81. številka.
V Trstu, v soboto 8. oktobra 1887.
Opazko.
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v nlioi Torrento, 12.Vs(ik li*t mora biti frankiran. Rokopisi m t* no vračajo.
Insernti (rn/no vivto naznanila in poslanico) no zarai-unijo po popodbi; pri kratkih oglasih 7. drobnimi črkami ne plačuje za v*ako besedo 9 nov.
Naročnino, reklamacijo in in«orato prejema opravništvo. ulica Torrento 12.
EDINOST
Tečaj XII.
•Edinost«
izhaja dvakrat na teden, voako sredo in soboto ob 1 uri popoludno.
Cena z a
vse leto s prilogo 9 for , za
pol 3 for 50 nov., za četrt leta I for.
nov — Edinost brez priloge stane za celo leto « for., za pol leta :i for., za četrt lota 1 for. »O nov. — Posamezne številko so dobivajo pri oprav-nistvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po !■ nov., v Gorici in v Ajdovščini po O nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V eilinnBti je moCi
Vabilo na naročbo.
Minolo jo tretjo četrtletje dvanajstega tečaju „Edinosti". Vsojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najulju-dneje vabiti na novo naročbo, tor prosimo enem naše gg. naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času po-novd, kajti brez točne podporo nam jo nemogočo svojo težko nalogo izpolnjevati.
„Edinost" stane:
Za vso leto . . . . f. 6.— „ 8 prilogo . „ 7.— Za pol lota . . . . „ 3.— „ s prilogo . „ 3.50 Za y4 leta . . . . „1.50 „ s prilogo . „1.75 Ono gg. naročnike pa, kateri bo nam če na dolgu, prosimo, naj svoj dolg poravnajo, ker se jim sicer list ustavi.
Upravništvo „Edinosti".
Učimo se slovanskih narečij!
No govorimo o slovanskih „jezikih", kajti slovanski jezik je lo en sam; govoriti moremo lo o slovanskih „narečjih". Dokler so Slovani sami ločimo na različne narode in različno jeziko, ostanemo vodni siromaki, tako v literarnih naporih, kakor v političnoj veljavi.
Razun Rusov so vsa druga slovanska plemena vsako za sebe preslaba za samostalni razvoj. Znanstvena literatura se pri malih narodih težko vzdržuje, kor knjige ne nahajajo zadosti prejemalcev; v lastno zgubo pisati pa se pisatelji kmalo naveličaj o. Treba jo posebnih zavodov, ka-koršno so razne slovanske „Matice", da se vsaj nekaj takih spisov spravi na svitlo. Vendcr pa ti zavodi no morejo dobiti toliko podpore, da bi popolnem zadostovali. In ako bi šo podpora bila, pa ni zadosti pisateljev. Žonijalnih pisateljev se le malo rodi, manjši ko jo narod, manj jih ima. Spisi, ki jih mi imenujemo „izvrstne", pri velikih narodih ao komaj srednjo vrednosti. V male narodiče ločeni, bomo toraj tudi ljudstvu lo bolj slabo dušno hrano podajati mogli in za močnejšimi sosedi zopet zaostanemo. Zaradi pičlosti naše literature bodo naši izobraženci vedno prisiljeni, poučevati so iz tujih knjig, in tako
PODLISTEK. Spomini.
(Dalje.) II.
Kako da ne greš nikoli v Ajd.; saj vendar je tam tako prijetno, rečo Jerna-čev. In mi, ki smo užo vajeni Talijana-šem, dobimo tam tudi kaj dela, celo nem-Sčina se tam preveč goji!
Pustimo to, pretržo mu Slava, a v Ajd. no grem, ker so no maram sniti s Strašanskim; saj voš, kake razmero so med nama. On so mo tudi ogiblje, ker ve, da jo na kri vej poti; a jaz se nerad spuščam v prepir. Cas užo vso poravna.
Makovoc umolkne, ker ju ravno nek mož pozdravi, kateri jo prične marsikaj apraševuti, kako so njiju starišom godi, naj jih pozdravita in šo kar si bodi, kakor jo navada v krčmi; kajti danes je bilo tu mnogo ljudstva; priredili so namreč neko veselico. — Jornačev jo vsako toliko so ozrl nekam tja po strani, kjer jo sedela nožna stvar z lepim obrazom v društvu sorodnikov in rodideljev. Tudi ona mu jo to odvračala dobrotljivo, kakor jo spodobno! — Ona dva sta si tudi večkrat pri mesečini razkladala kaj zanimivega in reči moramo, da dan, ki je to sladke tre-
se bomo izobraževali gmirom lo v tujem duhu in .<odstranjali se od slovanskega mišljenja. * v ,
To vse se čedalje bolj vidi in uvaža, zato so množijo glasovi, naj bi so vsi Slovani združili zopet v enem jeziku in enoj skupnej literaturi, kakor je to bilo za časa ss. Cirila in Metoda. V bogoslužji naj vsem Slovanom rabi staroslovenski jezik, da so slovanske množice, ki so so v teku časa razpršilo v razna narečja, zopet navadijo jezika, ki ga je slovanski narod govoril v devetem stolotji. Kajti čeprav ne trdimo, da so Slovani takrat povsodi čisto enako govorili, vender je gotovo, da jo morala takrat razlika v narečjih jako neznatna biti. Sveta brata sta bila iz Soluna, iu razumeli so ju Bolgari, Srbi, Hrvati, Slovenci, Panonci, Moravci, Cehi in Poljaki. Tudi slovanske knjige, ki so bilo pisano vse v staroslovenščini, razumeli so vsi y ti Slovani in tudi Rusi, V naših dneh bi Ceh ali Poljak ne razumel bolgarske ali slovensko knjige; toliko smo se že ločili. Po staroslovenskej liturgiji pa se spet drug drugemu približamo. Za drugo skupno literarno delovanje pa nam staro-slovenščina kot mrtev jezik ne more služiti, za to potrebujemo živoga jezika, ki so šo razvija, ker se tudi znanosti vedno razvijajo in potrebujejo novih izrazov. Za skupni literarni jezik nam mora služiti ruščina, ki se jo pri svojem razvoju najbolj zvesto opirala na staroslovenski cerkveni jezik, dočiin ko so se druga naročja, ker bolj na mejo postavljena, več tujega duha navzela.
Vsak izobraženi Slovan naj bi se toraj ruščine naučil, iu vsa znanstvena slovanska dela naj bi so spisovala v tem jeziku. Potem se za razvoj in procvet slovanske literature ni več bati, in no bo treba zanjo prinašati nobenih žrtev.
Za Slovenca pa ruščina šo no zado-ščuje. Kakor važna namreč nam je ruščina v kulturnom in literarnem oziru, tako potrebna je za Slovence v praktičnem pogledu srbo-hrvaščina. Bolj ko so južnoslovansko deželo razvijejo, bolj imenitne postanejo za nas Slovence, Mi Slovenci, ki smo večidel nemškega in nekoliko tudi laškega jezika zmožni, najprej smo poklicani, da posredujemo kupčijo med zapadom in iztokom. V ta namen nam je pa potrebna tudi hrvaščina ali srbohrvaščina, ki so govori po vsem balkanskem poluotoku.
notko zabranjeval, bil jima je jako soparen in dolgočasen. No ob nodoljah je bilo še kaj; pa saj vemo, kako so redke, posebno za take, ki se radi imajo! Roditeljem nista hotela to sreče naznaniti, uži-valala sta jo rajo sama! . . .
Po prostornih sobah jo vso gostololo. — Grudov hlapec je bil celo take voljo danes, da jo trdil, da on no moro od malih nog trpeti žalostnega človeka, ampak s takimi da so on kar skrega! Oh pa danes, rečo dalje, od kar svet stoji, ni bilo še tako lepo! Samo koliko vina je na mizah, finega domačega vina! — On je j»a s tem cikal na soseda, ki se jo pri mizi tako kislo in meržasto držal. Zato pa, ko je poklical šo en liter na mizo, udari z njim ob njo, pogleda kislega soseda in reče:
Pij, bodi živ! obrca je freni. Loj, slušaj zunaj petelina, kako jo vesel in poje šo on, ki nič no ve in noma novcev za vino.
Naša pivca sta bila spet sama, zato pa rečo Jornačev:
Kako jo pa prav zaprav; jeli ona, ali si ti kaj popustil, ali kako jo sploh mod tabo in EvgenijoP silil je vanj.
Ho, kako? Takrat, ko sem so ločil in jej greli očital, bila je žalostna zelo. Z solznimi očmi so je rotila in mi zagotavljala svojo vročo, čisto ljubezen; trdila, da ona Strašanskega ne pozna ni za dobro
Kam pojdo izobraženi Slovenec, če doma no najde kruha? Nemci in Lahi imajo študiranili ljudi sami preveč; lo na slovanskem jugu mu utegne prihodnost cveteti! Ze do zdaj je mnogo naših našlo tam doli svoj kruh; v toliko večjej meri se to zgodi, kodar so zmešnjavo na jugu poravnajo, in so tam deželam (Bosni, Bolgariji, Macedoniji) zagotovi stalen in miren kulturen razvoj.
