12.	7386
SPECIALNO IZDELOVANJE VEZENIN IN PE-
RIU. - PREDTISKARIJA. Nadrobno.	Na debelo.
MATEK & SOHEIN - Ljubljana
Dalmatinovi! ulica 13 (poleg hotela «£trukelj«).
Sprejema naročila za izdelovanje vezenin in perila. Predtiskuje ženska ročna dela po najmodernejših vzorcih. Trgovina t galanterijskim in modnim blagom. Belo in platneno blago čeških krko-noških domačih tkalcev. Izdeluje se tudi navadno moško in žensko perilo, na kar sc posebno opozarja cenj. občinstvo z dežele.	7368
GOBE in FIŽOL
ponudite tvrdkl SEVER in KOMP„ Ljubljana, VVolfova ulica Mer. 12.	6460
StaTsehočeiiTza zimo
preskrbeti z dobrim, trpežnim blagom za vrhnjo in spodnjo obleko, obrnile sc na občeznano trgovino
F. in I. Goričar, »PRI IVANKI«
Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 29,
katera je ZNATNO ZNIŽALA CENE vsemu blagu. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike! 6931
HALOl	HALO!
v Krškem in Stični živinskega sejma, bodem vendar pripeljal obilo prvovrstnega usnja. ZATO t KDOR HOČE »vofo družino dobro obuti, n«| kopi usnje v Krškem, Stični fa Kočevju na stojnici
FRANC PERKO.
iIIIHIIHIMIIIIIIIUIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIUIIIIUIIIHIIIIIIIIIIHIO
Qll
ioislii Kreditni
v UUSUANI, Marijin trg it. 8
registrovana zadruga i omejeno zavezo
»prejema vloge m Al obresti brezod-na knjižice in g WL bitka rentnega plača čistih * lW ln invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi vloge v tekočem računu obrestovani« po dogovoru. - Podeljuje kratkoročne trgovske ln personalne kredit« najkulantnej«.
limjnl
Poroč. prstani Double verižice Sienske me Budilke
Že >ne ure Uhani
KalstetejSa trgovina ur.zlainii.e Ii
srebrn«. F< ČUDEN
LJUBLJANA 22, Pre erneva 1
Strojarna Fran Tršarja
NA VRHNIKI
priporoča na drobno in debelo vsakovrstno usnje, /lasti gonilna in Šivalna jermena Prevzema kože v strojenje tudi na boks. — Cene kar najnižjel 6514

in ,sa gola-en mora poginiti »kč uporilbiiat« muja uh.iooIj« ■ rokfcu4nna in «plo4no Lvalisna srodutva kot- proti poljskim .u hijnim mišim Din Tiu. ea podgano Din. 7-«0. ca Murke 1,111. 7 40, /.a stenioe Diu.7 60, uničov. moljev lun S--, proti " mrčesom Uin. 7 tO, matilo proti ušom pri Ijndeb in pri '.inui Uin 4 —, *a u4i v obloki in peiiiu Din. .-60, tinkt. i-roti mrčesu na sadju in na ^olontavi Din 7-60. proti mravljam lun 7 50.
1'reprodaialci dobo popust JPo ilja po povzetju avod za ekspedicijo: AHTES, kein. laboratorij M. JtiNKER, Petrinjska ul. 3. Zagreb 1.
Jrtfl If^nn na dan lahko vsak zasluži doma -UU lil Ull v svojem kraju, kdor hoče moje Jelke prodajati. Pošljite mi za pojasnilo znamko i odgovor in svoj natančen naslov. —■ JOSIP \ MČ, LITIJA.___6733
CEMENT
J*- PRIMA PORTLAND,
načih in dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri
L PESTOTNIK in DRUG Ljubljana,
U iujska cesta št. 33, rBalknnv. Int. telelon 366.
SUHE ČEŠNJE
la žganjekuho nudi SEVER in KOMP., Ljubljana, vCollova ulica štev. 12.	6733
trSlikovo lubje, arnikovo cvetje,
Bžene rožičke,
planinski mah itd. kupuje vedno drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska uliea 1.
i
meter domačeaa platna
da TOVARNA ŠINKOVEC, Grosuplje 7.0 2 kg prediva — ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega lamšča.
Nekdanln »ŠKOFOVA« vinska Idet, Pred Škofijo 1 otvorjeno. — ločijo se lina pristna ViNAl
»K A M EN IT«
nzbestno-cementni škrilj, najboljšo in najcenejšo streho dobavlja
tovarna »Kamenit«, Laško.
DOLGOTRAJNA GARANCIJA I
čisto zastonj
ne, ampak po izredno nizkih cenah dobite
vse vrsle sukna, hlačevin, žameta, barhenta, tlancle, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago
V NOVOOTVORJENI TRGOVINI
»DANICA«, Majzelj & Rajšelj,
LJUBLJANA s: Turjaški trg štev. 1
(bivša »Preskrbovalnica«).
Samo dobro, solidno blago. :: Postrežba točna.
Cene konkurenčne. Istolam se otvori v kratkem oddelek za USNJE vseh vrst. — Vsak si naj ogleda! Nikdo ni prisiljen kupiti.
Na drobno!
6860
Na debelo!
na vlak v Celie v veletrgovino R. Stermecki,
SUKNO
za moško in volneno za ženske obleke, parbent _ belo, pisano in riavo rplatoo, kakor tudi vso drugo manuta^tur no robo po čudovito nizkih cenab. V lastnem interesu sc vsBkemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
R. Stermecki, Celje. Trgovci engroscene.
vliva
najcenejo ln z dobavnim roko n do 2 do 5 mesecev
Zvonarna ln livarna SL Vid nad Ljubijaae-
ZA SLABOTNE OTROKE le najboljše sredstvo in mnogo izdatnejše od RIBJEOA OLJA
Emulzija ribjega olja.
Vsak teden Bveže prirejena. - Zaloga domačih ia tujih specialitet. - Zajamčeno pristno Ribje olje.
Nova lekarna R. RAMOR,
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 36,
1 minuto od Olavnega kolodvora. :: Najpri-ročnejše za vse. ki hodijo v Ljubljano po zdravila.
HOLLAND-AMERIKA LINIJA
Hotterdam-Nkur York
Genersino zastopstvo m kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovence!
Hrvatska banka za promet s nekretninama d. d. Zagreb, Zrinjsk trg 8.
Odprava potnikov 1., II. ITL razreda zn Severno Ameriko tn Kanndo z ogromnimi, najmodernl-Jiml brzovo-n. parobrodi. Potovanje do odprtem morju • do 7 dn . Najugodneje sigurna
in brza vožnja. Dobra hrana. — Vsak teden jeden parobrod. Potniki tretjega razreda Imajo posebne kabin«
z uzorno čistostjo Vsestranska pojasnila daje brr.o ln brezplačno)
Holland-Amerika Unija
Zastopstvo i LJubljana, Dunajska c. 21.
Kunstek & Pleterski
LJUBLJANA - VODNIKOV TRG 5,
Podružnica v Novem mestu
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevljarskih potrebščin
na drobno in debelo.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
Telefon št. 57.
▼ lastni palači (vls h vls hotela „UnIon"). Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000'
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenifc. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospo;
darsko banko d. d. v Novem Sadu.	~
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute ln devize sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Poeblaščenl prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Maj« konzorcij »Domoljuba«, 1»
Odgovorni urednik Aaton Sninik v Ljubljani.
(Tiska Jugoslovanska tiskam««