Izobraženi Slovenci naj bi se toraj učili ruščino in hrvaščino. Najgotoveje bi so znanje teh narečij razširilo, ako bi se v srednjih šolah obligatno učilo. Učenje starogrškega jezika bi se po naših mislih prav lahko opustilo, da bi se nekaj ur pridobilo za slovanska narečja. Ker pa ni upati, da bi avstrijsko vlado tej želji tako brž ustregle, skrbeti bomo morali sami za to, da se naša inteligenca obeh narečij nauči. Pa kako? o tem naj rodoljubi premišljujejo. Z agitacijo za prostovoljno učenje se le malo doseže. Dijaki imajo drugih učnih predmetov zadosti, nekateri se morajo trudili šo z inštrukcijami, da se je res čuditi, kako še vse zmorejo. Za slovanšoino jim no bo časa ostajalo. Odrasli rodoljubi so pa vsi v službah. Obilni posli in skrbi za vsakdanji kruh jim no puščajo dosti prostih ur. Marsikateri so je že zaletel in si kupil rusko ali hrvatsko slovnico; pa kmalo je zopet opešal in vse opustil. Treba bo toraj računati s človeško slabostjo. Morda bo šo najbolje, ako so napravijo ustanovo (štipendije), ki so pa le enkrat za vselej izplačajo tistemu, ki so jo tega ali onega naročja popolnoma naučil. Kakemu ubogemu dijaku bi bilo precej pomagano, ako bi si na ta način prislužil kakih 100 gid. Sicer pa morda kdo drug ve za boljši svet.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučni minister Gautsch jo 5. t. m. prišel v Levov in drugi dan obiskal učilišča. Znamenit jo tale dogodek: prišla je k njemu deputacija studentov in ga prosila, naj bi so v Lovovu ustanovila stolica za „slavistiko". Minister jo odgovoril, da vseučiliščniki nemajo pravico, vtikati se v take stvari. — Ne vemo za gotovo, jo li g. ministra zbodla beseda „slavistika", ali pa jo hotel zavrnoti studente
ni za slabo, in takega še več! Jaz sem bil takrat potolažen in uverjon, da jo nedolžna. Kmalu, ko som domov prišel, spet sem jej pisal in jo skušal z nova, na kar mi jo to le odgovorila; dd pismo Jernačovemu, kateri bore:
Ah, kako srečna in željno sem tvoj biserni list dobila, tolažilo sedaj osamljenoj! Lo to mi povej, dragi, čemu me mučiš s takimi prašanji; ni mar dovolj to, da so mojo oko zastonj ozira, da bi to videlo!?
Sedaj pa — ker se je nekdo približal s pripravljenim ušesom — bral je Jornačev potihoma dolgo pismo dalje. Potem pa razklada Slavi, da enako vsebine pisma dohajajo tudi Strašanskemu, le da poslednjemu no taji, da ima Slavo, katerega pa da s časoma popusti povsem in lo njemu pokloni celo, zan j plamteče srce!
Smoli in vrisk ho jo začel po sobi; kajti nikdo ni mogel umeti, da Mešončov Francelj, gospodar, on! iu so pusti ženi vladati ter na njeno zapoved pobriše iz krčmo domov! — Zunaj so dečki in paglavci kričali ter so mu kakor muho k nogam zaletavali:
Vi Francelj ste pa ros možlhahaha! — Pravo! lo po hrbtu! Saj tudi veliki so lehko tepeni. Kar po njem Meta; saj zmeraj pije.
Meta jo tudi njim pomerila; zakaj nekaj jej jo vendar bilo za čast njeno po-
v šolske mejo, zato tudi no mor<yno soditi; po vsem vedenji g. ministra/sploh in posebno v Galiciji, moramo si misliti, da ga je beseda „slavistika" hudo dregnola. — Gosp. minister jo poljsko šolsko mladino hvalil zarad izvrstnega znanja nemščino, no pa zarad znanja poljščino in rusinščine; tega naj Poljaki in Rusini no pozabijo.
Češki državni poslanci se brez dvoma ostro postavijo zoper Gautschove šolsko naredbo; to smo užo od začetka trdili, ker bi jih sicer občno menjenjo vsega naroda obsodilo; o ^ tem prašanji bodo edini stari in mladi Cehi i na njihovoj strani vsi južnoslovanski poslanci; od Poljakov bo vsaj nadejamo, da Čohov ne zapuste, več pravičnih Nemcev bodo tudi zoper Gautschove naredbe. Da češki poslanci nikakor no bodo trpeli Gautsche-vega nasilstva, to priča govor, kateri jo d» Rieger govoril 20. septembra v roj-stvenem svojem kraji Semilu, kder so njemu na čast priredili banket. V tein govoru jo dr. Rieger mej drugim rekel: Ceski narod naj zaupljivo izroči svojo osodo svojim zastopnikom; oni bodo vedno delali v blagost in čast svojoj domovini, tudi tedaj, ako se vladi postavijo nasproti.
Zagrebški občinski svet je 3. t. m. na predlog dr. Zahara sklenol v mestnem imenu poslati odreso kralju in cesarju. V tej adresi ho imata tožiti vlada in ban, da zavirata razvoj mesta Zagreba. Zaharjev predlog meri na to, naj občinski svet pošlje cesarju posebno deputacijo, katera naj ga prosi za varstvo interesov mesta Zagreba. V tem predlogu se naštevajo vso vladine določbe, ki so ovrgle občinskega sveta sklepe in škodovale mestu Zagrebu. Vlada je v najvažnejših prašanjih, kakor glede zajma, zidanja šolskih poslopij, vojašnice, mrtvašnice, gledišča, trarn-\vaja, dala take določbo, ki vsak vspeh mesta Zagreba zadržujejo. — Ta sklep je velepomembno znamenje in spominja na besedo sv. pisma, v katerem se govori: Ko boste videli ta znamenja, vedite, daje dan sodbo blizu. — Madjarski Časniki strahovito kriče zoper zgoraj omenjeni sklep ter prote Zagrebu z vsemi šibami, zahtevajo, naj so hrvatska vlada in hrvatski sabor vzameta Zagrebu in premestita v Osek na madjarsko mejo. To je znamenje časa, drugo znamenje časa pa jo to le :
Na Reki je v občinskem svetu prišlo
lovico, ali prav zaprav tretjine. — Meta jo bila gospodinja in gospodar in tudi telesno veča za ono tretjino od Franoeljna, svojega moža. — Nekatori so vendar od pivcev rekli, da kaj takega so vedno lehko pripeti, da jo vse mogoče, če prav je Francelj pil na sosedov račun, kar ni hotela slišati močna Meta.
Nagibalo so je užo k mraku. Nek ud čitalnice jo šel okrog pivcev pobirat milodar za družbo sv. Cirila in Metoda. Se precej, vendar primeroma malo so je nabralo za ta blagi nam Slovencem toli koristni namen one družbe. — Na dvorišči vidimo sedaj spet svoje znance, ki so po-zdavljajo. Lo Strašanski ni prišel; on je sporočil, da je nekaj bolan danes. — Na srcu jo bolehen, pritakne Cinkovič, ki jo noto pregledoval, katere jo Višovič, kot najbolji pevec, držal. Ogledavali so si potom pozorišče in k temu potrebne pripravo. Vse jo bilo v lepem redu. Na to so se razšli, ta sem, oni tja občudovat naravo, katera tako lepo cvetko rodi. — Cinkovič in Besednjak sta so sem in tja rila, samo da sta se ošuljila katere, s katero bi bilo potem dobro peto majati. Višević jo pa pozorno opazoval lepe slovenske navado. — Kodo bi mu zameril, čo jo tam pa tam v gnječi kakoj kaj malega pošep-nol na uho, ali pa tudi nasprotno poslušal kaj enacega? — Lo Slava se jo bolj trdo držal!
na vrsto prašanje, kako bi Reka bila zastopana pri odkritji Deakovega spomenika v Budimpešti, pa ni se našel ni jeden mestni svetovalec, ki bi se hotel bil udeležiti omenjene slovesnosti. — A to še ni vse, mestni občinski svet je tudi sklenol, zoper ogerskega ministra za javna dela in promet. Barosa, ki je samovoljno ukazal zgraditi po mestu Reki neko kolesnico, pritožiti se v državnem zboru ter ga zarad motenja v posestvu zatožiti pri sodišči. To je tudi znamenje časa. Res je: Extra Ilun-gariam non est vita, to se pravi: Nema-d j arom pod Madjari ni živenja. Zal, da Hrvati v letu 1SG0 tega niso hoteli verovati! Zdaj se pokore za vero, katero so imeli v Madjare, poprej so nosili pokonci stoječe madjarsko pero na klobuku i za tem manjše pripogneno hrvatsko poro; danes ne nosijo ni enega ni druzega, prvo jim je priskutno, drugo jih tira v ječo.
ljudstvom, tedaj tudi Bolgarom. To izvira iz naravnih teženj svobodnega ljudstva, ka-koršni smo mi.
Rusija je pričela graditi rusko-si-birsko železnico Tomsk-Irkutsk-Vladivo-stok pri Tomsku. Predsednik in vodja temu podjetju je generalni gubernator za-hodnje Sibirije, grof Ignatjov. Ta železnica, ki bo vezala vshodnje morje z Velikim oceanom, gotova bo v petih lotih.
DOPISI.
Od Dragonje, 2. oktobra. [Izv. dop.j — Ni še davno tega, kar smo videli sprehajati se ob Dragonji nekega gospoda, koji se nam ni zdel popolnoma tuj, ampak po obrazu precej znan, samo se nismo mogli hitro spomniti, kje in kedaj smo
Vnanie dežele.	videli> Uže ProJ 9mo ga.nekolikrat vi-
deli po teh krajih, pa so nismo več bri-Bolgarsko prašanje so jo po-:gaii zftnj( kakor kolikor uljudnost in spo-maknolo za eno zarezo dalje, le to so pa štovanje od nas zahteva; sedaj pa smo zase ne ve, koliko zarez ima kolo bolgar-! <teli tudi ini nekaj slutiti in se zato tudi »kega prašanja in kdaj tedaj to prašanje toliko bolj za njega brigati. Popraševali dospe na zadnjo zarezo, Iz Carigrada se smo znftnce, kateri so po teh krajih tudi o tej stvari poroča, daje ruska vlada spre- j poznali kakega druzega, razun samih dojela važniše točke turških predlogov na mačih ljudi, kdo da bi mogel biti ta in ta znanje, izrekla jo le željo, da ne bi ruski gospod, koji se je tega in tega časa ob
bil tudi z nami vesel, kadar so nam je dobro godilo. Upamo tedaj, da bode naš bodoči dušni pastir naš voditelj in pravi prijatelj v vseh stvareh.
Eden za več druzih.
komisar bil podvržen turškemu, ampak turški ruskemu knježevemu deželnemu na-nainestniku. Doba poslanstva naj so podaljša od treh na šest mesecev, Prašanje glede kneževo volitve in udeležitvo poslancev iz Rumelije naj se prepusti razsodbi velevlasti.
V srbsko skupščino je bilo izmej 142 poslancev izvoljenih 05 liberalne in 71 radikalne stranke. Ni še znano, kde in kdaj so odpre skupščina.
O shodu italijanskega m i-
Dragonji nekolikokrat mogel opazovati; pa nam niso vedeli nič gotovega povedati, kakor to, da so ga tudi oni le kedaj videli, od druzih pa smo zvedeli še nekaj druzega, kar nas jo pa jako osupnilo.
Bilo pa jo to le: Bil je dotični gospod prod kakimi petimi ali šestimi leti kaplan v Umagu iu kot tak jo moral hoditi v uro oddaljeno kaplanijo k Materi Božji na Krasu (Madona del Carso) in tu-prvi, koji jo uvedel
kaj tedaj je bil on
italijanske pridige mesto prejšnjih vedno nistra C r ispi so zadnje dni vsi Čas- j hrvatskih
fl 1 L* t	lWkltll * »»11 O lit A rt<l/lnilj> ^ ■ 4 /1 I	Ur
niki polni; mi smo zadnjič tudi nekoliko o tem poročili, danes dostavljamo še nekatere Crispijeve izjave nekemu časnikarju, ki je z njim govoril. Na prašanje, ali jo res, kakor nekateri časniki pišejo, da Bis-
Gospod, kateri, kakor jo znano dobro njegovim sošolcem, sicer govori lepo to-skanščino, sliši na lepo hrvatsko ime „Zo-bac" pa nežna prav nič hrvatskega jezika, katerega naučiti bi se bila njemu uže dol-
mark misli spraviti italijansko vlado s pa-. žnost, ko jo imel opravilo 's hrvatskimi pežem, odgovoril je Crispi: Kako jo ven-1 ovčicami v svojej kaplaniji, kar pa storiti
dar mogoče kaj tacega misliti! Rimskega prašanja mi Italijani no poznamo. Naša razmera k Vatikanu jo notranja zadeva, nikomur ne moremo i ne smemo dovoliti,
ali se mu ni zdelo potrebno in se mu tedaj tudi ni ljubilo, ali pa se iz principa ni hotel hrvatskemu jeziku učiti, tedaj iz zaničevanja do njega, kar je pa za
_	f Iti CiUHivui 1»I1|(I uu njv-piij
da bi se v to vtikal. Papež živi pod na- njega ge toliko slabšo in kar svečeniku šimi zakoni kakor italijanski državljan in piav njg n\ spodobno, mi nećemo promeniti razmer, pod katerimi j Tako jo tedaj ta gospod začel uva-lahko obe stranki dobro živit'. Knez Bis- j jati njemu blagoglasno toskanščino v prej mark to prav dobro ve in on nema na- j vedno hrvatsko cerkov „pri Materi božji vade mešati so v notranje zadeve drugih na Krasu" in tako tudi začel polaščevati držav, najmanj pa to stori v tako imeno- [ an italijanizirati Hrvate okoli onega kraja.
vanem rimskem prašanji. Ko sera Bismarka opomnil, kaj o tem nekateri časniki pišejo, smeh ga je posilil. — Glede Bolgarije je rekel Crispi: Italija ne želi dru-
Ako je hotel biti on pravi pastir svojim ovčicem, moral bi bil govoriti v tistem jeziku, katerega so one govorile, da bi ga mogle razumeti, ker je bil on za-njo ka-zega, nego da se ohrani mir in evropsko ! pelanom postavljen, niso bile pa ono za-enakotežje. V ta namen smo se pridružili radi njega tam — ali pa neznajoč hrvat-
nemško-avstrijskej zvezi in si pošteno pri- skega jezika in nehoteč se mu priučiti,
zadevamo, da se mejnarodni spori obva-j bila bi njegova dolžnost spoznati in odreči rujejo. Italija se mora, kakor drugo dr-' 80 0nej službi rekoč, da je za-njo nespo-žave, bati, da Rusija prodre do Carigrada. aoben. Tako bi bil moral storiti vsak Mi no moremo dovoliti, da sredozemsko vesten pastir, najbolj pa še svečenik. Za morje postane rusko. Kar se tiče našega' njjm je pač žalibog ostalo pri Materi sočutja do bolgarskega ljudstva, bodite božji na Krasu, kakor je on začel; in prepričam, da Italijani žele vspeh vsem | 8edaj so delo njegovo nadaljuje, ker imajo
------------------J ovčice pastirja o katerem tudi vse to velja,
Veselica se je pričela; prva uloga ao kar Je bil° reženo 0 prejšnjem. Je-Ii goje izvrstno izvršila, enako so bili vsi tudi 8Podom> k»teri imftj° Pn tem Prvo be" potem zamaknem v igralce. — Jernačev j 8edo> to znano m če Jim Je' kaJ on sam ni skoraj nič slišal; taka nesreč- boriti P Kedo ima pač pri tem škodo, kdo niča je bila tudi Lojzika, katero je on — ! trV[ moralično, ako ne narod sam, kateri kakor vemo, še prej tam zunaj krivkal. Ko sliši nauk v jez,ku> k°jeSa n0 razume, —
je vse zrlo na oder, ona dva sta se pa vjela z očmi in tresoče roke so jima nehote sililo skupaj, tega — so ve da — ni nikedo zasledil.
Noč je bila zunaj pa prav lepa. Vidmarjev Zanut je ni maral zamuditi, in — ker so mu ni ljubilo k veselici, saj jo vedel, da bi zapravil denar, ki je bil le za pijačo in tobak — šel jo vasovat malo v poštenem imenu v bližno vas. Sel je mimo veselice. Pred vrati zapazi dva gospoda, najbrže uradnika, ki sta se menila, kako jutri to veselico očrneta po nemških listih. Zanut se ni dosti brigal zato: skozi eno uho notri, skozi drugo ven; saj peti
inu nista ovirala in kaj če so . , . *
* *
Pred osmimi dnevi zvršena veselica je ostala vsem v lepem spominu. Jernaču »e je v svojo odškodbo, ko ni nič slišal, nič videl, sporazumel z Lojzikinimi roditelji. Skrbna mati jo videla težnje svoje mlade edinice, pospešila je zato hojo Jer-načevega v svojo hišo, s čemur je tudi njega rešila srčnih boli! . . .
(Dalje prih.)
Ta gospod, katerega smo tako lepo opisali, misli sedaj priti za župnika v Kastel-venere, in zato je hodil tudi tam okoli. Kdo pa ne ve, da je župnija Kastelvenere popolnoma hrvatsko-slovenska; kako hoče tedaj gospod neznajoč in nerazumeč jezika in ljudi, koji ga govore, postati jim župnikom, nam je nerazumljivo in nezapo-padljivo. Oddajati imajo to župnijo kanoniki piranski, kateri pa, vsi pravi Lahi, gotovo radi podele jo pravemu (?) laškemu prosilcu. Ker imajo pa v tej reći tudi viši gospodje v Trstu kaj govoriti, pričakujemo župljani vendar s polnim pravom, da ukrenejo tako, da udobimo župnika, za katerega nimamo nič govoriti in tudi sami ga ne izbirati, kakor po druzih krajih okoli nas, s katerim se bodemo pa vendar mogli razumeti nn in on z nami; župnika, — kateri bode mogel naše otroke podu-čevati v našem jeziku hrvatsko-slovenskem ne pa govoriti z njimi po tolmaču; župnika — kateremu bodemo mogli tudi sami potožiti svoje križe in nadloge, katere nas mnogokrat tarejo, sploh župnika, s katerim bodemo mogli živeti, kakor smo b predobrim prerano od nas odišlim dobričino C'vitkom, koji nas je vodil nad trideset let in trpel z nami tugo in britkoati ter
Iz goriške okolice, 1. oktobra. [Izv. dop.|— (M i nk a Katni ko va), blaga hči blagih roditeljev, ki je pred leti tako izvrstno deklamovala v podpornem društvu goriškem „Koroško pesem", izdahnola je zadnji teden po dolgem bolehanji svojo dušo na Koroškem v rojstvenem kraji v Zilskej dolini. Pred smrtjo je še prosila, naj prepeljejo njeno truplo iz Koroške dežele na Goriško v Prvačino, kjer počivata njen oče, blagi Jozel, in njena mati, ki je bila mati ubogim in sirotam. Želja so jej jo izpolnila; pripeljali so njeno truplo po Soški dolini. Na Solkanskej cesti čakala jo je duhovščina, ki jo je spremila v cerkev na Placuti in skoz mesto na Št. Potersko cesto. Do Prvačino so spremili rajnko njeni sorodniki, in več prijateljev in prijateljic. Na prvaškej meji čakali so truplo rajnke čestita duhovščina, društvo čitalnica z narodno zastavo in s krasnim vencem, ki je imel napis : „Prvaska čitalnica svojoj dek 1 amovalki", občinski zastop in domača godba. Prišlo je tudi mnogo občinstva skazat zasluženo zadnjo čast mladoj gospodičini. Ko čestita duhovščina v cerkvi odpravi svoje molitve, spremijo truplo rajnke v hladni grob zraven umrlih starišev, kjer počiva tudi nje brat in popolu sestra. Na grobu najpred zapojo prvaški pevci „Jamica tiha"; po cerkvenih molitvah pa nastopi g. Vuga in bere lep govor o zaslugah rajnke Jozelnove družino, posebno pa o prerano umrloj gospodičini Minki, glasi se tako-le: Predragi mi krščanski rojaki! Kodor dobro opazuje osodo našega naroda, ta dobro ve, da skoraj ni nesrečnejšega naroda od slovenskega. — In kaj ne bi, saj se dan za dnevom slišijo te ali druge nezgode, ki tro noš pošteni verni slovenski narod. Ali kar pa je za naš narod že neznosno, to je nemila smrtna kosa, ki nema usmiljenja pri naših najboljših voditeljih in dobrotnikih.
Tudi tu počiva prerano umrla poštena dobrotljiva slovenska družina, ki je bila blagodušna cerkvi in narodu, za katero gotovo žaluje narod in siromak, katerim ni bila podpora nikdar odrečena.
Dragi mi rojaki! ker dobro vem, da Vam je bila Jozelnova družina dobro znana, ni mi treba je Vam natančno opisovati, le loliko smem reči, da je to plemenito družino zadela prežalostna osoda, da jo tako v kratkem času krije hladna zemlja.
In zdaj še ti, draga Minka, morala si zapustiti dolino solz. Ah! Pa saj si mo rala umreti, kajti tvoje premlado nedolžno srce gotovo ni moglo prenašati več britke žalosti po zgubi tvojih ljubih starišev in tvojega bratca. — Tvoje srce je moralo vtoniti v globočino žalosti. Draga Minka i ti, ki si že v svojih otročjih letih kazala svojo bistroumnost — ljubezen do svojega naroda, — ti, ki si še javno nastopala kot zagovornica našega trpečega naroda, — prav ti si morala zveneti ko na jlepša lilija, ko slana nanjo pade. Draga Minka! Vem, da zato ni no škoda ne žalost, da si morala zapustiti dolino solz, ker zopet si v naročju svojih ljubih starišev, ki se tam v večnosti zopet 'skupaj veselite; ali za nas je prevelika škoda zguba toliko plemenite in dobrotljive družine. Dobro, katere je družina skazovala Jozelnova, ni nam mogoče drugače povrnoti, nego s ponižno molitvijo, naj bi jej vsemogočni Bog podelil večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti.
Nato zapojo pevci „Slovo", potem pa so spremljevalci za vselej poslove od grobov prerano umrle dobrotljive Jozelnove družine. Bog jej daj večni mir in pokoj!
Z Goriškega 2. oktobra (Epilog k volitvi učiteljskega zastopnika v c. kr. okraj šolsko svetovalstvo v Tolminu.) V zadnjej štev. „Soče" sem čital dopis „v Tolminu", s kojim se opisuje, kako se je vršila volitev dveh učiteljev zastopnikov v c. kr. okraj, šolsko svetovalstvo. —
Pri tej priliki se omenja, kako so je večkrat volilo, ker ni dobil večkrat dotični učitelj obsolutne večine glasov.
Potlej pravi dopisnik, da jo prišlo do ožje volitve, a tudi tukaj jo šlo piškavo, kajti po hudem naporu je zmagal g. Fr. Dominko s pomočjo svojo učiteljske družine. —
Konečno maha dopisnik po g. Do-minku, češ, da se je sam (?) volil ter ga imenuje egoista, kajti od kar zastopa uči-
teljstvo v c. kr. okr. šolskem svetovalstvu, delal je vse le za njegov (tedaj ne za avoj? Uredn.) „jaz", a za druge ničesa (?)
Kdor pozna razmere, no bode se čudil, da sta se sin in hči gosp. Dominkota za očeta potegnola in zanj glasovala. Tako očitanje jo abotno in perfidno.
Prilično no morem si kaj, da ne bi izrazil svojega velikega začudenja glede te volitve, kajti v boju sta si stala nasproti dva učitelja, mej kojima se nahaja gorostasna razlika. Izid te volitve pa je bil, da je zmagal g. F. Dominko, mož, ki je vsega spoštovanja vreden. Pravim, mož, ki sedi uže več let v c. kr. okr. šolskem svetovalstvu in zasluži, da zaseda še to častno mesto.
Da bode pa čitateljem „Edinosti" jasno, katera dva kandidata sta si stala nasproti, zato ju nekoliko opišem. Evo !
G. Fr. Dominko učitelju je uže okoli 30 let in je sedaj nadučitelj-voditolj na čveterorazrednej ljudskej šoli v Kobaridu. Poleg tega je Fr. Dominko voditelj c. kr. pripravnico v Kobaridu. Vsled tega stekel si je mnogo zaslug za šolstvo, kajti vsi dosedanji slov. mladi učitelji in učiteljice na Primorskem so se rokrutirali in so šo rekrutirajo iz kobaridske pripravnice. Tako lahko rečem da jo g. Dominko pravi oče mladih učiteljev. Zbog velikih zaslug za šolstvo je bil g. Dominko uvrščen v prvo plačilno vrsto in je sedaj edini učitelj v tolminskem okraju, koji uživa dohodke prve plačilne vrste. To jo morda uzrok, da mu gospodje tovariši očitajo, da jo delal le za svoj „jaz".
Znano mora biti vsakemu, da o tem ne razsoja g. Dominko, ampak dotično c. kr. okr. šolsko svetovalstvo, koje ga je, spoznavši velike njegove zasluge, uvrstilo v prvo plačilno vrsto. Od tod tedaj zavid-Ijivost,
Na dalje naj bode še omenjeno, da je g. Fr. Dominko prejel od vis. c. k. naučnoga ministerstva zaradi velikih zaslug za šolstvo naslov „ravnatelj" (direktor), kar nema še nobeden ljudski učitelj na slov. Primorskem.
Takega moža, koji poleg tega uživa veliko zaupanje in štovanjo od g. c. kr. deželnega šolskega nadzornika viteza Klo-diča itd., potiskati v kot, to je nezaslišano.
Njegov nasprotni kandidat je bil g. J. K., mlad, a nadarjen in vešč učitelj, kojemu nikdo nemore očitati nezmožnosti, a g. Fr. D. vender no moro impono-vati — in da je izvoljen g. Fr. D. popolnoma odobrujejo zdravomisleči ljudje.
Da bi se pa pri prihodnjih volitvah no dogajale tako brezpotrebne ožjo volitve, nasvetoval bi jaz, da bi vsak učitelj-volilec na volilni listek zapisal učitelja, katerega voli, a ta listek tudi sam podpisal, da se vć: kdo je vodil. Takoy se je godilo nekje v celjskem okraja na Štajerskem, kar je sicer „Slov. Narod" obsojal. V nekem obziru se pa vender da tako postopanje priporočiti, kajti, kakor mi je prijatelj, uči-teljevajoč na Krasu, pravil, učitelji sežanskega okraja pri volitvi odbora učiteljskega društva tako postopajo, namreč, da učitelj, ko voli odbor, tudi oni listek kot volilee podpiše. — Tako vsak lahko ve, kako stvari stoje. (Brez tajnih volitev ni svobode, tedaj tudi pravice ne. Uredn.)
Iz Kobarida, 5. oktobra. — Nisem sicer navajen, pa saj nemam tudi časa, odgovarjati nikomur na dopise — hudobne napade — v časnikih, a kor mi dopisnik iz Tolmina (to ni res — tako delajo „tihotapci") g. „Nihče" daje z svojim dopisom v „Soči" dno 30. septembra št. 40 k teinu povod, pa naj bo, da se s tem svojim tovarišem, „možakom", javno zahvalim za zaupanje, katoro v mo stavijo, ter so mo že v tretjo izvolili v zastopnika v c. k. okr. sol. svet. — G. dopisniku „Nihčo-tu* in njegovim tovarišem pa moram povedati, da bi me bilo res sram, ako bi mo bili oni izvolili, ker to bi meni no bilo po ni-kakem v čast, da sem zastopnik takim „Niličetom" ali Mihcem —? zato bil bi pa res odstopil, (osoda?) zdaj pa ostanem.
Da no delam nobenemu krivice, ve vsak poštenjak; a kaj vi o meni mislite, to mi prav nič mar ni, saj vas svet dobro pozna — prenapetneži. — Pred par meseci vam je g. dopisnik „Nihče" nekdo na uho, pa glasno povedal, da učitelju no gre dopisovati šolskih ali učiteljskih zadev v polit, liste, zato —? Vendar nisem mislil, da ste tako hudobni, g. dopisnik, da tudi svojim tovarišem jamo kopljeto, — jaz vas nisem in no bora sodil, a svet naj vas sodi!
Dovolj za vselej, osebno kaj več, če želite, nič se vas vseh skupaj za „pravico" no bojim, ker vi „neresnico" trosite in tovarišo zapeljujete. —
Ne „Nihče", ampak F Dominko.
Domače vesti.
Zlata masa. Jutri — v nedeljo ob 10. uri — bo služil v cerkvi sv. Antona no-, vega č. gosp. Štefan Vuga slovesno! petdesetlenico svoje prve sv. maše. Gosp. jubilant je porojen v Kanalu 1. 1810, in je služboval nekdaj v goriškej nadškofiji. Že mnogo let sem je pak duhovni pomočnik in slovenski pridigar pri sv. Antonu. Ad multos adhuc annos!
t Henrik Juretič. Glavnega urednika liata „L1 Indipendente" je pobrala v četrtek nagla smrt. Pokojni je bil rojen v Gorici, ali k malu je prestopil žalibog v sovražni tabor in deloval proti Slovanstvu, kolikor je mogel. R. I. P.
Mestni zbor je imel v četrtek svojo XIX. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Bazzoni, navzočih je bilo 31 svetovalcev. — R. Luzzatto jo prečital zahvalno pismo uradnikov, kateri so bili pomakneni na višjo stopnjo. Zatem so jo razpravljalo o prošnji ravnateljstva mostnega gledališča za podporo v svrho, da bi so moglo predstavljati opere. Stvar ni bila rešena. O vpeljavi električne razsvitljave v Trstu unela se je živa razprava ter jo bilo ko-nečno to-lo zaključeno.
1. Vpeljanje električno razsvitljave se prepusti zasebnim podvzetnikom in 2. Mostna občina dovoljujo napeljanje potrebnih žil in strojev za elektr. luč pod posebnimi pogoji. Izmed ovih je posebno važna točka, da morajo plačati podvzetniki mestu 10% prihodka. — Konečno je bil izvoljen v komisijo za vodovod g. odbornik Biasoletto, v šolski odbor pa g. odbornik Mauroner. Nadomestna volitev za umršega dr. Geiringerja so ni mogla vršiti, ker so je veČina zastopnikov pred volitvijo otda-lila. — Seja jo trajala do uro.
Deželni in državni poslanci Ljubljanski in iz okolice imeli so v tekočem tednu shod, na katerem so so posvetovali o svojej taktiki nasprotu Gauču. Dotični sklepi so ostali tajni.
Nova trgovinska zadruga. Pred nekoliko dnevi seje osnovala nova zadruga „avstrijsko - prekomorsko - trgovinsko društvo tt, kojemu je svrha gojiti domaČo trgovino s tujimi deželami. Društvo ima glavnico 1 milijon gold., razdeljeno v 2000 delnic po 500 gld. — Predsednik upravnega odbora jo g. Franjo "VVilhelm, njega namestnik g. Anton Dreher.
Porotna sodba. 25 letna krojačica Emilia Giampiccoli, koja je dne 10. maja t. 1. ukradla raznih obveznic, vrednih do 300 gl., bila jo spoznana enoglasno kriva tatvine in obsojona na 5 mesečno ječo.
Tržaške novosti.
Zblaznel je kurjač Ivan Ruski, ko je prispel včoraj s parnikom „Vesta" iz Carigrada. Obiskal je svojo teto in kar naglo zgrabil nož, hoteč prestrašeno žensko umoriti. Domačini so ga urno zgrabili ter ga odpeljali v bolnico.
Predavanje potovalnega učitelja na
Opčinah jo imelo res prav lep uspeh. Gosp. učitelj jo namreč predaval našim okoličanom — italijanski! Ni čudo, da je večina poslušalcev takoj pobegnola in gosp. predavatelj je ostal z samo nekolikimi vernimi. Naj nam bodo dovoljeno prašati: Kakšno svrho ima tako prodavanjo in kje je korist za našo ljudstvo? Boljšo bi bilo, da slavni magistrat podari denar, kojega daje gosp. potovalnemu učitelju za njegove italijansko pridigo, rajšo kakemu „zaslužnemu uradniku".
Zasebna slovenska dekliška šola v Gorici je tudi žo pričela poučevanje.
Laško šolstvo na Primorskem jo naučnomu ministru zdatno bolj pri srcu, kakor pa slovansko. Kakor „Wr. Allg. Ztg." poroča, posvetujejo se neki v merodajuih krogih naučnoga ministerstva na Dunaji o napravi laških vsporednic na nemških gimnazijah v Trstu in Gorici. Menda so že za leto 1888 postavi dotični proračun v budgot.
Novo posojilo mesta Gorice. Doznamo, da so pogaja tvrdka A. V. Jona v Gorici v zvezi z anglo-avstrijsko banko z mestom goriškem radi posojila 330.000 gl. Posojilo bi se naložilo v obveznico z 4% obresti na 50 let. Mesto misli pokriti z tem do-narjem dolg na vodovodu in goriškej hranilnici 100.000 for. — Zaključil bodo o tej zadevi dožolui zbor mosoca novembra.
Nova brzojavna postaja odpre se v Gorenjem Logatcu. V to svrho dotična občina uže razpravlja z poštnim ravnateljstvom v Trstu.
Vabilo k voliki slovesnosti, ki bode v nedeljo 9. oktobra t. 1. v Podgori v slavljenje najvišjega imendana Njegovega Veličanstva presv. cesarja Franca Joževa I.
ob priliki otvorjenja „Katoliškega bralnega društva v Podgori". Spored: I. Popoldanska služba božja z blagoslovom in zahvalno pesnijo ob 2. uri popoludne v domači cerkvi. II. Slavnostna beseda na dvorišči č. g. župana Ant. Klančič-a 1, Petje. 2. Pozdrav. 3. Petje, 4. Slavnostni govor. 5. Cesarska kantata. 6. Deklamacija. 7. Petje. 8. Srečkanje treh dobitkov. Srečka 10 novcev. III. Domača zabava. Pri besedi svira vojaška godba. Pričetek besede ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 kr. za osebo; za družino 50 kr. Radodarni doneski so radovoljno sprejmejo. Cisti dohodek namenjen jo „slovenskemu otroškemu vrtu v Podgori." V slučaju slabega vremena se bode slovesnost vršila naslednjo nedeljo. K obilni deležbi vabi uljudno	Odbor.
MadjaršČina na Hrvatskem. V nedeljo dopoludne sklical je kr. davkarski nadzornik in finančni svetovalec, g. Klo-futar, vso davkarske uradnike in dnevni-čarjo ter jih opomnil, naj so marljivo uče madjarščino, ker bi drugače ne dobili višjih služb.
Dijaška kuhinja v Celji. Darovali so za šolsko leto 1886/87: Pokrovitelji po 50 gold.:
Prečastiti gospodje: 1. Mili. Vošnjak, državni in deželni poslanec v Celji. 2. Jur. Detiček, c. kr. notar v Gornjem Gradu. 3. Davorin Škorbec, vikar v Konjicah. 4. Janez Schepitz, trgovec v Konjicah. 5. Dr. Josip Sernec, odvetnik v Celji. 6. Slavna posojilnica v Žavci 7, Slavna posojilnica v Šoštanji. 8. Slavni okrajni odbor v Gornjem Gradu. 9. Slavna družba *v. Cirila in Metoda je darovala 50 gold. 10. Posojilnica v Celji 100 gld. 11. Prečastiti gospod Josip Žohel, župnik v Mozirji, del letos 12 gld. 50 kr.
Letniki po 5 gld. naslednji prečastiti gospodje:
1. Mikuš Fran, dekan v Konjicah. 2. Ivan Modic, župnik na Prihovi. 3. Janez Pospišel, lekar v Konjicah. 4. M. Ogorevc trgovec v Konjicah. 5. Dr. Prus, zdravnik v v Konjicah. 6. Novak Mih., c. kr. sod. pristav v Konjicah. 7. Gospa Josipina Prus, roj. pl. Uhl, v Konjicah. 8. Karol Karol Gmeiner, župnik Sirski. 9. Jurij Bezenšok, župnik v Čadramu. 10. Anton FrOhlich, nadžupnik v Slatini. 11. Andrej Elsbaher, trgovec na Laškem. 12. Reich Anton, c. kr. uradnik v Gradci. 13. Dr. J. Muršec. v Gradci. 14. A. Brumen, c. kr. sod. prist. v Slov. Bistrici. 15. Slavna rodbina Šket v Dramljah. 16. Turnšek, trgovec v Nacaretu. 17. Fr. Skaza, veleposestnik v Šmariji. 18. Dr. Josip Vošnjak, dež. odbornik v Ljubljani. 19. Gospa E. Žolgar v Celji 20. J. Žičkar, vikar v Celji. 21. Jerman, trgovec v Celji. 22. Lovro Baš, c. kr. notar v Celji. 23. Dr. Ivan Dečko v Celji. 24. L. Potočnik, dekan v Gornjem Gradu. 25. Dr. Filipič, odvetnik v Celji. 26. Štef, Kocijančič, oskrbnik Steiaauerjevih fužin v Oplotnici. 17. Dr. Noušek. c. kr. sodnik v Gornjem Gradu.
28.	Sredonšek Janez, župnik na Ponkvi.
29.	Jukret Anton, kaplan na Ponkvi. 30. 'Dr. Srobro, odvetnik v Brežicah. 31. Pod
hostnik Andrej, kaplan v Mozirji. 32. Andrej Krek, župuik na Polzeli. 33. Ivan Hausenbihlcr v Žavci. 34. Makso Kos, tr govec v Podsredi. 35. Govedič, župnik v kostanji. 36. Anton Balon, župnik na Vranskem. 37. Lenček Fran, veleposestnik na Blanici. 38. Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici. 39. Fran Veršec, c. kr. notar v Sevnici. 40. Ivan Fišer, c. kr. notar v Mokronogu. 41. Martin Sevnik, župnik v Št. Petru pod Sv. Gorami. 42. Anton Fišer, vikar na Laškem. 43. Fran Hrastol, kaplan na Laškem. 44. Josip Kodella, ingener v Mariboru. 45. Dr. \Veingorl v Zagrebu. 46. Gospa Marija PotoČin, Zidanimost. 47. Prevz. knez \Vindischgratz. 48. Peter Dobnik iz Zreč. 49, Fred. Roš v Hrastniku. 50. Ivan Stožir, profesor v Zagrebu.
51.	Dr. Josip Fon, primarij v Zagrebu.
52.	S. Marzidovšek, c. kr. vojni kaplan v Zadru. 53. Norb. Zainior, trgovec v Št. Pavlu. 54. Osot Simon, trgovec na Vranskem. 55. Prevzv. Ilugo knez \Vindisch-griltz. 56. Dr. L. Grogorec, drž. poslanec v Novi cerkvi. 57. Josip Sever, župnik v Zavodjorn. 58. Bohinc Jak. Filip, dekan v BraslovČali. 59. Emerau Slander, oskrbnik v Radgoni. 60. Val. Par, župnik v Goto-vljah 61. Prof. Makso Pletoršnik v Ljubljani. 62. Jeraj Josip, župnik v Žavci. 63. Pintar Matej, kaplan, Radeo. 64. Makso Kosor, notar v Juriji. 65. Bratanič Josip, župnik v Vitanji. 66. Anton Lednik, župnik v Podsredi. 67. Občinu Vranska. 68. Fran Kačič, c. kr. notar v Soštanji. 69. Janez Opat v St. Jurju pod Taborom. 70. Fran Janesch, trgovec v Celji. 71. Miha Rakoše. župnik v Bučah. 72. Erjavec Peter, župnik v Trbovljah. 73. Občina sv.
Jeronima pri Vranskem. 74. Josip Kron-vogel v Celji. 75. Slavni okrajni odbor Vranski. 76. Dr. Čuček v Orbiči daroval je 6 gld.
Po 10 gld, so darovali naslednji prečastiti gospodje :
dala „Matica Hrvatska" za svoje slovensko Članove. Knjižica je radi tega vse hvale vredna, ker spozna vsacega Slovenca po-bližje s hrvaščino ter more po njej vsak Slovenec tudi one brv. izraze razumeti, kateri se v slovenščini no nahajajo. Ob
77. Prevzv. Verian knez \Vindisch- enem priporočamo najtopleje to izvrstno
7« TIr Ti1**!!«	n lr« nn^AM «r I	»!__i I •____ 1__'i!
griitz. 78. Dr. Fran Firbas, c. kr. notar v Brežicah. 79. Ivlančnik, def. duh. o. p. v Braslovčah. 80. Josip Pečnak, Teharje. 81. Matija Koren, župnik v Bučah.
Mesečnino po 50 kr. na mesec so darovali naslednji prečastiti gospodje :
1. Fran Kugler v Celji. 2. Ivan Ja-nežič, poštni uradnik, zdaj v Plznu. 3. Rojnik Fran. 4. Vehovar. 5. Dr. Ilorvart. 6. Dr. Urban Lemcž. 7. Dr. Vrečko. 3. Robič. 9. T. Schucli. Vsi v Celji. 10. Ga-beršek Ivan, tajnik na Vranskem. 11. Drobnič z Laškega. 12. E. Širea iz Žavca. 14. Kolšek Vinc. notar, kandidat v Mokronogu. 15, Potriček, učitelj v Žavci. (Konec prih.)
RAZNE VESTI.
Občna statistika mest v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da so se v soboto zbrali tam zastopniki raznih avstrijskih mest ter sklenoli, da so osnuje občna statistika po enotnih načelih, koje podatki so imajo objaviti vsako leto v posebnoj „knjigi avstrijskih mest".
Premoga so neki silno velikanske sklade v Šaleški dolini na Stajarskom zasledili. Rudarji, ki se na to reč razumejo, dali so na raznih krajih, kjer so jim je dozdevalo, da bi utegnola biti promogova žila, vrtati in kopati globoko v zemljo; po tistih poskusih so potem površno preračunih, koliko bi utegnola žila biti debela. Račun jim jo pokazal, da mora v Šaleški dolini ležati sklad premoga več nego deset tisoč milijonov meterskih stotov obsegajoč. Strokovnjaki trdijo, da ga z malim trudom leto za lotom po 5 milijonov stotov na dan spravijo, toda poprej mora se napraviti iz Celja v Šaleško dolino železnica, kar jo popolnoma umljivo, kajti najbogatejše premogove jame brez železnice se dandanes ne vzdrže zaradi preveliko konkurence. Šaleški premog je neki posebno čist in izboren.
Kolera v Italiji. Službeno poročilo od 1. t. m. iz Italije javlja, da kolera pojema. V zadnjih 24 urah bilo je na Siciliji uključ-ljivo mesto Messina samo 59 slučajev bolezni in 31 mrtvih. Uradna statistika ceni vse smrtne slučajo v Mossini od početka bolezni do 25, septembra na 588, vendar pa se splošno misli, da je ta številka prenizka. — V Rimu jo bilo od 19. do 25. sept. 80 slučajev bolezni in 42 mrtvih.
Petroleja studenec. „Daily News" naznanjajo, da v bližini mesta Baku je vstal nov petrolejski studenec, čegar tekočina lijo grozno visoko (150 jardov!) in zaliva vso bakubansko okolico. Noben človok si ne upa ognja netiti, ker najmanjša neprevidnost bi utegnola imeti grozovitih nastopkov. To jo pač angleška raca.
Ta je pa dobro splačal oderuha. Oderuhu je bil dolžan ubožec, ki je imel edino kravico. In so to mu je hotel oderuh prodati, ko ne bi siromaka branilu nova postava, po katerej upnik dolžniku ne sme prodati takih reči, katerih dolžnik za življenje neobhodno potrebuje. Kaj si izmisli oderuh, da bi vendar le do kravico prišel ? Podari dolžniku kozo, češ, da bo redila dolžniku družino, a jaz mu potlej smem kravo na prodaj dati. Sosed pa dolžniku odpro oči in mu svetuje, naj koj kozo zako-ljo, vsaj mu jo je oderuh podaril. Dolžnik to res stori in do edino kravico lakomui oderuh vendar le ni mogel priti.
(„Dol. Nov.")
Želodčna esenca lekarničarja Picooli. koja je oglašena v denašnjem listu, jo izvrstno sredstvo proti raznim boleznim,
literarično društvo našim čitateljem, kajti vsak Član dobi za samo 3 gl. letnega prinosa vrsto izvrstnih knjig. Poverjenik v Trstu je g. prof. Mate Mandič, urednik „Naše Sloge", kateremu naj se pošiljajo naročbe.
Stritarjevih zbranih spisov izšla sta 15. in 16. snopič.
„Dvanajst večerov". Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. — Izdal in založil dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja, tisek Hilarijanske tiskarno v Gorici. — Vsebino te knjigo pozna našo občinstvo uže iz „Slovenca", kjer so bili pogovori prvič tiskani.
„Vrtec" časopis s podobami za slovensko mladino bodo skoraj končal XVII. svoj tečaj. Zalibog je isti moj našim občinstvom še vedno premalo razširjen, zato ga vsem starišem toplo priporočamo, ako jim je ležeče do zabave in poduka svojih otrok. List izhaja 1. dno vsakega mosoca in stane za vse leto samo 2 gld. 60 kr. Uredništvo je v Ljubljani, mestni trg, št. 3.
Tržno poročilo.
Kava brez premembs. Prodano T200 vrniS Rio po f HH-mi, :>00 Santo« p > f U)9-U0 vs. kv. Na skladišču ostalo 01.500 kv. razna vrsti
Sladkor. Cene nekoliko rastejo, ker s« Živahno prodaj \ Sli je 0000 kv zmljete«a po f. 18 85 —20 50. Na skladišču je 135 0(10 k v. zniJjetegj, 1800 ▼ hlebih, in 250 surovega.
Bombaž. Stalne cene.
Žito vmh mirno. Na skladišču 1710 k v. pšenice. 2000 kv. koruze 1211 kv ovsa in 800 k v. rži.
Julno vočje Prodalo soje: 700 z ti) pomaranč po f. 3.52—4.00' 600 zab, limon po t. a—11; 1001) zab. ti« po I. 13 14 v« kv., 5l)0 kv. korlnr, po f. 23; 130 k v. rozin po f 13—15; 300 kv Eleme po 1'. 22-35; ^500 k v Suliaidn po f. 24—4.J; 220 kv mandljev MolfetU po f. 78-80; 20 kv. da mat. po f 83
Olje Vse pri starem, malo prodaje. Prodano: 60 kv. S. Maura po f. 38 kv.; 370 kv. grškega po f 37; «0 kv. Valona v sodih po f. 37 In 380 kv Da Imat. po f 40. - Bombažnega: 400 sodčekov amerik. po f. 36 vs. kv; 400 kv. Hull po f. 30-80.25.
Riž. prodaje malo, cen« raat-'jo. Prodano 300 kv. i tal. p f. 17 25-22 vs. kv. 700 kv. jap. po f. 15.50-17.75.
Zalim je še na skladišču : 127 kv. moke, 140 kv. fižolja; «><35 kv. raznuga olja, in 17.057 kv. raznega blagi.
Borano poročilo.
Razglasilo se je, da prevzame banka kredit emisijo ogrska papirna runte. Tendenca se je vsled tega jako krepko držala. Ker s« pa ta vest ni potrdila, omahnolu je zopet In kupčija je ostala mrtva. Poseben vzrok temu pa so tudi slabe cene v Parizu. Devize in valute jako slabe.
Listnica uredništva.
Popotnik : O izvrstnej Mošnjej vipavskej kapljici smo už > omenili. — Kur pa se tiče tistega plesa, ki je povzročil toliko srditosti In prepira, rekli smo uže, da nt b.sede o njem ne sprejmemo več. »Edinost« n bo upihavula ognja, ki morebiti Še pod pepelom tli.
zvečer.
Bratje Sokoli!
Podpisani odbor dajo na znn-nje vsem bratom Sokolom, d.i se začno v torek t. j. 11. t. m. telovadba. Redno se bode telovadilo ob torkih, četertkih in sobotah od 8. in pol do 10, ure
Odbor telovadnega društva „Tržaški Sokol".
Poslano.
Ktvizda- ja lliiid proti kostobolu.
G. Fran Iv. Kwizda, c kr. avstr. i kr. rumunskl dvorski dobavitelj in okrajni lekuruičar v Kor-neuburgu.
V do'gidetnej svojej praksi poskušal sem večkrat Vaš Fluid proti kostobolu ter mi je
kakor svedočijo razni odlični zdravniki. Ni ; t>il izvrstno pri pomočilo sredstvo proti konto-tedai treba posebne priporočbe, kajti bol«, oteklini Členov, revmatiztiiu na mišicah
dobra stvar so sama hvali"	Iiu	krvl'» 8em dosegel pva osupljiv
„aoora stvar so sama man .	uspeh. Na «meiju take Ukuftje Imam dolžnost
Katalog. Opozorujemo cest. naše čl- kllt 7oieten praktičen zdravnik, da priporo-tateljo na ravno izšel ilustrovan katalog
za jesen in zimo 1887-8 dobro poznate tvrdkev Iva miner & Fischer na Dunaju VIL, Richtergasse 11. Ta zapisnik prijavlja vse novosti modo, konfekcijo in enakih potrebščin. — Naj si tedaj č. čitatelji naroče ta zapisnik, kajti dobe ga z uzorci vred zastonj in franko. Tudi prevzame ta tvrdka razne druge naročbe, koje no spadajo prav v lastno stroko ter jih izvršuje vestno iu točno.
Književnost.
„Riečnik hrvatsko slovenski" je ime jako primerno knjižice, kojoje iz- ječa znamka
čam najtoplije to izvrstno sredstvo vsini > nim, k'ijl tri ć na kostiboiu iu revmatizmu. St. Vicjut v Istri. 1 septembru 1^87 Kduard Mrak c. kr. mornarski zdravnik v p.
K\vizda-ja tiuiil proti koatobolu »lobi
ne pristen v vsili lekarnah. Glavno skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg. OPAZKA. Kdor kupuje ta preparat, naj zahteva vodno „Kwizda-ja fluid proti kostobolu14 i naj pazi. da je na vsakej steklenici i na vsakem kartonu odtisnjena tu zraven sto-
(23)
Dober zaslužek. 2 3
Iščejo se agenti za prodajo sukna na drobno proti lepej proviziji. Ponudbe pod rT. B.tt na: I. Brunner Annoncen Expe-dition >foritz Stern, Brunu Krautmarkt.
I Ljubljanski Zvon. |
Gld. 4.60. tf % Gld. 2.30. - Gld. 1.15. (
Proti hemoroidam! 9
Kdor hočo Suvati svojo zdrnvje, ni»j rnlji
y prnv*'	A
MENIŠKE KROGLJICE I (Pillole dei Frati.) ®
kri čisteče ni proti hemoroidam, 9 15^* koje izdeluje P. Fonda 9
farniaciata v Piranu
Prepotrebne za vsakega, kateri trpi	™
na hemoroidah, zabasanju, hrozteč-	A nosti, Rlavoboiji, tt-r sploh veliko sedi,
< nn čistijo kri in dober vspeh potr-	^
jujejo zasebna in zdravniška spriče-	£
vula. koja so priložena z podukom za	d*
porabo vsakej škatljlci v flovansketn,	^
nemškem in italijanskem jeziku.	£
Prodajajo se po 20 nvČ škatljica v	A
vsih lekarnah Trsta Rek.-, kakor	2
tudi Istre, Dalmacije. Goriškeja in	W
Trenta. 30-54	flfc
Samo
f 1. 80
ne škodi!
Nepredorljlve. gorke, trpežne in jako poceni
jo moje vez ne volnen i jopici In jnk i pristojne suknene in surovo volnen 2-12
meščanske jopice
-a jesen in zimo. z.i gospode, gospe, dečk n deklice vse po istej ceni f. 1.80, prve vrsti, vezene. T« sloveč* «meš3anske» Jopice so najbolj potrebna obleka za vsakega, ter jih iniain v s i vej, rnjavei, progastej, dran, bor-»l.-aux, višnjevej in Smej barvi. — Kdor si ^upi tuko jopico, je najbolj zavarovan proti mrazu ker »e iste priležejo telesu, drže vedno >nako toploto in so neprecenljive vrednosti Kazun t vrste Imam še v zalogi dve linejše :
Iz ti li« (V flr-volne giisio vezene in tople
f. 3.25
iz sukna in surove
tople za zimo
f: 5.10
Zimske hlače iz dobrega, močnega brn-skega sukna, jako trpežne, po f. 2.25. f. 3.50 do f. 4.50.
Za mero zadostuje, d:i se pove Širokost čez prsa PoSilj i e.lino po poštnem povzetju :
J. Fekete, Kleider- Versendung,
Wien, Hundstliuniierstrasse N. 18|34
Nezmožnost
Gotova pomoč! Z c. kr priv kopeljo iz karbona, za genitalije ozdravi vsak lor popolnoma brez s 1 a bi ti nastopkov gotovo in za stulno, večkrat u?e v 2 dneh Cel6 navidezno neozdravljiva nezmožnost pr> niožkih vsake sta-osti. Zdravljenje se vrši prijetno ter ne da bi se sploh od zunaj kaj opazilo.
Spričevala znamen prof. in med. listov, jako toplo priporočbe zdravnikov in na ti-š o o « zahval po pol. ozdravljenih priporočajo trpečim vporabo karbolne kopelji. katera jamči stftlen uspeh.
Popolna z opisom porabe in zdravniškim spričevalom f. 8 — sunio po poštnem povzetju; ni potreba denar naprej pošiljati. Pošiljatev in omota tajna, da se ne raore »poznati niti vsebina, niti od kod prihaja Dobiva se pri Dr. C., Wien, Neuban, poste restanta	—4
KKNSKO
sukno in volneni izdelki
Kdor se hoče oblačiti po šegi icenč, naj piše po uzorco na Tuch-Fabriks-Lager
Friedrich Brunner 3". Briinn.
OP- .Tako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar se komu ne-dopade, so zamenja.	9—18
LINI K A
za spolne In želo.i-č"'Ve bolesti, nastope okuženja l oslabenja možke slabosti, polucije, žgečo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zabirje v de, tn za vse zni nn-hurja. droba In živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znaiiHtVHuein posto anju z neškodljivimi sre.j&tvl	31—«J3—104
C. Stroetzal, specijalni zdravnik Llndan am Bodenoee.
esenca
I K, JekarjaPiccoli ja
fv.LjuMjani
Ta esenca, ki sh nareja no nekem re-cptu gospodu dr. K. viteza Stiickla, c. kr. vladinoga svetovalca in deželno-sanitet-nega poročevalca za Kranjsko, je takozvana „Tinctnra Rliei composita", katera o zdraviji vse želodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo t t. d. (gliej navod, ki je vsakej steklenici pridejan) — Izdelovatelj pošilja jn v zu-bojčklh po 12 steklenic po gl. 1*30 po poštnem povzetji. Poštnino trpe p t. naročniki — Te steklenic prodaja polokr eno, večina lekarn na Kranjskem, Štirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolilt,	41-50
V Trstn: Biasoletto, Ponte Rosso; Ed pl. Leutembucg, Oiardln Pubiic >; G. nI Leutembu-g, Piazza S. GHovannl; Foraboschi, lekarna »al Cammello«, Corso; Picolola, P,uz/a Barrlera Vecch a; Poz<ett\ Palazzo del LlovJ; Praxm.irer, Pal. zzo Muul.-ipale; Prendim, Pa'azzo Modejio; Tžavasinl, Pmzza della Stazione; Rovis Pia/zi della Lrtgna; Sara vali. za magistratom; Serravallo, Piuzza C.ivana; Suttina, lekarna »T.ipnindl* Pia'z.i della D >gana; Udov.ci- h. Via F.irneto;Xi-covich, Via S Nic.-old; Zan Mti, Via Nuova
Jakob Klemene,
trgovec	6—2
Via Saiit' Antonio
ima v svojoj zalogi volnenega blaga za ■ žensko in moško obleko. Vedno se nahaja j v velikoj množini izborne kotonine, bar-žuna, trikotov, platna in flanele v raznih barvah. Dobivajo so bela zagrinjala vsake I vrste in velikosti. Postreči inoro z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali. — V obilnej meri dobe so za gospč vsaktere preproge in lišpa za plese in ženitve. Moja proda-jalnica je vedno preskrbena z najmoder-| nejšim blagom in priprogrami za gospe itd. . — Blago je vedno novo in ne staro za-} ležano. Vsako naročilo na deželi (po obraz-Icih ali muštrih) se izvrši hitro in točno, i ter lahko nektere vrsti blaga brez daca na deželo pošlje. Svilnato blago ima vedno najnovejšega izdelka; svilnato trakove vsake velikosti za plese, ali za nagrobno vence, kakor zlato in srebrne franže dobivajo so na izbor. Za domača društva je pre-skrbel trobojno svilnate trakovo razno velikosti. Za obilno naročbo priporoča se vsam p. n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počeste.
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrstno delujočo zdravilo pri vBeh boleznih na želodcu Neprecenljivo do brote je posebno vpliv njihov pri notefnonti, slabosti želotlen, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodeč-
nem kataru, goročife (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobola, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jodi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih iu tudi proti zlati žili ali liimorojdam. Cena steklenici jo z nakazom vred samo 85 nov Glavni zalog ima leknr-ničar „k angel j u varliu"	53 - JJ9
l>r. llra(ly Kremctier,
Moravn V Trstu jih pa dobite pri le^arniČarju I Seravallu blizo starega bv. Antona
Ozdravljenje plučnih bolezni
Tuberkuloze, (sulice, Jetiko), naduho, zaprte sapo), kroničnoga bromhljalnega katara itd
po plinovi
EXHALACIJI
(po rektalnej injekciji).
NajneverjeMi, skoraj n-do.egljivi Idejal zdravnikov je z ovlm postopanjem po-i°S»Žen !10,)-OH,n:1|i.Vih' nepogrešivih vspehlh govore najjasnejše sadeča pisma slavnih profesorjev, koJ;4 navedem ^ v kratkem, toda kolika mogoče z lastnimi besedami, in koja so bila tudi potrjena po zdravnikih listih tli- in inožemstva-
^^.•e^,l•C0^, P<?,tridn,vnei P,1,inVej «halacijl po r ktalnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, - mrzlica, pot in hripavost J;rPv^Veio!tZT0lft' r TruP'n 80 redi vsaki teden za '/, - 1 K. Ra^no tako brzS ozdravljenje tudi pri starej, celd pri miliarnej tuherkolozi. - Bolnik so ozdravi ter more tudi najtežjiu posel zopet opravljati.
Prof. Dr Cjrnll. Pri naduhi se more pol ure po plinovej exhalaciji laclje sopsti -Ako se exbalacija dalje rabi, se naduha ne povrne več. Zoper šsuici In naduhi ie plinova exhalacija izkušeno, izvrstno sredstvo"	J
Prof. Dr. Dujardln Beaumets: «Celo pri ufonlčnem grlu. poškodovanemu po tuber-idejan h°. ** V ledn'h zacelile otekline dasiravno je bila u2e polovica pljuč ra-
•i	Lan8hl,n- vo^a bolnice v Filadelfiji je vporabil plinovo exhalacijo pri 30.
bolnikih, kojl so bili uže v najzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli vsaki dan pa se množč zravniška Doroč la o sretnim ozdravljaju, ter je razun navad eni h spričeval g.^ mnogo drnzih od slavnih profesorjev. Tudi v o. k. jav ej bolnici na Dunaja se vporubljnje st-oj za plinovo eshalacijo. - Imamo ninouo spričeval odzravelin. G. kr. izklj. priv. str .j za pliuovo ex.ialacijo (Rectal-Jnjector) se dooiva z vsemi pripravami za pripravljanje pliva in z popisom za vporavo za zdravnike ter ca more rabiti tudi vsak bolnik sam pri
Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstasse N. 80/A
tnr stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenje ni niti težavno, niti ovira vsakdanji posel.	_-aG
»II
Ceno, solidno !! Jako nizke cene!!!
(5-10)
Ceneje kakor povsod je na prodaj |000^e"
5 ter je pod v or bn popolnoma so-|lidnu in redna 111 dobra vrst
odrezkov sukna
v skladišče
suknu .„ :oi„e„o b.ago	zajamčena.
EKSPORTNEJ TVRDKI ^Kar se komu ne dipade, se more
brez prigovora povratiti.
U/.oroi zastonj in franko! Prosim, da samo
enkrat poskusile !!!
Mu mnogostransko zahtevaujo p, n. naročnikov pošiljamo tudi kakor volnene posebnosti tuknjŠne pletene proizvode knkor: nogovice, če-rape, Jopice, itd., vse jako fino in dobro izdelano in po ceni. Ceniki franko in zastonj. — Pošilja se proti povzetju nli pa zu gotov denar.
Gustav Kraus,
Jiigenlorf,
Osterreichiscli. - Sclilesien
Dva živinska somnja
vsako leto I. maja in 18. oktobra sta z
odlokom visoke c. k. deželne vlade v Ljubljani z dne 26. prosenea IS,87. št. 11565 na Bohinjski Bistrici na Gorenjskem dovoljena.	(2—8).
Slavno občinstvo so na prvi sotnenj 18. okt. t. 1. vabi k obilni udeležbi. Županstvo na Boh. Bistrici.
Dobiva se v vsih knjižarnnh 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. MOLLER-JA
najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na» stopk/h mladostnih pregreškov iti.
Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah
KAROL KRFJKENBAOI
Braunschvveig.	52-34
Ni nič boljšega!
za obrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarja Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 30-30 koja, rabeč jo redno, na golih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s z prodajo na malo je pri
A. J. FIALA,
vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussdorferstrasše 59, kamor so ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno : Familien-Kraft-Pomade.
Natezalci za
O)
>o cd
Komad pn f.-.RO Komad kr. 55, Komad kr. 35, f. 1.20, 1.40. kr. 80,05.	kr. 50, 00.
„Obleka dela človeka"
veli star pregovor. Oblake, koj > so bile zmočene ali pa pnškodov.m« vsled za-motanja ali tlačenja, nli ako so se strle itd., j>ridob§ zopet svojo prejšnjo oblik)
no patentiranem konzervatorju za možfce in ženske obleke. K>ior hoče na I po obleko paziti ter j<>. dobro shraniti, naj si kupi najnovejši konzervator za možke in ženske obleke, kojl je patentirun v vsili državah i u služi ob enem kot priprava za obešanje in natezanje obleke in kot priprava za stiskanje brisalk in pisem ter je tudi naj-praiUičnej; in najcenejše darilo, katero more krasiti vsako tnožk • ali žensko girderobo. — Dobiva se v vsili skladiščili oblek in v piavnem tovarniškem skladišču M. 1». CzvetkovloM, Wien I. Kohlinarkt 18. In Frtinz Rooder, Wien, i O lernpasse —
V	Primi: Goldtielinildt tV Molino, «Zur Staut Pari«;«. — V Hudapešt ' Olais NimOn. -
V	Zagrebu • ViB|olm 3 ipk o vle^.	L)—','
Konzervator oblek za gospe
Edini svojo vrste.
Proti skrčenju, neenakem raztezanju in stačenju oblek in proti odtrganju vozf.
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu-