trije p :valite a svet W( t. h I s B 30. MAREC / SUŠEC 2010 AKTUALNO Pomagaj očistiti Slovenijo in Ptuj tudi ti Društvo Ekologi brez meja je tik pred izvedbo največjega okoljskega projekta v zgodovini Slovenije, v katerega je vključen tudi Ptuj. V okviru projekta poteka do sedaj najobsežnejše kartiranje divjih odlagališč v Sloveniji, ki omogoča prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh. 17. aprila bo po estonskem zgledu potekala čistilna akcija, s katero želijo organizatorji združiti čim več prostovoljcev v čiščenju komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, sprehajalnih poteh ter v okolicah šol in vrtcev. Besedilo in foto: Staša Cafuta Potek in organizacija akcije na območju Mestne občine Ptuj Organizator projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu je društvo Ekologi brez meja s partnerji. Je neprofitne in nepolitične narave, združuje več kot 1000 zainteresiranih organizacij, partnerjev in aktivnih posameznikov, pravno-formalno pa deluje pod okriljem društva Ekologi brez meja, ki je bilo ustanovljeno marca 2009 z namenom organizacije okoljskih projektov. Organizatorka s strani društva na nivoju MO Ptuj je Natalija Resnik Gavez, predsednica KUD Čar Griča, koordinatorki za MO Ptuj sta medobčinski inšpektorici iz Skupne občinske uprave Majda Murko in mag. Olga Fekonja. bodo imeli na isti dan tako imenovani šolski Ekodan, na katerem se bodo zbrali in pomagali očistiti okoliš. Poseben poudarek letošnje akcije bo na ločevanju odpadkov na terenu. Črne vrečke bodo namenjene za mešane komunalne odpadke, modre za stekleno embalažo, prosojno rumene za embalažo (kot so plastenke in pločevinke, tetrapak, plastika, vrečke itn.), rdeče vrečke 17. aprila se bo s tvojo pomočjo pisala zgodovina; 17. aprila ne bomo čistili samo pred svojim pragom; 17. aprila se bomo družno zabavali; 17. aprila ne smeš manjkati; pomagaj polepšati Slovenijo. Odgovori na najpogostejša vprašanja Kdaj bo čistilna akcija? Akcija bo organizirana v vsakem vremenu 17. aprila s pričetkom ob 9. uri (trajala bo predvidoma do 14. ure) na vseh zbirnih mestih četrtnih skupnosti, in sicer: ■ Center - pri mostu čez Grajeno ob bivši trgovini Bratje Reš, ■ Ljudski vrt - pri ribniku v Ljudskem vrtu, ■ Breg - Dom krajanov Turniš-če in Dom krajanov Breg, ■ Jezero - pri kapeli blizu bivše Delte, ■ Spuhlja - večnamenska dvorana v Spuhlji, ■ Panorama - Dom krajanov Vičava, ■ Grajena - pred Osnovno šolo Grajena, - Črtkova kapela, Krčevina pri Vurberku, - Križišče Ploj, Grajenščak, - Športni park Grajena, - Križišče pri Rebernišku, Mestni Vrh, - pred PGD Grajena, ■ Rogoznica - nogometno igrišče Rogoznica, - nogometno igrišče Pod-vinci, - Gasilski dom Pacinje, - Gasilski dom Kicar, - Gasilski dom Spodnji Ve-lovlek, - Dom krajanov Rogoznica. Osnovne, srednje šole in vrtci za čist in suh papir (umazan in moker sodi v vrečko z mešanimi odpadki), močnejše rdeče vrečke za nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, mobilni telefoni, zdravila, plastenke čistil itn.). Zbrane odpadke bodo iz prevzemnih mest odpeljali izvajalec javne službe Čisto mesto Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Vodnogospodarsko podjetje. Pomembno: V tej akciji bomo čistili naravo, ne pa kleti, podstrešij, skladišč in podobno. Kosovni odpadki se na ta dan v ptujski občini ne bodo čistili. Prav tako ne bomo čistili gradbenega materiala in nevarnih odpadkov. Se moram na čistilno akcijo prijaviti? Vse prostovoljce naprošajo, da se (če se še niso) prijavijo na spletni strani www.ocistimo.si. Tako bodo lažje pripravili vrečke (ki jih bo priskrbelo Čisto mesto Ptuj) in pogostitev. Da bi vam lahko sporočili, katero zbirno mesto za prostovoljce vam bo najbližje, vas ob prijavi prosijo, da vpišete naslov, v bližini katerega bi želeli čistiti. Nekaj dni pred akcijo boste prejeli elektronsko pošto, v kateri vam bo sporočeno, katero zbirno mesto je najbližje temu naslovu. Prosijo, da delovne rokavice prinesite s seboj (npr. usnjene delovne rokavice), saj bodo rokavice razdelili samo šolarjem. Na spletni strani www.geopedia. si, pod rubriko Očistimo Slovenijo, lahko najdete že vnesena črna odlagališča, lahko pa jih tudi sami dodate. Se lahko udeleži čiščenja moja organizacija in ima svoje zbirno mesto? Seveda, vključite se lahko na več načinov. Zbirno mesto lahko prijavite na www.ocistimo.si. Držati se morate le apolitičnega in nekomercialnega duha projekta, ki združuje vse, brez diskriminacije, v skupno dobro. Organizatorji še sporočajo, da se v tej akciji lahko čistijo tudi manjša (obvladljiva) divja odlagališča, v kolikor se najde posameznik, društvo ali kdor koli, ki je pripravljen sprejeti odgovornost za takšno mesto. Tudi za čiščenje manjšega divjega odlagališča je potrebno ločiti odpadke po zgoraj navedenem sistemu in si zagotoviti prevoz odpadkov do deponije. 4 I • • V» V V • 1«VV Ali je čiščenje odlagališč tvegano? Kako bo z nevarnimi odpadki in kako bo poskrbljeno za varnost? Sodelujoči bodo prejeli natančna navodila, katerih vrst odpadkov se lahko varno lotijo in katere naj pustijo na terenu. Za nevarne (kemikalije, azbest ...) in večje odpadke (zapuščena vozila, gradbeni material) bodo poskrbele pristojne službe, ki so izurjene za ravnanje z njimi. Dodatne informacije: www.oci-stimo.si Natalija Resnik Gavez, organizatorka na nivoju MO Ptuj, e-pošta: natalija.resnik.gavez@-amis.net 2 UVODNIK 30. MAREC / SUŠEC 2010 Očistimo Slovenijo! Ko sem takoj po novem letu na televiziji slišala za akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, katere pobudnik je Društvo Ekologi brez meja, sem se zelo razveselila, saj je ideja odlična in predstavlja največji okoljski projekt v zgodovini Slovenije. V okviru projekta bo potekalo do sedaj najobsežnejše kartiranje divjih odlagališč v Sloveniji, ki bo omogočilo prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh. Projektje nastal po vzoru estonskega projekta »Let 's do it, Estonia!«, v okviru katerega je 3. maja 2008 kar 50.000 Estoncev (4 odstotki prebivalstva) v samo petih urah Estonijo očistilo 10.000 ton odpadkov. V Sloveniji so si organizatorji zaradi tradicionalnih akcij, ki že potekajo vsako pomlad, zadali še višje cilje: združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov. Tako se bomo v soboto, 17. aprila 2010, prostovoljci združili v čiščenju komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, sprehajalnih poteh ter v okolicah šol in vrtcev. Organizatorka na območju ptujske občine je Natalija Resnik Gavez, aktivistka, ki s prostovoljci že od novega leta aktivno dela na projektu ter njegovi izvedbi. K sodelovanju v projektu ste vabljeni vsi prebivalci Ptuja in okolice. Sicer pa ima projekt Očistimo Slovenijo v tem trenutku tudi simbolni in nekoliko globlji pomen, kot bi človek sprva pomislil. Slovenija se je znašla v nekem čudnem obdobju, ki si ga 20 let po osamosvojitvi ne želi nihče. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je v pogovoru za Sobotno prilogo časnika Delo (13. 2. 2010, op. a.) opozoril, da se Slovenija, če bo vodila neodgovorno politiko, lahko znajde v podobnem položaju kot Grčija. Ob tem pa izpostavil, da so naši politiki veliki v besedah in razmeroma šibki v dejanjih. Dr. Spomenka Hribar opozarja (Finance, 22. 2. 2010, op. a.), da živimo v času, ko je zasebni interes povezan s politiko, in da tako nizko moralno in politično še nismo bili. Hribarjeva je prepričana (s čimer se tudi sama absolutno strinjam), da si politiki med seboj ne morejo in ne smejo dajati odpustkov in druge priložnosti. Slednje dajemo samo volivci na naslednjih volitvah. Župan dr. Štefan Čelan je ob 50. kurentovanju pomenljivo dejal, da je to čas, vreden premisleka, kako naprej. Verjetno je imel v mislih ne samo našo vlogo pri ohranjanju bogate kulturne dediščine, temveč nasploh našo vlogo in naše življenje v prihodnosti. Kakšna je torej formula za zares čisto Slovenijo? Staša Cafuta MISEL MESECA "Vesolje nas ves čas spodbuja z nežnimi namigi. Kadar se ne menimo za te tihe namige, nas spodbudi s kovaškim kladivom." Andrew Matthews (Iz knjige Prisluhnite svojemu srcu) SPREHOD PO VSEBINI Na Ptuju trije predsedniki: Kosor, Tadič, Pahor Predstavitev najmlajše ptujske četrtne skupnosti - Četrtne skupnosti Spuhlja Obvestilo o objavi razpisa za različne dejavnosti, projekte in prireditve Za višjo kvaliteto bivanja Ptujčanov Jože Foltin razstavlja v ptujski Mestni hiši do 7. aprila Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti Izobraževanje in zaposlovanje žensk Sklad dela svetuje osebam v postopku izgubljanja zaposlitve Letna konferenca Strojnega krožka »Posestnik« Ptuj Projekt Marjetica - sožitje podeželja in mesta Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole »Delo zastopnika je za pacienta brezplačno in zaupno« Pismo bralca Vladimir Sitar, novi predsednik Kikboks zveze Slovenije Karnevali in turizem v Sloveniji Premiera z izjemnimi umetniki na odru MGP Fašenk - grafični opus Tomaža Plavca Zumirani korant - fotografski ciklus Marijana Petka Obletnica legendarnih Beatlov »Objem spomina« Gregorja Samasturja Locus Communis Mihaela Toša Vrtec Varaždin obiskal Ptuj Brezplačne delavnice Centra vseživljenjskega učenja na Ljudski univerzi Ptuj Tekmovanje v risanju karikatur na Elektro in računalniški šoli V Društvu proti mučenju živali Ptuj združeni za en sam cilj - za živali V počastitev mednarodnega praznika dneva žena Bodo očala po novem res zastonj? Ohranimo zdravo ustno votlino Karate-do ni borba, temveč filozofija, ki jo prenašamo v življenje Tudi letos vas vabi morje na kopnem Predstavniki Ptuja na karnevalih v Belgiji Naslovnica: Črno odlagališče odpadkov Foto: Staša Cafuta 4 4 5 6 7 7 10 10 11 11 12 13 14 15 16 17 18 18 19 20 20 21 21 22 23 24 24 25 26 27 31 Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. cykpwM 3 30. MAREC / SUSEC 2010 IZ MESTNE HISE Na Ptuju trije predsedniki: Kosor, Tadic, Pahor Slovenski predsednik vlade Borut Pahor se je 5. marca na Ptuju srečal s predsednico vlade Republike Hrvaške Jadranko Kosor in s predsednikom Republike Srbije Borisom Tadicem. Staša Cafuta Srečanje, ki je potekalo na ptujskem gradu, je bilo neformalne narave in namenjeno predvsem zbližanju stališč v luči konference o Zahodnem Balkanu, ki sta jo 20. marca na Brdu pri Foto: Langerholc Kranju organizirali Slovenija in Hrvaška pod naslovom »Skupaj za Evropsko unijo: Prispevek Zahodnega Balkana k evropski prihodnosti«. Posebna pozornost je bila namenjena tudi večjemu mkirt I lav K» ' T B, m m Kljub zelo sproščenemu ozračju, rešitve zapleta pred konferenco držav zahodnega Balkana na Brdu niso našli. V okviru dogodka je pred Mestno hišo vse tri sprejel tudi župan dr. Štefan Čelan. gospodarskemu sodelovanju med državami in izmenjavi mnenj glede ukrepov za izhod iz svetovne gospodarske krize. Kljub zelo sproščenemu ozračju, predsednik Tadic je namreč v izjavi za medije uvodoma dejal, da je zelo vesel, da se srečanje odvija v tako pomembnem zgodovinskem mestu, rešitve zapleta pred konferenco držav zahodnega Balkana na Brdu niso našli. Zato se je trojček namenil srečati (a do teh srečanj ni prišlo) še v Zagrebu in Beogradu, da bi poskušal najti delni sporazum glede zastopanosti Kosova, kajti odsotnost Srbije ali Kosova bi ogrozila enega temeljnih ciljev konference. V okviru dogodka je pred Mestno hišo vse tri sprejel tudi župan dr. Štefan Čelan. Srečanje treh predsednikov kaže med drugim, da je naše najstarejše mesto lahko tudi protokolarni kraj, ki je sposoben gostiti najvišje predstavnike držav. Predstavitev najmlajše ptujske četrtne skupnosti - Četrtne skupnosti Spuhlja Četrt ima okrog 900 prebivalcev in meri 4,60 km2. Sedež četrtne skupnosti je v Spuhlji 12 a. Njen predsednik je Edvard Strelec, podpredsednica Jelka Majcen, ostali člani sveta pa so Edvard Rižner, Aleš Kolarič in Dušan Kralj. Skupnost obsega območje vasi Spuhlja, ki leži v vzhodnem delu MO Ptuj. Naselje je sestavljeno iz zaselkov Zgornji konec, Siget in Koče. Kraj naj bi dobil ime po puhlici - sipki zemlji, na kateri se nahaja. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Četrtna skupnost spada v kmetijsko območje, čeprav je čisto pravih kmetij danes že zelo malo. Na severu naselja leži center CERO Gajke (center za ravnanje s komunalnimi odpadki), na jugu pa največje umetno jezero v Sloveniji - Ptujsko jezero. Na vzhodnem obrobju naselja je dom Štrk, kjer se v raziskovalnem taboru otroci iz celotne Slovenije v okviru šole v naravi seznanjajo s področjem ekologije, ornitologije, astrologije, etnologije in arheologije. V kraju Edvard Strelec, predsednik sveta četrtne skupnosti Spuhlja. 4 IZ MESTNE HIŠE 30. MAREC / SUŠEC 2010 deluje več društev: Prostovoljno gasilsko društvo Spuhlja, Društvo gospodinj Spuhlja - Marjetica, Društvo upokojencev Spuhlja, Kulturno društvo folklornih dejavnosti »Korant« Spuhlja, Šahovska sekcija Spuhlja in Športno-turistič-no-rekreacijsko društvo Spuhlja. Društva so steber družabnega, kulturnega in športnega življenja kraja. V pustnem času lik kurenta in ostale maske s tega območja predstavljajo šege in navade vasi Spuhlja in celotnega Ptujskega polja. Najmlajša četrtna skupnost v MO Ptuj »Četrtna skupnost Spuhlja je najmlajša četrtna skupnost v MO Ptuj. Seveda smo ponosni, da nam je po dolgih letih uspelo, da smo dobili samostojno četrtno skupnost,« se začetkov delovanja četrti spominja Edvard Strelec. Da so Spuhljani to dosegli, pa so se morali tudi čemu odreči oziroma se prilagoditi zahtevam MO Ptuj. Četrtna skupnost je namreč nastala na osnovi pogodbe CERO Gajke, leta 2002 med takratno četrtno skupnostjo Jezero in MO Ptuj. Formalno je bila ustanovljena z lokalnimi volitvami v letu 2006, od takrat tudi deluje kot samostojna četrtna skupnost v okviru MO Ptuj. Gajke - center za ravnanje s komunalnimi odpadki je močno zaznamoval razvoj četrti V četrtni skupnosti Spuhlja leži centralno odlagališče komunalnih odpadkov CERO Gajke, na katerem se deponirajo odpadki za okrog 100.000 prebivalcev. »Vemo, da odpadki povzročajo določene negativne vplive na okolje - od smradu do nevarnosti različnih zajedalcev ipd. Krajani smo se v času, ko se je deponija umeščala v naše okolje, tega zavedali, zato smo se leta 2002 izpogajali tako, da smo dobili rento, s katero danes sami gospodarimo in razpolagamo. « Renta znaša 1800 evrov mesečno. Iz nje skupnost črpa denar za vse tiste stvari, ki so potrebne za delovanje kraja - organizirajo razna srečanja krajanov, starejših krajanov, pomagajo društvom, največ pa je porabijo za nemoteno delovanje nove večnamenske dvorane, saj mora vse stroške za njeno delovanje kriti četrtna skupnost sama, ki ima zgradbo tudi v upravljanju. Iz dela tega denarja plačujejo tudi skrbnika in čistilko. »Prostore dajemo tudi v najem in se vedemo kot dobri gospodarji,« še doda Strelec. Vsi prebivalci četrtne skupnosti so si s takratno pogodbo izpo-gojevali tudi brezplačen odvoz odpadkov. Krajani, ki živijo v neposredni bližini Gajk, pa dobivajo za ceno bližine tudi rento. Čeprav naj bi bile po pogodbi iz leta 2002 vse investicije dokončane že v letu 2007, pa danes, ko smo že v letu 2010, še marsikaj ni urejeno. »Čakamo še na športni park, ki bo zajemal večnamenski prostor, kjer bo možno igrati mali nogomet, odbojko, tenis pa tudi balinati. Predvidena so tudi parkirišča, zraven njih pa še manjša zgradba s sanitarijami, slačilnicami in klubskimi prostori. Ustrezna lokacija zanj je že izbrana, pripravljen je tudi lokacijski načrt. V zgornjem koncu vasi moramo še urediti komunikacijske vode (elektrika, kabelska) in jih položiti v zemljo, na svojo uresničitev še čaka pločnik s kolesarsko stezo od Spuhlje proti Budini in Ptuju. V skupnosti je še kar nekaj makadamskih poti, ki bi jih bilo potrebno asfaltirati,« našteva Strelec. V minulem letu so izvedli tudi nekaj manjših investicij. Ob večnamenski dvorani so zgradili priročno skladišče, dvorano opremljajo z zavesami, uredili so prehod v dvorani, kupili zastave, ki visijo po vasi, in zastave, ki visijo v dvorani ob različnih prireditvah itn. Skozi Spuhljo vodi zelo prometna glavna cesta, ki je potrebna temeljite obnove z ureditvijo prehodov za pešce, krajani pa upajo, da bo obveljala južna varianta hitre ceste, kar bi zagotovo doprineslo k zmanjšanju prometa. Ob Ptujskem jezeru si želijo urediti tudi sprehajalno in kolesarsko pot, saj tod namreč že zdaj poteka del evropske kolesarske poti. Na račun Gajk tudi večnamenska dvorana Večnamenska dvorana deluje dobro leto in pol. Krajani so z njo več kot zadovoljni, saj je v njej svoj kotiček našel vsak Spuhljan, Spuhljanka - bodisi v okviru delovanja različnih društev bodisi v primeru organiziranja različnih prireditev, od rojstnih dnevov, abrahamov ipd. 25. februarja zbor občanov Konec februarja je v ČS Spuhlja potekal zbor občanov, kjer so govorili o nadaljnjem razvoju CERO Gajke. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je odgovarjal na številna vprašanja krajanov, ki niso zadovoljni z urejenostjo odlagališča, vse bolj pa je moteč tudi smrad. Čelan, ki v začetni fazi projekta še ni sodeloval, saj takrat še ni bil župan, je poudaril, da se lahko zgodi, da bo center za ravnanje z odpadki lahko kaj kmalu ostal brez evropskega financiranja, če ne bodo našli rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse. Investicija v sam center se je v zadnjih letih povečala kar za dvakrat, s 15 na 30 milijonov evrov, za uresničitev pogodbenih obveznosti do krajanov pa bo potrebno trikrat več denarja. Tako že v tem trenutku za izvedbo projekta manjka okrog 10 milijonov evrov, hkrati pa tudi sama zemljišča. V kolikor bo občina želela pridobiti nepovratna sredstva, bo morala uskladiti svojo zakonodajo z evropsko, saj bo le na ta način lahko dobila vsa okoljevarstvena dovoljenja. Za to bo potrebna sprememba tehnologije, drugačna obdelava bioloških odpadkov, spremenjen način odplinjevanja in sprememba višine odlagalnih polj. Potrebna bo tudi prekategorizacija iz centra II. reda v center I. reda, kar pomeni, da bo odlagališče moralo pokrivati območje s 100.000 prebivalci. Na zboru občanov je bila oblikovana posebna pogajalska skupina, ki bo skupaj z županom in s strokovnimi službami MO Ptuj poiskala ustrezne rešitve za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za CERO Gajke. Obvestilo o objavi razpisa za različne dejavnosti, projekte in prireditve Klavdija Petek Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika, ki je priloga Ptujčana, objavljen Javni razpis za sofinanciranje pro- gramov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Mestni občini Ptuj za leto 2010. Predmet razpisa je sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev za sklope, ki niso zajeti v programih drugih raz- pisov Mestne občine Ptuj, kot so programi za sanacije divjih odlagališč, preventivni programi varovanja in krepitve zdravja, mednarodni nastopi, skupni projekti na področju izobraževanja ter druge splošne in posebne prireditve, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti MO Ptuj, in drugo. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju programov društev, neprofitnih organizacij in gibanj ter zavodov (za programe, ki niso del njihove redne dejavnosti) in drugih. CZkpmsf 5 30. MAREC / SUŠEC 2010 IZ MESTNE HIŠE Za višjo kvaliteto bivanja Ptujčanov Adaptacija Doma krajanov Grajena Besedilo in foto: Robert Novak Namen investicije je adaptacija Doma krajanov Grajena ter s tem ureditev kulturne dvorane za zagotovitev potrebnih kapacitet. S to investicijo želi MO Ptuj zagotoviti primerne sanitarno-tehnične in prostorske pogoje za kulturno in družabno dogajanje v Četrtni skupnosti Grajena in širše, kar bo pozitivno vplivalo na razvoj v lokalnem okolju in povečalo kulturno dejavnost ter s tem spodbudilo kulturno-družbeni razvoj širšega območja. V kraju so zelo dejavna različna društva, ki skrbijo za raznovrstno in razgibano dogajanje. Večina vseh dejavnosti poteka v dvorani Doma krajanov. Objekt je bil precej dotrajan in ga je intenzivno uničevala vlaga v konstrukciji, tako da je bil del objekta praktično neuporaben. Zato se je MO Ptuj kot investitorka in lastnica Doma krajanov Grajena odločila, da realizira projekt adaptacije tako, da se bo lahko uporabljal za javne kulturne in druge s kulturo povezane dejavnosti. V letu 2008 so bile izvedene: - vertikalna hidroizolacija okrog objekta, delna izvedba drenaže, izvedba zunanje fekalne kanalizacije in delna izvedba odvodnjavanja meteorne vode, vgradnja sistema znižanja kapilarne vlage, - delna (dokončna) izvedba drenaže in delna (dokončna) izvedba odvodnjavanja meteorne vode. V letu 2009 se je zaradi prevelike vlage v stenah izvedla nujna sanacija vlage (odbijanje stenskih lesenih oblog, sanacija sten z injektiranjem in s sanirnim ometom) v dvorani. V letu 2010 smo nadaljevali (glede na finančne zmožnosti) s sanacijskimi deli v dvorani, pred-prostoru in sanitarijah: Potrčeva cesta Marijana Nikšič Zorko 18. marca se je začelo nadaljevanje del na Potrčevi cesti (2. etapa). Cestno podjetje Maribor, d. d., bo nadaljevalo z izvedbo ureditve dovozov in vhodov v objekte ob Potrčevi cesti. Sledila bo zasaditev zelenic in ureditev rondoja ob bolnišnici dr. Jožeta Potrča. Zasaditev se bo izvajala s pomično zaporo ceste. Popolna zapora Potrčeve ceste je predvidena od 15. do 30. aprila. V tem času se bodo izvedla še vsa potrebna betonska dela, asfaltirali se bodo pločniki in izvedel zaključni sloj asfalta na Potrčevi cesti. Ob ugodnih vremenskih razmerah (brez prekinitev del) pričakujemo zaključek investicije konec aprila 2010. Krožišče na Ormoški cesti Andrej Trunk Skladno s prostorskimi načrti za območje Mestne občine Ptuj se bo ob Ormoški začela gradnja poslovno-trgovskega centra MID. Da bi uporabnikom tega centra omogočili varen dostop, se je investitor MM KAPA, d. o. o., iz Ljubljane na podlagi projektnih pogojev DRSC odločil, da bo na Ormoški cesti zgradil petkrako krožišče. V teh dneh izvajalec Cestno podjetje Ptuj pospešeno gradi krožišče, ki bo predvidoma odprto do konca aprila 2010. Kulturna dvorana po izvedeni adaptaciji. - položen nov tlak v dvorani (izvedba hidroizolacije, podložni beton in parket), - obnovljen leseni oder dvorane (izvedba hidroizolacije, zamenjava desk), - obnovljeni obstoječi dotrajani toaletni prostori v pritličju, - sanirani sanitarije in predprostor (menjava keramike, vodovodnih in kanalizacijskih cevi, montaža nove sanitarne keramike, drugo), - urejen prostor za prodajo kart (pleskanje in položitev keramike, montaža okna), - urejene notranja kanalizacija in druge strojne inštalacije, - postavljena predelna stena v vhodni avli (predprostoru), - zamenjan obstoječi sistem ogrevanja, - montirane elektro komande na balkonu (za upravljanje luči na odru), - obnovljene stopnice na balkon, - pleskanje v dvorani, predpros-toru, prostoru za prodajo kart in zaodrju, - druga zaključna dela. V okviru investicije je v letu 2010 predvidena še izvedba montažnega prizidka - kulisarnice. Podhod pod železniško postajo Besedilo in foto: Andrej Trunk V sklopu posodobitve železniške proge Pragersko-Ormož je bil pod železniško postajo Ptuj zgrajen podhod, ki pa ni povezoval Osojnikove ceste z Rogozniško. Na podlagi te pomanjkljivosti je Mestna občina Ptuj v drugi polovici leta 2008 v sodelovanju z Direkcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo naročila projektno dokumentacijo za podaljšanje podhoda na železniški postaji na Ptuju. Za gradnjo podaljšanja podhoda je bilo v juniju 2009 izdano gradbeno dovoljenje. Na podlagi izvedenega postopka oddaje javnega naročila je v avgustu 2009 Cestno podjetje Maribor začelo graditi podaljšanje podhoda. Dela in vsa Povezava Osojnikove c. z Rogozniško. dokumentacija izvedenih del so bili končani v februarju 2010. V skladu z opravljenim tehničnim pregledom za izdajo uporabnega dovoljenja, ki je bil opravljen v marcu 2010, je komisija zahtevala dodatno ureditev držal za roke po stopnišču podhoda. Dolžina podaljšanja podhoda na železniški postaji Ptuj zanaša 20 metrov. V celotni dolžini bo podhod začel služiti svojemu namenu v prvi polovici aprila. 6 IZ MESTNE HIŠE 30. MAREC / SUŠEC 2010 Jože Foltin razstavlja v ptujski Mestni hiši do 7. aprila Slikarja J. Foltina sta na otvoritveni slovesnosti predstavila Mario Berdič in Milena Turk, razstavo pa je odprl župan MO Ptuj, 11. marec 2010. Milena Turk Foto: Aleš Šprah V marcu je bila v galeriji Magistrat slovesno odprta razstava Ptujčana, profesorja likovne umetnosti Jožeta Foltina, v ožjem lokalnem okolju in širše znanega in priznanega umetnika. J. Foltin je član in od nedavnega tudi predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor. Je prejemnik okrog 30 nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini, med drugim tudi prejemnik oljenke, priznanja MO Ptuj. Njegova razstava Od pejsaža do infórmela bo v Mestni hiši na ogled do 7. aprila. Večina del, ki jih je razstavil, je nastajala v minulem letu in so na ogled prvič. Zastopani so vsi štirje njegovi že tradicionalni ciklusi, tako Krajina (na slikah Janž, Do-načka gora in Velka) kot Najdišča (slike Fosil in Rjavo 1 in 2), kjer se je preusmeril od krajin na površini zemlje proti krajinam v zemljini globini. Iz ciklusa Figuralika je razstavil redke samostojne ženske figure (slike Gospa, Deklica 1 in 2), vračajoč se k svojemu risarskemu izhodišču. Največkrat je na razstavi zastopan ciklus Pustni liki (recimo poliptih in triptih Zares mrtvega kurenta, kjer je korantova maska zasuta z zemljo, kar simbolizira prehod iz življenja v smrt in obratno, iz arheološkega gledišča pa tudi povezavo med preteklostjo in sedanjostjo kot nesmrtno znamenje vseh časov). Pri Pustnih likih in Najdiščih uporablja posebno mešano tehniko, kjer ne upodablja le s slikarskimi materiali, ampak tudi z zemljo, s peskom, z zidarskim lepilom in celo ostankom kakšnega odpada ter akrilnimi barvami. Poslika pa tudi okvir, tako da se površina slike in njen rob zlivata v eno podobo. Izstopa tudi reliefnost, večplastnost površine, kar deluje težko, grobo, včasih tudi kot koprena. J. Foltin ostaja zvest slikanju narave in posega po motivih, ki mu jih ponuja njegovo neposredno življenjsko okolje, Ptujsko polje. Zanimivo je, da svojih ciklusov nikoli ne zaključi, ampak se k njim vedno znova vrača. Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti Konferenco EAPN na temo Evropsko leto boja proti revščini sta organizirala Mestna občina Ptuj in Pokrajinski ekonomsko-socialni svet Spodnjega Podravja. Branko Brumen, sekretar PESSSP Mestna občina Ptuj in Pokrajinski ekonomsko-socialni svet Spodnjega Podravja (PESSSP) sta na pobudo Zavoda RISI in EAPN (European Anti Poverty Network) 12. marca v ptujski Mestni hiši (so)organizirala konferenco EAPN na temo Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti 2010 v EU. Poudarek razprave je bil predvsem na predlogu novega zakona o socialnem podjetništvu ter na stanju oziroma predvidenih in že izvedenih ukrepih na področju revščine in socialne izključenosti. Na posvetu, na katerem so aktivno sodelovali župan dr. Štefan Čelan, Ibrahim Nouhoum (EAPN Slovenija), Alen Novit (Zavod RISI), Marie Guidicelli (EAPN Francija), Ivan Cencelj (Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije), Marjan Foto: Aleš Šprah Kokot (CSD), Janez Rožmarin (Karitas), Rastko Plohl (NSS), Boris Frajnkovič (ZSSS), Miran Senčar (Manager klub Ptuj) in drugi udeleženci, so bili sprejeti sledeči okvirni zaključki: 1. podpirajo se trije »stebri« ciljev EAPN v okviru evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti s programoma EU Progress in Progress +: - primeren dohodek, od katerega se lahko dostojno živi; - dostop do socialnih pravic in zdravstvenih storitev; - možnosti za zaposlitev; 2. podpora politikam, ki poskušajo prevetriti davčne oaze EU in iz njihove obdavčitve reševati problem revščine in socialne izključenosti; 3. socialno podjetništvo kot del družbene odgovornosti je lahko alternativa tržno (neo)liberalnega podjetništva, ki je v veliki meri privedlo do zaskrbljujočega stanja na obravnavanem področju; 4. državni zbor in vlado RS se poziva, da zakon o socialnem podjetništvu, ki bo omogočil tudi ustanovitev socialnih trgovin, uvrsti med prioritetne zakonodajne postopke; 5. preuči se možnost vključitve »Bank hrane« v socialne trgovine oziroma sodelovanja z institucionalnimi in s civilno družbenimi socialno-humanitarnimi organizacijami. cykpwM 7 30. MAREC / SUSEC 2010 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO SDS Družina je na prvem mestu med vrednotami v slovenski družbi Zato bi pričakovali, da se bo v družino posegalo previdno, postopno in analitično. Prejšnja vlada je vodila usmerjeno družinsko politiko, naklonjeno družinam in spodbujanju starševstva. Z mnogimi dobrimi ukrepi si je prizadevala ustvariti ozračje, ki je naklonjeno družinam in varstvu otrok. Žal kaže, da ta vlada s pozitivnim odnosom do družinske politike ne bo nadaljevala, saj sprejema zakone, ki slabšajo položaj slovenske družine in ne izpolnjujejo 53. člena Ustave RS, ki pravi: »Država varuje družino, materinstvo in očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.« Z omenjeno družinsko politiko ter o pomenu uravnoteženega sodelovanja in odločanja žensk na vseh področjih družbenega življenja in bivanja smo 27. februarja članice Ženskega odbora SDS s predsednico Alenko Jeraj, poslanko v DZ, aktivno sklenile srečanje članic ptujske regije v prijetnem okolju Grand hotela Primus na Ptuju. MO SDS Ptuj N Si Pregled dela MO N.Si Ptuj Stranka Nova Slovenija je 10. marca na Ptuju sklicala članstvo na letno konferenco. Našemu povabilu so se kljub izredno slabim zimskim razmeram odzvali tudi podpredsednik stranke Jože Horvat, regijski predsednik Ptuj-Ormož dr. Simon Kolmanič in nekateri predstavniki sosednjih občinskih odborov. V poročilu, ki ga je za lansko leto podal predsednik mestnega odbora Janez Rožmarin, je bilo poudarjeno zavzeto delo v mestnem svetu in zelo dober rezultat na Ptuju za volitve evropskih poslancev, ko smo z glasovi ponovno izvolili Lojzeta Peterleta in tako potrdili, da ima Nova Slovenija volivce, na katere računa tudi na lokalnih volitvah. V program dela smo zapisali, da bodo letos glavna naloga priprave na lokalne volitve, ki že tečejo. Krščanska ljudska stranka ima prenovljen program, ki ga bomo dopolnili še za lokalne potrebe. Spremembe pri vodenju lokalne politike so potrebne, zato bomo na lokalnih volitvah nastopili s kandidatno listo za mestni svet in župansko funkcijo. Veselimo se volitev, saj je to priložnost za spremembe in praznik za demokracijo. Postni čas nam je prinesel največji krščanski praznik - veliko noč. Želimo vam vse lepo, doživite veliko noč čim bolj osebno in mnogo lepih pisank. Mestni odbor N.Si Ptuj Mestni odbor SLS Ptuj podpira prizadevanja vodstva stranke, da mora prioritetno vlogo pri političnih aktivnostih Državnega zbora in Vlade RS zavzeti razreševanje nezavidljivega stanja na gospodarskem, socialnem in strukturnem področju, razne strankarsko-politične razprtije in afere, ki so žal v ospredju javno politične razprave, pa naj obravnavajo in razrešujejo za to pristojne državne institucije. SLS se zavzema, da se v vseh upravno-pravnih postopkih zaščiti javni interes kot ustavno kategorijo enakovredno kot zasebni interes. Država mora po prepričanju SLS povrniti zaupanje v delo državnih, pravosodnih in preiskovalnih organov, kar je možno storiti le tako, da vsi organi delujejo zakonito, v skladu z Ustavo RS in dosledno strokovno ter nepristransko. Pravna država mora biti ena sama. Dve vrsti pravne države, ena za malega človeka, ena za človeka s poznanstvi, z zvezami in veliko denarja, sta znak, da je pravna država zašla s prave in pravne poti, v kateri je temelj enakost vseh pred zakonom. Strokovno, profesionalno in od strankarske politike neodvisno delo institucij države je najboljši garant za to, da se sedanje stanje preseže in vzpostavijo družbena razmerja, primerna evropskemu kulturnemu, vrednostnemu in političnemu prostoru. Mestni odbor SLS Ptuj Zaradi molka lokalnega pisnega in elektronskega medija, ki je nastal ob naši pobudi, vam, spoštovani Ptujčani in Ptujčanke, v celoti posredujemo našo pobudo županu in mestnemu svetu. MO SNS Ptuj zahteva, da občina kot glavni financer in organizator kurentovanja sprejme pogojni sklep, da mora organizator glasbenega dela, ki poteka v času kurentovanja vsak dan v karnevalskem šotoru, zagotoviti 70 odstotkov slovenskih izvajalcev. V SNS smo našo pobudo obrazložili s tem, da že dolgo zaznavamo, da na Ptuju poteka tiho razslojevanje preko kulture, športa in glasbe, ki je med ostalim tudi del kulturne dediščine vsakega naroda. Pozivamo vse relevantne dejavnike odločanja k malo več domoljubja in vrnitvi k slovenskim koreninam. Miroslav Letonja, predsednik Mestnega odbora SNS Ptuj 8 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 30. MAREC / SUSEC 2010 Nova spletna stran www.katarinakresal.si Nizkotno politikantstvo je iz primera Baričevič naredilo afero, pri kateri je puščico z vso silovitostjo usmerilo v Katarino Kresal. Kljub temu da z ničimer ni vpletena v ta primer, je postala glavno orodje v rokah tistih, ki nimajo lastnih političnih vizij in obračunavajo z njo z vsemi sredstvi in prek vseh vzvodov. Senzacionalizem in nivo političnega diskurza sta v zadnjih tednih dosegla eno najnižjih točk, ki ne prizadene zgolj dostojanstva predsednice LDS, temveč bo na dolgi rok vplival na celotno družbo, saj vodi v razgraditev etičnih meril, s tem pa tudi najbolj osnovnega spoštovanja do sočloveka. V postopkih pred sodišči velja pravilo, da mora tisti, ki zatrjuje, da se je nekaj zgodilo, svojo trditev tudi dokazati. Nasprotno pa trditve, da določeno dejstvo ne obstaja, ni potrebno dokazovati. V politiki velikokrat ni tako. V primeru Baričevič mora Katarina Kresal dan za dnem dokazovati, da nečesa ni storila, medtem ko tistim, ki bi morali dokazati, da je storila, kar trdijo, tega ni potrebno dokazovati. Svoje trditve podprejo le z namigovanji in s špekulacijami. To delajo tako politiki kot mediji. Zaradi posluževanja vseh mogočih vzvodov za ustvarjanje javnega mnenja je prav, da se enostavno in učinkovito odgovori na vse laži in pove resnica. Na spletni strani www.katarinakresal.si so objavljena dejstva o nevpletenosti Katarine Kresal v primer Baričevič, o najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad, o nenajemu prostorov v Matejevi palači in odgovori na diskreditacije nje osebno. Vsebine se bodo sprotno dopolnjevale glede na morebitna nova namigovanja in laži. Na vas pa je, ali se boste o njihovi resničnosti želeli prepričati tudi z obiskom te strani. MO LDS Ptuj 1 LDS Kritičen pogled na demokracijo v lokalni skupnosti Današnje lokalne skupnosti (občine) so nastajale po osamosvojitvenih reformah lokalne samouprave, bile so politično motivirane in so sledile dvema nikoli dokazanima predpostavkama, in sicer da je dotedanji starorežimski sistem potrebno za vsako ceno demontirati in da manjše občine prinašajo večjo kakovost skupnosti. Danes so stvari že tako daleč, da niti vodilni politiki ne razumejo več, zakaj gre pri lokalni skupnosti. To ni privesek državne politike, pač pa avtonomna družbena tvorba, ki jo ustvarjajo prebivalci neke lokacije s svojo udeležbo pri skupnih zadevah in ustvarjanju skupnih dobrin. Po navadi državna oblast (ne glede na barvo) zelo rada nastopa do lokalnih skupnosti z motom »Deli in vladaj« in s tem nehote ali hote zavira razvoj resničnih lokalnih skupnosti. Dejstvo je, da je država, ki nima stabilne lokalne samouprave, nagnjena k ekscesni politiki. Tudi zaradi tega smo se SD Ptuj in Mladi forum SD Ptuj odločili sodelovati v vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« in se na prvem sestanku ptujskih prostovoljcev 3. marca v organizaciji društva Čar Griča (Ekologi brez meja) aktivno vključili v priprave. K udeležbi tega velikega projekta pozivamo tudi ostale politične organizacije in društva. Občankam in občanom pa želimo veselo in mirno praznovanje velikonočnih praznikov. Anamarija Meznarič, predsednica MF SD Ptuj Miran Meško, predsednik SD Ptuj T Slovenija in Evropa brez gensko spremenjenih organizmov Phljd Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Cuš je 5. marca skupaj z ostalimi predstavniki članic Zelenih Alpe Jadran iz Avstrije, Italije in s Hrvaške v Rimu predal resolucijo o nasprotovanju gensko spremenjenim organizmom generalnemu sekretarju Evropskih zelenih Juanu Behrendu. Preko Evropskih zelenih jo bomo v obliki konkretnih predlogov predstavili v Evropskem parlamentu. V resoluciji med drugim pozivamo Evropski parlament k razpisu referenduma v vseh državah, članicah EU. Verjamemo, da se bodo ljudje na referendumu opredelili za zagotavljanje varne in zdrave hrane. Genska tehnologija namreč na področju kmetijstva in prehrane ni izpolnila pričakovanj njenih zagovornikov. Ne omogoča boljše kakovosti proizvodov ne zmanjševanja uporabe pesticidov, niti rastlin, ki so trpežne proti suši, in tudi ne večjega pridelka. Kmetje in potrošniki nimajo nič od genske tehnologije. Edini, ki imajo korist, so multinacionalni koncerni agroindustrije, ki s patentiranim življenjem v dvojnem paketu s pesticidi maksimirajo svoje dobičke in ustvarjajo nove odvisnosti. Kar preostane ljudem in naravi, so negativni vplivi na okolje, katerih posledice na raznovrstnost živih bitij, zdravje tal, živali in ljudi ni možno oceniti. Danes nobena zavarovalnica na svetu ni pripravljena zavarovati tega tveganja. Prekinimo začarani krog pohlepa po oblasti in denarju v tej zvezi! Zeleni Slovenije in Evrope predlagamo Evropo brez gensko spremenjenih organizmov. Zeleni Ptuja cykpwM 9 30. MAREC / SUŠEC 2010 GOSPODARSTVO Izobraževanje in zaposlovanje žensk Mladi forum Socialnih demokratov Ptuj je ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, v novih prostorih na Prešernovi ulici v okviru projekta okrogle mize z znanimi Ptujčani organiziral 1. okroglo mizo na temo izobraževanje in zaposlovanje žensk z gostjama Klavdijo Markež, direktorico Ljudske univerze, in Vlasto Stojak, direktorico Zavoda za zaposlovanje Ptuj. Tanja Brčič Fotoarhiv MF Socialnih demokratov Ptuj Obe gostji menita, da bo kljub zapisani pravno-formalni enakosti žensk na trgu dela potrebnega še precej časa, da bodo privzgojene vrednote prenesene v poslovni svet. Živimo v preveč tradicionalnem okolju, za določene stvari še vedno nismo zreli. Povprečna plača ženske od moških pa se v Sloveniji razlikuje kar za osem odstotkov. Izpostavili sta težave, s katerimi se ženske srečujejo na začetku kariere. Glavna ovira je materinstvo, usklajevanje poslovnih in družinskih obveznosti. Stojakova je opozorila, da delodajalci prepogosto sprašujejo osebne stvari, ki se ne tičejo sklepanja delovnega razmerja. Še vedno je v veliki meri pri- sotna delitev po spolu, izredno feminizirana področja so turizem, šolstvo, zdravstvo, trgovina, manj oz. zelo malo je žensk v tehničnih poklicih in naravoslovju. Klavdija Markež zagovarja, da naj mladi študirajo, kar jih veseli, v življenju je potrebno tvegati, izhajati iz notranjega interesa. Sicer pa so po njenem mnenju poklicne odločitve odvisne tudi od karakterja. Pravi, da žensk na vodilnih položajih ni malo. Je pa res, da bližnji in družina nehote vplivajo, da se ženske ne odločamo za vodilna delovna mesta. Stojakova je dodala, da ženske zelo veliko delamo, da je veliko žensk pomočnic direktorjev. Ko pridemo do trenutka kandidature za mesto direktorice, pa ne nare- 1. okrogla miza na temo izobraževanje in zaposlovanje žensk z gostjama Klavdijo Markež, direktorico Ljudske univerze, in Vlasto Stojak, direktorico Zavoda za zaposlovanje Ptuj (v sredini). dimo koraka. Zadovoljne smo, da dobro delamo, ne potrebujemo zunanje potrditve. »Priložnosti so, potreben je pogum, pomembnejše postaja znanje, samo diploma ni dovolj, delovno mesto je potrebno obdržati, vedno znova se je potrebno dokazovati, ženske pa velikokrat vidimo več ovir, kot jih je,« sta se strinjali Stojakova in Markeževa. Zaključili sta s pohvalo dogodka in poudarili pomen mladih pri oživitvi mestnega jedra. Podpirata in spodbujata ustvarjalnost mladih. Veliko je možnosti za mednarodna sodelovanja, izmenjave, organizacijo delavnic, kampov. Ljudje smo tisti, ki dajemo mestu dušo. Sklad dela svetuje osebam v postopku izgubljanja zaposlitve Prve informacije in vpis v sklad dela vam nudimo v info točkah na sedežu Sklada dela Spodnje Podravje na Ptuju, Aškerčeva ulica 1, v ponedeljek od 9.00 do 11.00 in v sredo od 13.00 do 15.00. Pokličete lahko na telefon: 749 34 64 ali GSM: 041 663 359 (Jelka Zabvnik). Informativne ure imamo tudi v prostorih občine Ormož, Ptujska c. 6 (soba št. 15 a, I. nadstropje), vsak torek od 15.00 do 16.00. Franja Čeh Tudi letošnje leto bo zaznamovano z neugodno gospodarsko situacijo, zato se predvideva, da se bo povečala tudi brezposelnost. Danes veliko ljudi ostaja brez dela zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, stečaja ali likvidacije podjetja. Kot presežni delavci se znajdejo v situaciji, ko večinoma ne vedo, kako naprej. Ravno z namenom prve podpore osebam v postopku izgubljanja zaposlitve deluje Sklad dela Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju. Že v lanskem letu, ko je bil velik porast brezposelnosti, so se v sklad dela vključili presežni delavci, in to predvsem tisti, ki so se odločili, da se ne prepustijo brezizhodni situaciji, ampak se želijo čim hitreje ponovno zaposliti oziroma si zadati cilj - ostati zaposljiv in aktiven na trgu dela. Sklad dela nudi individualne in skupinske oblike informiranja in svetovanja v info točkah, ki bodo organizirane v podjetjih, na sedežu sklada dela in na nekaterih občinah. Osebe, ki se bodo vključile v sklad dela, bodo dobile možnost vključitve v delavnico, ki jo izvaja sklad dela. V delavnicah bodo dobili napotke, kako se prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, spoznali bodo možnosti in poti do novega dela in zaposlitve, si zadali zaposlitveni cilj ter oblikovali načrt, kako ga doseči. Pomagali jim bomo pri pridobitvi osnovnih komunikacijskih veščin in tehnik, potrebnih za iskanje nove zaposlitve. Srečali se bomo štirikrat po uskladitvi termina. Delavnice bodo potekale na Ptuju in v Ormožu. V dogovoru z Zavodom za zaposlovanje bodo udeležencem Sklada dela Spodnje Podravje prednostno omogočene tudi vključitve v druge programe, da se bodo čim hitreje in lažje ponovno zaposlili, kar tudi za njih predstavlja določeno prednost. Vključitev v sklad dela je prostovoljna in brezplačna. V situaciji, v kateri ste se znašli, niste sami in niste edini, vendar je prvi korak vaš. Sklad dela vam bo stal ob strani. 10 KMETIJSTVO 30. MAREC / SUŠEC 2010 Letna konferenca Strojnega krožka »Posestnik« Ptuj Po lanski slavnostno obeleženi 15-letnici delovanja strojnega krožka so se člani in povabljeni gostje ponovno zbrali. Predsednik SK Posestnik Anton Zem-ljak je na začetku tokratnega zbora članov ugotovil, da krožek v veliki meri nemoteno in v domala nezmanjšanem obsegu deluje tudi v času krize. Kmetijstvo je namreč dejavnost, ki ne dopušča odklonov od ustaljenih obsegov delovnih procesov, ne znotraj posamičnih let ne v nekem daljšem razdobju, seveda ob predpostavki, da nam predstavlja vir preživetja. Besedilo in foto: Jože Murko, KGZS, Zavod Ptuj Gledano z ekonomske plati, bi morali dejavnost celo večati in širiti (ali to vsaj utemeljeno načrtovati) tudi v težkih časih, saj je to pomembno poroštvo za obstoj in napredek. Žal je tudi kmetijstvo izpostavljeno zvišanju cen inputov na eni in krčenju prodajnih cen kmetijskih proizvodov na drugi strani. Na daljši rok pomeni to dejstvo izrazito izčrpavanje vitalne kondicije dejavnosti, posledično pa v vse več primerih tudi prenehanje kmetijske dejavnosti na kmetijah mejnega obsega, praviloma mešanega tipa proizvodnje. Če naj bi delno rešitev kmetijstva iskali v specializirani proizvodnji, to pomeni možnost, da lahko proizvodnjo sicer nekoliko lažje stroškovno in organizacijsko optimiramo, po drugi strani pa lahko to pomeni tudi povečano ranljivost ob pojavu različnih motečih faktorjev: izbruh bolezni, vremenski škodni pojavi (toča, suša, slana, moča), motnje v delovanju trga, afere ipd. Kljub temu da se po nekaterih projekcijah stanja v RS s kmetijstvom neposredno ukvarjajo le še okoli 4 odstotki populacije (v EU samo še 2 odstotka), bi vsi morali dejstvo, da kmetje pridelujemo hrano, jemati zelo resno in odgovorno, saj gre v tem primeru za strateško pomembno okoliščino, tudi na nacionalni ravni. Vemo, da v RS ne dosegamo 100-od-stotne samooskrbe na veliko področjih kmetijske dejavnosti, a kljub temu po osnovnih kriterijih agrarne ekonomike (npr. ponudba in povpraševanje) velikokrat iz raznih razlogov kmetijskih pridelkov ali ni mogoče prodati ali pa prodajna cena dosega nezadostno finančno raven. V potrditev temu se vedno znova srečujemo s protesti in z zahtevami kmetov po ukrepanju in posredovanju, da bi lahko proizvodnja tekla naprej ter tako zaposlovala, preživljala podeželsko populacijo. V ta namen je organiziranih veliko institucij (sindikat kmetov, KGZS, stanovske in interesne oblike združevanja), a ker je slovensko kmetijstvo na isti ladji z evropskim, sta temu primerna tudi tolmačenje ter razlaga razmer in razmerij, ki so v veliki meri odvisna od bruseljskih predpisov ... Nenazadnje veliko pove tudi ugotovitev KIS-a (Kmetijski inštitut Slovenije), ki nazorno odkriva dohodkovno razmerje znotraj kmetijske dejavnosti. Bistvo te ugotovitve predstavlja dejstvo, da je dohodek vse bolj odvisen od neposrednih plačil (t. i. subvencij) in recipročno vedno manj od realne cene kmetijskih proizvodov. To razmerje se po nekaterih predikcijah nagiba že čez polovico na stran dohodkov iz naslova neposrednih plačil, kar pa za prihodnost kmetijske dejavnosti ni ravno obetaven in zavidljiv podatek. V nadaljevanju sta se zbranim predstavila zastopnika podjetij Bayer in Miler. Prvi je predstavil širok spekter programa FFS za kmetijske posevke ter med drugim priporočil tudi uporabo profesionalnega programa za napovedovanje vremena na spletu - Vreme (www. bayercropscience.si), kar je lahko v veliko pomoč pri izbiri optimalnega trenutka aplikacije FFS. Drugi je predstavil prodajni program kmetijske mehanizacije vodilnih proizvajalcev ter povabil na otvoritev logistično-prodajnega centra v Slovenski Bistrici. 26. junija 2010 pa bodo v Dramljah s podjetjem ITRO Štore izvedli Anton Zemljak, predsednik SK Posestnik. predstavitev kmetijske mehanizacije. Člani SK so prejeli nove izkaznice, s katerimi lahko uveljavljajo številne popuste. V planu dela za letošnje leto so izpostavili organizacijo tečajev (izredni prevozi, varno delo z motorno žago, varnost pri delu), planirajo pa tudi izvedbo ekskurzije na Češko. Vabljeni gostje (predsedniki društev) so družno ugotovili tudi velik pomen po večjem in boljšem sodelovanju med društvi že z vidika pretočnosti pomembnih informacij, znanja, skupnega na- črtovanja in izvedbe projektov. Ker gre praviloma za močne in zgledne kmetije tudi zunaj meja UE Ptuj, ki so včlanjene in organizirane na več nivojih (ZRP, ZZRP, GD, SK, DPM, DPŽ ...), bi taka oblika lahko zelo doprinesla k boljši prepoznavnosti in izboljšanim izvedbenim rezultatom na koncu koledarskega leta. Tak vidik je mogoče kot ugoden model zagovarjati in priporočiti tudi s strokovne plati, za katero si zelo prizadevamo na Kmetijski svetovalni službi na Ptuju. Projekt Marjetica - sožitje podeželja in mesta Stranka Zares je pričela s projektom Marjetica - sožitje podeželja in mesta. Projekt je dodaten ekonomski in socialni potencial v času ekonomske krize, hkrati pa vzpodbuja razvoj novega pristopa k socialni državi. Osnova je v povečanju samooskrbe. Če bomo povečali samooskrbo z doma pridelanimi živili, bomo poskrbeli za ljudi in naravo. Predvideni ukrepi vplivajo na razvoj podeželja, varovanje okolja, zagotavljajo prehrambeno varnost, nacionalno varnost zdravja ljudi ter ponovno zavedanje tradicionalnega sožitja med vasjo in mestom. Vabljeni ste vsi zainteresirani, ne glede na politično prepričanje. Široka podpora programu je pogoj, da bomo uresničili cilje, ki so v dobro nas vseh. Miro Vamberger Ôfyprœ// 11 30. MAREC / SUŠEC 2010 PTUJČANI Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Nosilci razvoja šolstva v slovenskem prostoru Strokovni delavci, zaposleni v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah na Ptuju, so nosilci razvoja s področja vzgoje in izobraževanja v slovenskem prostoru. Materialni in kadrovski pogoji so zelo dobri, popolnoma primerljivi s tujino. Strokovne šole brez povezave z obrtjo in gospodarstvom ne morejo obstati. Danes dijaki prej usvajajo množico svetovnih informacij. Otroke je potrebno razumeti v njihovi drugačnosti. Učitelji bi morali biti nosilci tako družbenega, gospodarskega kot političnega razvoja v kraju, ugotavlja Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole. Besedilo in foto: Staša Cafuta Kakšno je trenutno stanje v strokovnem izobraževanju na Ptuju? Stanje je dobro, o tem sklepam na osnovi odzivov delodajalcev. Slednji imajo danes zelo velik vpliv na izobraževalni sistem, saj so v strokovnem izobraževanju delodajalci tisti, ki sooblikujejo vsebine ur odprtega kurikula. Dobri so tudi odzivi dijakov, ki so zapustili naš šolski sistem in se zaposlili, vračajo se s pozitivnimi vtisi in izkušnjami. Pozitivni so tudi odzivi staršev. Kaj pa primerjava, če pogle-dava desetletje nazaj? Če pogledamo 10 ali 20 let nazaj, smo imeli na srednjih šolah dvoizmenski pouk. Z izgradnjo Gimnazije se je Šolski center Ptuj sprostil, najbolj pa s preselitvijo dela izobraževalnega procesa na območje bivše vojašnice. Leta 2006 smo tako prešli na težko pričakovan enoizmenski pouk. Materialni in kadrovski pogoji so zelo dobri, popolnoma primerljivi s tujino. Vsi strokovni delavci imajo strokovno izobrazbo in ne dosegajo le njene strokovne stopnje, temveč tudi ustrezno andra-goško in pedagoško podkovanost ter opravljen strokovni izpit. Kot potrditev dobrih kadrov, gledano v povprečju, so tudi stopnje nazivov, ki so jih dosegli strokovni delavci. Na Ptuju imamo nadpovprečno število svetnikov, svetovalcev in mentorjev. Podpiram pa predlog Dejali ste, da se učitelji še premalo zavedajo, kako težko je obdržati službo, kaj šele jo dobiti. Kakšno je poslanstvo učitelja? Če pogledam zgodovinsko, so bili učitelji kot intelektualci vedno nosilci tako družbenega kot političnega razvoja v kraju. Danes se je, žal, ta vloga spremenila. Trdim, da biti učitelj ni služba, biti učitelj je poslanstvo. Zelo me razžalosti, ko - razen redkih izjem - strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja ne srečam na občinskih proslavah in drugih prireditvah. So sicer svetle izjeme. Prepogosto se učitelji, razen na svojem strokovnem področju, zapiramo v svoj vrtiček in ne pogledamo, kaj se dogaja v okolju. Marsikdo mi zameri, da se kot ravnatelj aktivno vključujem v družbeno in politično delovanje na lokalni ravni, v vlogi državnega svetnika pa tudi na državnem nivoju. Ocenjujem in prepričan sem, da moramo biti strokovni delavci s področja vzgoje in izobraževanja aktivni sokreatorji družbenega, gospodarskega in političnega dogajanja na lokalni in državni ravni. Da je za učitelje težko za službo, je dejstvo. Populacija upada, število oddelkov se manjša, število diplomantov, ki izpolnjujejo pogoje za delo v šolstvu, pa je veliko. Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole: »Na Ptuju smo hitro spoznali, da ne moremo obstati brez povezave gospodarstva, obrti in šole. Veliko sodelujemo, ne samo pri izmenjavi izkušenj in opreme, temveč tudi na področju izobraževanja, saj mi izobražujemo kadre za gospodarstvo in obrt.« spremembe zakonodaje, da bi učitelji morali najvišje nazive potrjevati. Na ta način bodo s svojo aktivno vlogo nadaljevali in se ne bodo zadovoljili z doseženim. Samo kreativen in ustvarjalen učitelj je garancija, da bodo dijaki v strokovnem in vzgojnem momentu uspešni diplomanti. Znano je, da ste strokovni delavci iz vzgojno-izobraževal-nih ustanov na Ptuju nosilci razvoja šolstva v slovenskem prostoru. Da na Ptuju delamo dobro, je tudi potrditev umeščenosti strokovnih delavcev v slovenski prostor. Ptuj-čani so nosilci prenove programov in zakonodaje na državnem nivoju, saj so zastopani kot strokovni sodelavci v številnih nacionalnih komisijah. Direktor Šolskega centra Branko Kumer in ravnatelj Višje strokovne šole Robert Harb sta tako člana strokovnega sveta na nacionalni ravni, ki potrjuje prenovljene programe. Koliko študentov obiskuje programe Višje strokovne šole? V tem šolskem letu jih obiskuje več kot 600. Mislim, da smo v samem vrhu po številu študentov. Sicer pa je višja šola na Ptuju zaživela pred petimi leti, ko smo začeli z višješolskim programom mehatronika, ki je bil razvit v Šolskem centru Ptuj. Trenutno so aktualni še programi s področja kmetijstva ter ekonomije. Višješolski programi so prinesli dodatno kvaliteto v prostor in izziv za predavatelje. Imamo enega najbolje opremljenih laboratorijev za avtomatizacijo procesov in robotizacijo. Kakšne pristope ubirate pri ravnateljevanju med zaposlenimi, dijaki in študenti? Ves čas, odkar delam v vzgoji in izobraževanju, sem poskušal graditi na zaupanju. Popolnoma zaupam tako dijakom, študentom kakor tudi zaposlenim. Verjamem v njihove sposobnosti, seveda pa tudi pričakujem, da so samoiniciativni, kreatorji idej, da bodo sistem peljali naprej. Zelo me prizadene splošno načelo, da je danes mladina slaba, da nima delovnih navad. Menim, da je potrebno upoštevati, da živimo zadnjih nekaj let v popolnoma drugem okolju, danes dijaki prej usvajajo množico svetovnih informacij. Imajo tudi drugačen pogled na življenje, in temu je potrebno prilagoditi metode dela (kreda in tabla - to je pozabljeno). Če jih pogledamo s prave strani in jih razumemo, delamo z odlično mladino, z izvirnimi idejami. Velikokrat se zgodi, da jim mi sami ne sledimo. Potrebno jih je razumeti v njihovi drugačnosti. 12 PTUJČANI 30. MAREC / SUŠEC 2010 Kaj pa med strokovnimi delavci oz. profesorji? Diplomo izpiše univerza. Informacije so dostopne in danes učitelj ne more pričakovati, da mu bo ravnatelj postregel z vsemi spremembami na področju zakonodaje in aktualnimi novostmi na področju stroke. Od strokovnih delavcev pričakujem, da bodo sami pridobili informacije, se posvetovali o določenih zadevah in bodo sami kreatorji vsebin. Ravno to je prinesla prenova šolskega sistema. Prej je bilo togo zapisano, centralistično urejeno, kaj naj učitelj pri določenem predmetu uči. Zdaj pa šola z okoljem kreira programe, smo odprta šola. Nekoč smo govorili o trikotniku, v katerega so vpeti: dijak, šola in starši. Danes se to nekoliko spreminja, saj je potrebno vključiti še gospodarstvo oz. obrt. Kaj pa vaš odnos s starši? Ko naletimo na nek problem oz. težavo, se sam postavim v starševsko vlogo. Nenazadnje se v tej vlogi vsakodnevno srečujem s takšnimi ali z drugačnimi pogledi mladih, in zato so moje reakcije mnogokrat drugačne oz. se razlikujejo od usklajenih oz. pričakovanih. S starši sem imel vedno zelo korekten odnos. Potrebno jim je prisluhniti, kajti oni prinesejo informacijo od doma, šola pa doda še drugo. Velikokrat imamo različne poglede, a na koncu poskušamo priti do točke, ki je dobra za dijaka. Starši imajo danes zelo pomembno vlogo in vedno jih pozovem, da se starševstvo ne konča z osnovno šolo, s srednjo šolo se le začne novo obdobje. Ko pridejo starši v šolo in vidijo tudi slabe ocene, jim vedno svetujem, da naj »pogledajo medaljo z vseh strani« in naj najdejo tudi pohvalno besedo za otroka. Vsaka pohvala zelo dobro dene. »Delo zastopnika je za pacienta brezplačno in zaupno« Viktor Pilinger, zastopnik pacientovih pravic Za širše mariborsko področje sta 1. decembra lani začela delovati dva zastopnika pacientovih pravic - Viktor Pilinger in mag. Borut Ambrožič. O tem, kakšne so pravzaprav pristojnosti zastopnikov, koliko ljudi se nanje obrača in kako jim zastopniki lahko pomagajo, smo se pogovarjali z domačinom Viktorjem Pi-lingerjem. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Koliko je v Sloveniji zastopnikov pacientovih pravic (ZPP)? Skupaj nas je 12. Prvi so začeli delovati pred dobrim letom, v Mariboru pa od 1. 12. 2009 delujeva dva zastopnika, poleg mene še mag. Borut Ambrožič. Krajevna pristojnost se pokriva z območjem Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, kar pomeni, da sva zadolžena za območje Maribora z okolico in širše območje (Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica). Kaj vse obsega vaše delo? Moja vloga je predvsem svetovalna. Obseg našega dela je predpisan v 49. členu zakona, ki predpisuje pristojnosti ZPP in po katerem ZPP pacientu svetuje, pomaga in ga zastopa zlasti tako, da mu na primeren način svetuje o vsebini pravic, načinih in možnostih njihovega uveljavljanja v času pred ali med zdravljenjem, in kadar so te kršene, daje konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve, pacientu nudi pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po tem zakonu, zanj opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev, pri teh izvajalcih neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanja kršitev, kadar ne gre za kršitev pravic po tem zakonu, pacienta napoti na pristojno pravno ali fizično osebo ali pristojen državni organ, v okviru pacientovega pooblastila vlaga pravna sredstva po tem zakonu in daje predloge, pojasnila in druge izjave v imenu in v korist pacienta za hitro in uspešno razrešitev spora. Zastopnik lahko kadar koli naslovi izvajalcem zdravstvenih storitev predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi zastopnik. V tem roku mora izvajalec zdravstvenih storitev poslati zahtevana pojasnila in informacije o domnevnih kršitvah. Rok ne sme biti krajši od 8 dni. Izvajalec mora zastopniku omogočiti dostop do vseh potrebnih podatkov najpozneje v 5 dneh od prejema zahteve. Zastopnik se lahko seznani z zdravstveno »Zavedati se je potrebno, da kjer se dela, prihaja tudi do napak. Odločilno pa je, kako se napake obravnavajo in kako se jim je mogoče izogniti.« dokumentacijo pacienta na podlagi njegove pisne privolitve, lahko pa tudi predlaga izvajalcu način za odpravo ugotovljene nepravilnosti - predlaga lahko povrnitev škode ali drug način odprave nepravilnosti, ki je bila povzročena pacientu. Delo zastopnika je za pacienta brezplačno in zaupno. Kako konkretno pomagate pacientom v primeru domnevnih kršitev? Konkretna pomoč v primeru domnevnih kršitev se začne s pogovorom v pisarni in pregledom predložene zdravniške dokumentacije. Najprej skupaj s pacientom ugotoviva obstoj domnevne kr- šitve. Preverim, da predpisani roki za vložitev prve zahteve niso zamujeni: 15 dni od domnevne kršitve v primeru neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma 30 dni od domnevne kršitve v primeru neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev (izjemoma 3 meseci po poteku teh rokov, če je pacient za kršitev izvedel kasneje oziroma so se posledice kršitve pokazale kasneje). V primerih očitnih kršitev pacientu predlagam podpis pooblastila za zastopanje in nato začnem postopek za prvo obravnavo domnevne kršitve pri pristojni osebi (največkrat je to direktor ali strokovni direktor) zdravstvene institucije, 13 30. MAREC / SUŠEC 2010 PTUJČANI / PREJELI SMO Viktor Pilinger Prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor Ljubljanska ulica 4/II, 2000 Maribor, tel. številka: 02 333 12 63, e-pošta: viktor.pilinge-r@zzv-mb.si Uradne ure: ponedeljek, torek in četrtek od 16.00 do 20.00. Kontaktni podatki za naročanje: tel. številka: 02 45 00 252 ali 041 681 304, e-pošta: zpp@zzv-mb.si, ponedeljek in sreda od 8.00 do 12.00 Mag. Borut Ambrožič Prostori Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Ljubljanska ulica 4/II, 2000 Maribor, tel. številka: 02 333 12 64, e-pošta: borut.ambrozic@zzv-mb.si Uradne ure: sreda, četrtek in petek od 16.00 do 20.00. Kontaktni podatki za naročanje: tel. številka: 02 45 00 252 ali 041 681 304, e-pošta: zpp@zzv-mb.si, ponedeljek in sreda od 8.00 do 12.00 iz katere izhaja zdravnik ali drug zdravstveni delavec, na katerega se domnevna kršitev nanaša. Ko prejmem odgovor pristojne osebe na mojo pisno zahtevo, ga skupaj s pacientom proučiva in se odločiva bodisi za strinjanje z ugotovitvami pristojne osebe ali pa za nadaljevanje postopka in izvedbo ustne obravnave. Osnovni namen ustne obravnave, kjer sva praviloma prisotna oba s pacientom, je dogovor o načinu rešitve spora. Tak dogovor je lahko ustno ali pisno opravičilo, povračilo nepotrebnih stroškov ali druge škode v vrednosti do 300 evrov, pridobitev drugega mnenja, ponovitev, dopolnitev ali popravek zdravstvene storitve, če je bila izvedena neustrezno, predlog uvedbe internega ali zunanjega strokovnega nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo strokovni nadzor v zdravstvu, in predlog uvedbe postopka ugotavljanja obravnavane kršitve varstva osebnih podatkov. Dogovor in rok za njegovo izvršitev sta del zapisnika. Pacient prejme izvod podpisanega zapisnika takoj. Če dogovor o načinu rešitve spora ni sklenjen, se to navede v zapisniku. Pristojna oseba v tem primeru pacienta pouči o možnosti vložitve zahteve pri Komisiji RS za varstvo pacientovih pravic. Ker hkrati čutim stisko pacientov ter težo in odgovornost zdravnikovega dela, nočem ustvariti fronte med obema partnerjema, temveč bi se rad postavil v vlogo posrednika. Poskušam biti objektiven in razumeti težave, s katerimi se srečujeta tako pacient kot zdravnik. S svojim delom ste pričeli decembra lani. Kakšen je odziv ljudi, bolnikov? Resnično delam tri mesece in s kolegom mag. Borutom Ambro-žičem imava povprečno po 30 pacientov mesečno. Največ je telefonskih klicev in vprašanj, v manjšem obsegu pa pošiljajo tudi pisne pritožbe po pošti in sprašujejo po e-pošti. Mesečno naročim od 10 do 15 pacientov, od katerih se potem po osebnem pogovoru in pregledu medicinske dokumentacije skupaj s pacientom odločim za okrog 5 postopkov za prvo obravnavo domnevnih kršitev pacientovih pravic. Veliko pacientov sprašuje za pomoč za stare zadeve, ki so časovno odmaknjene več mesecev ali celo let in so vsi roki za uvedbo po- stopka že zamujeni. Pri nekaterih se poslužim t. i. neformalnega posredovanja z namenom hitrega odpravljanja kršitev. Telefonsko ali osebno se pogovorim z zdravnikom, pri katerem je prišlo do domnevno neustreznega ravnanja, in ob poznavanju »obeh plati« predlagam zdravniku ponovni pogovor oziroma zdravniški pregled nezadovoljnega pacienta. Pismo bralca Pripombe in obrazložitev k informacijam, navedenim v intervjuju z g. Brankom Gorjupom V 2. številki Ptujčana z dne 26. februarja 2010 je bil objavljen intervju s prejemnikom zlate plakete MO Ptuj, g. Brankom Gorjupom, dipl. politologom, v katerem je v enem delu zapisanih več netočnih podatkov, ki se tičejo časa izgradnje toplic na Ptuju, prve vrtine, nosilca izgradnje pa tudi zaslug služb in posameznikov za izgradnjo toplic v letih od 1974 do 1977. Potek gradnje toplic Na sestanku direktorjev delovnih organizacij iz ptujske občine v juniju 1974, ki ga je vodil predsednik Izvršnega sveta občine Franjo Gnilšek, dipl. ing., je bilo investitorstvoponujeno trem organizacijam. Dve sta kasneje od investitorstva odstopili, zato smo se v strokovnih službah in samoupravnih organih Kmetijskega kombinata Ptuj še posebej zavzeli, da sprejmemo investitorstvo in prispevamo nekaj koristnega za Ptuj. V novembru 1974 je bil na seji Skupščine občine Ptuj za nosilca izgradnje toplic imenovan Kmetijski kombinat Ptuj z njegovimi strokovnimi službami, katerega glavni direktor sem tedaj bil. V strokovnih službah smo takoj pričeli s pripravo dokumentacije, potrebnih dovoljenj in finančnih sredstev. To nam je v sodelovanju s koordinacijskim odborom pri občini Ptuj, ki ga je vodil g. Franjo Gnilšek, in z vsestransko podporo zelo dobro uspelo. Predjunijem 1974je bil izdelan idejni načrt za toplice in določen nosilec izgradnje. Vendar je bilo ocenjeno, da omenjena ne izpolnjujeta vseh želja in zahtevanih pogojev. 10. avgusta 1975 smo imeli otvoritev rekreacijskega in zunanjega otroškega bazena, na kateri se je zbralo zelo veliko udeležencev, po ocenah časopisov okrog 10.000. Število udeležencev je lepo razvidno iz fotografij, ki jih je takrat posnel novinar. Vsi smo bili zadovoljni, prepričani, da smo storili nekaj velikega in pozitivnega za Ptuj in okolico. To so pokazali tudi obiskovalci - kopalci. Do 25. avgusta je bilo 14 kopalnih dni. Rekreacijski bazen je obiskovalo v povprečju 1.560 kopalcev dnevno, skupaj okrog 22.000 kopalcev. Takoj smo nadaljevali z izgradnjo druge faze, ki smo jo uspešno zaključili do maja 1977. leta. Zgrajeni so bili olimpijski bazen, notranji bazen, notranji otroški bazen, savne in gostinski del s potrebno infrastrukturo. Zgrajena so bila tudi tri teniška igrišča in urejena okolica. Iz navedenih podatkov je razvidno, da po letu 1978, ko je bil glavni direktor Kombinata Branko Gorjup, ni bilo potrebno zbirati sredstev in graditi prve vrtine, zunanjega in notranjega olimpijskega bazena, zunanjega in notranjega otroškega bazena, rekreacijskega bazena in gostinskega dela, kot navaja Branko Gorjup, ker je bilo vse, seveda pod drugim vodstvom, že zgrajeno. Še manj je bilo potrebno iskati nekakšne zamisli o izgradnji. Kot glavni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj v času izgradnje toplic vem, da o celotnem poteku od samega začetka do izgradnje obstaja obsežna pisna in slikovna dokumentacija. Tudi z imeni posameznikov, ki so se na projektu posebej angažirali. Ptujske toplice so samo ene in samo ena je resnica o njihovem nastanku. Na Ptuju, 1. marca 2010 Dr. Cveto Doplihar 14 PTUJCANI / OBVESTILO 30. MAREC / SUSEC 2010 Vladimir Sitar, novi predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar, rojen 23. februarja 1961 na Ptuju, je borilnim športom zvest že od leta 1975. Osvojil je sedem naslovov državnega prvaka tedanje Jugoslavije, od tega trikrat v semi in štirikrat v full kontaktu. V letih 1981 in 1982 je tekmoval tudi v tajskem boksu in karateju. Svoje izkušnje je dopolnjeval na tekmovanjih v tujini: v Avstriji, Švici, Angliji, Irski, Franciji, Italiji, Nemčiji, Poljski, na Madžarskem, Češkem in Nizozemskem. Leta 1982 je kot enaindvajsetletni tekmovalec v Hamburgu postal evropski prvak WBU, dve leti pozneje pa je na evropskem prvenstvu WAKO v Gradcu osvojil tretje mesto. V zadnjih tekmovalnih letih je začel nastopati za klub Novi Zagreb, v katerem je tudi sklenil tekmovalno kariero in se posvetil trenerskemu delu. Sitar je nosilec naziva mojstra borilnih veščin črni pas, 7. dan, v organizacijah Budokai, WKO in WAKO. Besedilo in foto: Franc Slodnjak Na skupščini Kikboks zveze Slovenije, kije potekala 6. januarja na Trojanah, ste postali predsednik Kikboks zveze Slovenije. To je veliko priznanje ter obenem nova velika obveznost in odgovornost. V kikboksu ste Že 35. leto - je mogoče to res nagrada in največje priznanje za vaše neprekinjeno in uspešno delovanje v kikboksu? V svetu borilnih športov sem že 35. leto, tako kot naš Klub borilnih veščin, s katerim letos praznujemo 35 let obstoja. Leta 1975 se je začel na Ptuju trening takrat popularne veščine budokai. Po začetnem velikem vpisu in vzpodbujanju mojega sošolca Branka Korena sem se po nekaj mesecih vpisal tudi jaz in od takrat sem neprekinjeno v borilnih športih. Kako je klub nastal? Klub je nastal leta 1975 pod imenom Karate klub Ptuj. Glavni pobudnik ustanovitve in kasneje delovanja Karate kluba Ptuj je bil Srečko Arnuš iz Maribora, ki je bil tudi glavni trener še naslednjih 8 let. Zraven njega so bili ustanovitelji kluba Zvonko Ploj, Dušan Seničar, Boris Rogina in Franc Primc, ki je bil tudi prvi predsednik kluba. Prvi treningi so potekali v Domu JLA (današnji hotel Mitra), v klubu mladih, nekaj časa tudi na stadionu, nato pa še v telovadnicah OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudevita Pivka ter na Mladiki v Kikboks centru, kjer treniramo še sedaj. V začetku in kasneje se je v klubu treniralo po sistemu budo-kai, katerega center je v Zagrebu. Na skupščini Kikboks zveze Slovenije, ki je potekala 6. januarja, je Vladimir Sitar postal novi predsednik zveze. Glavni inštruktor budokai šole dr. Emin Topič je vrsto let učil in pomagal pri uspehu tekmovalcev našega kluba. V klubu ste imeli veliko učencev. Koliko teh se je dalje ukvarjalo s tem športom kot trenerji in koliko jih je mogoče ustanovilo kakšen klub? V Klubu borilnih veščin Ptuj je treniralo okrog 2500 članic in članov različnih starosti. Iz našega kluba pa so tudi trenerji, ki so ustanovili svoje klube v Ormožu, Murski Soboti, Kranju, Stražišču, Majšperku in še kar nekaj sekcij pri različnih društvih. Kako ste sodelovali pri ustvarjanju Kikboks zveze Slovenije? Leta 1991 je naš klub kot eden od petih dal pobudo za ustanovitev samostojne zveze za kontaktni borilni šport. Naslednje leto je bil naš klub eden od ustanovnih članov pri ustanovitvi Zveze za kontaktni borilni šport, ki se je naslednje leto preimenovala v Kikboks zvezo Slovenije. Postali ste selektor reprezentance Slovenije. Kdaj in kako dolgo ste opravljali to delo? Selektor reprezentance Slovenije sem postal v letu 1994 in sem to delo opravljal polnih 15 let. Na ta leta sem zelo ponosen, saj smo imeli izredne uspehe in smo skupaj s klubskimi trenerji ustvarili kar nekaj svetovnih in evropskih prvakov. Naj omenimo, da ste za uspešno trenersko delo prejeli priznanje Olimpijskega komiteja v letih 1997 in 1999. Kdaj in zakaj ste se odločili, da kandidirate za mesto predsednika zveze in končate delo selektorja? Po dolgem delu v selektorski komisiji sem nekako začutil, da je že čas, da prepustim to mesto drugim, mlajšim strokovnjakom in da sam kandidiram za predsednika zveze. Kot selektor reprezentance sem zelo ponosen na naše tekmovalce in trenerje, ki so sodelovali z mano. V teh 15 letih smo imeli res velike uspehe. Sedaj pa je čas, da pridejo drugi in mogoče z drugim pristopom in novimi idejami popeljejo reprezentanco na uspešna pota. Da kandidiram za predsednika zveze, sem se odločil, ker sem prepričan, da lahko z mojimi izkušnjami in veliko voljo to zvezo popeljem še kako stopničko višje, tako organizacijsko kot na tekmo- valnem področju. Vse bom naredil, da bomo postali prepoznavni in bomo cenjena, če lahko tako rečem, blagovna znamka. Star pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Zadnje čase se namreč veliko govori, da imate zelo perspektivnega in nadarjenega sina Timi-ja, ki Že kar lepo stopica korak za korakom v borilnem športu. Timija sem začel navduševati za ta šport, ko je komaj dobro shodil. Spominjam se, da so bile zaščitne rokavice, ki sem mu jih takrat nataknil na roke, skoraj večje od njega. Sedaj že nekaj let pridno trenira in tudi tekmuje. Je državni prvak do 10 let, pred kratkim je na turnirju v Italiji v svoji kategoriji osvojil 3. mesto. To je lep uspeh za tako mladega športnika, zato sem nanj upravičeno ponosen. Brezplačna predavanja o zdravem življenju Obveščamo vas, da bo JZ Zdravstveni dom Ptuj v sodelovanju s četrtnimi skupnostmi za krajane izvajal brezplačna predavanja o zdravem življenju, ki bodo: - v četrtek, 8. 4., ob 18. uri v Domu krajanov Turnišče, na Selski cesti 2, - v ponedeljek, 12. 4., ob 18. uri v Domu krajanov Ivan Spolenak - Breg, na Zadružnem trgu 12 in - v četrtek, 15. 4., ob 19. uri v večnamenski dvorani v Spuhlji 12 a. Dalibor Markež CykpÍYM 15 30. MAREC / SUSEC 2010 KULTURA Karnevali in turizem v Sloveniji Znanstveni & strokovni & umetniški karnevalski trio Letošnji 9. februar je bil prav poseben dan, zaznamovan s t. i. karnevalskim triom - z znanstvenim simpozijem o karnevalih in turizmu v Sloveniji, okroglo mizo o vlogi in pomenu ptujskega kurentovanja v slovenskem turizmu ter s premiero dokumentarnega filma Pol stoletja norosti in bolečine. Projekt so zasnovali in izpeljali dr. Janez Bogataj, dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra Ptuj ter dr. Aleksandra Brezovec, dekanja Fakultete za turistične študije - Turistica. Besedilo in foto: Dr. Aleš Gačnik Ptuj, najstarejše mesto na Slovenskem, je ves februar utripalo v ritmih karnevalske prestolnice. Letošnje jubilejno 50. kurentova-nje je zaznamovala ne le množica atrakcij, karnevalskih zabav in turistično podprtih dogodkov, ampak tudi številni kulturni, umetniški in znanstveni dogodki, ki podpirajo kurentovanje kot vse pomembnejši mednarodni pustni festival. Karnevali in turizem v Sloveniji Uverturo v karnevalski trio je predstavljal vabljeni znanstveni simpozij Karnevali in turizem, ki je potekal v prireditvenem centru Kronos Park hotela Ptuj (1513), Slovenijo, ter dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, sicer pa tudi aktiven kurent. Na znanstvenem simpoziju so sodelovali ugledni vabljeni predavatelji, tako eksperti s področja kulturne dediščine in raziskovanja mask kot eksperti s področja turizma. Tovrstna povezovanja so tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru velika redkost, zato je pomen takšnega simpozija izjem- Karnevalski trio (simpozij, okrogla miza in dokumentarni film) kot tudi številni drugi projekti v okviru Evropske prestolnice kulture so zastavljeni v sodelovanju s prof. dr. Janezom Bogatajem. £ f V ZRS Bistra Ptuj smo vzpostavili strateško-razvojno partnerstvo s Fakulteto za turistične študije - Turistica, tako pri jubilejnem 50. kurentovanju kot pri skupnih projektih v okviru Evropske prestolnice kulture 2012. Na sliki dekanja Fakultete za turistične študije - Turistica dr. Aleksandra Brezovec. v organizaciji ZRS Bistra Ptuj in Fakultete za turistične študije - Turistica ter ob podpori Mestne občine Ptuj in Javnih služb Ptuj. Več kot 500 let star kamniti kletni ambient, v katerem so nas nagovarjale odlične fotografije korantov ptujskega fotografa Marijana Petka, se je izkazal kot zelo navdihujoče okolje za razpravljanje o vsebinah, ki postajajo v slovenskem turističnem prostoru vse pomembnejše. Navsezadnje so številni evropski karnevali postali ne le element prepoznavnosti določenih turističnih destinacij, ampak hkrati tudi pomembni gospodarski in politični projekti, ki koristijo bogastvo maskirnih tradicij za svoj razvoj in mednarodno prepoznavnost. Protokolarni uvod v simpozij so predstavljali nagovori vodij projekta: dr. Aleša Gačnika, dr. Janeza Bogataja in dr. Aleksandre Brezovec. O pomenu organizacije tovrstnih simpozijev so spregovorili še dr. Dušan Klinar, direktor ZRS Bistra Ptuj, Branko Brumen, predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC) za nega pomena, ne le za nadaljnji razvoj kurentovanja kot največje organizirane pustne in karnevalske prireditve na Slovenskem, ampak nasploh za karnevale in turizem na Slovenskem. Dr. Aleš Gačnik je razpravljal o tradicionalni pustni in karnevalski kulturi v turizmu, dr. Janez Bogataj o tipologiji in odnosih med pustno »folkloro« in turizmom, dr. Sonja Sibila Lebe o vlogi prireditev v turistični ponudbi in o strategiji kulturnega turizma, dr. Gorazd Sedmak o trženju avtentičnosti kulturne dediščine v turizmu, mag. Tomi Brezovec o maškaradah in karnevalih v Portorožu, dr. Jurij Fikfak o civiliziranju ritualov med škoromati, dr. Mateja Ha-binc o kurentovanju kot sinonimu za pustovanje, Andrej Brence in dr. Aleš Gačnik sta predstavila zgodovino in prihodnost ptujskega kurentovanja v odnosu do turizma, o turizmu in lokalni živi dediščini na avstrijskem Koroškem je predavala Martina Pika - Rustia, mag. Zvjezdana Antos pa je zakrožila vsebino simpozija s predstavitvijo različnih evropskih karnevalov v odnosu do turizma. Simpozij je zaznamovala živa razprava, kar priča o pomenu organizacije tovrstnih dogodkov, ki predstavljajo znanstveno podstat za nadaljnji razvoj karnevalskega turizma na Slovenskem. Strateško razvojno partnerstvo med ZRS Bistra Ptuj in Fakulteto za turistične študije - Turistica se bo nadgrajevalo vse do leta 2012, ko bo Ptuj partnersko mesto v projektu Evropska kulturna prestolnica 2012. V okviru glavnega in nosilnega dogodka - Art & Heritage Carnivala se bo zvrstilo veliko mednarodno pomembnih dogodkov. Med najpomembnejšimi lahko izpostavimo organizacijo velikega mednarodnega simpozija Karnevali in turizem v Evropi, ki ga želimo izpeljati v partnerstvu z najpomembnejšimi mednarodnimi eksperti s področja kulturne dediščine in turizma ter v partnerstvu z diplomacijo. S tovrstnim projektom bomo utrdili tako mednarodni položaj Ptuja kot pomembnega evropskega karnevalskega središča kot tudi vplivnega centra za mednarodno raziskovanje tradicionalne pustne in karnevalske kulture. Fakulteto za turistične študije - Turistica želimo čim aktivneje vključiti tako v izobraževalne kot tudi v raziskovalno-razvojne programe na Ptujskem. Vloga in pomen ptujskega kurentovanja v slovenskem turizmu O vlogi in pomenu ptujskega Ku-rentovanja v slovenskem turizmu se je razpravljalo na okrogli mizi, ki jo je povezoval prof. dr. Janez Bogataj. Na njej so se soočili dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, Milan Senčar, aktualni princ ptujskega kurentovanja, Branko Brumen, predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest 16 KULTURA 30. MAREC / SUŠEC 2010 (FECC) za Slovenijo, Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ter raziskovalec dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra Ptuj. Izpostavljeni so bili kritični pogledi na vsebine ter prevelik medijski pomen programa v veliki karnevalski dvorani, ki zastira številne druge pomembne izobraževalne, raziskovalne, umetniške projekte in dogodke, hkrati pa močno vpliva na zmanjševanje tradicionalnega pustnega utripa na ptujskih ulicah in trgih, v gostilnah in hotelih. Na okrogli mizi smo izpostavili potrebo po še tesnejšem sodelovanju mesta s Fakulteto za turistične študije - Turistica, zlasti na področju marketinških in trženjskih analiz in strategij Kurentovanja z namenom še bolj ciljnega nagovarjanja in privabljanja bodočih gostov in novih ciljnih skupin. Pol stoletja norosti in bolečine Petdesetletna zgodba Kurentovanja in karnevala na Ptuju je bila predstavljena v komunikativnem polurnem dokumentarnem filmu z naslovom Pol stoletja norosti in bolečine, ki ga je režiral Marko Radmilovič, scenarij zanj pa je pripravil skupaj z dr. Alešem Gačnikom. Izšel je v koprodukciji med MO Ptuj in Kinom Svečina ter je bil predstavljen na nacionalni televiziji na pustni torek ob 18. uri, kmalu pa bo dobil tudi angleške podnapise, s čimer se bo komunikativnost pomena ptujskega Kurentovanja v mednarodnem prostoru povečala. Film je zasnovan na uporabi arhivskih televizijskih posnetkov, dokumentarnih in umetniških fotografij, pričevanj prvih udeležencev Kurentovanja ter pomembnih aktivistov in raziskovalcev. Art & Heritage Carnival in EPK 2012 Številne tovrstne aktivnosti bomo nadgrajevali vse do leta 2012, ko želimo na Ptuju izpeljati v sodelovanju z najpomembnejšimi mednarodnimi institucijami in diplomacijo velik evropski kongres na temo Karnevali in turizem v Evropi. V sklopu Art & Heritage Carnivala, kot nosilnega dogodka mesta in regije v času Evropske prestolnice kulture 2012, bo izpeljanih še veliko mednarodno zanimivih in pomembnih projektov s področja pustnih in karnevalskih tradicij ter različnih umetniških in oblikovalskih praks. Premiera z izjemnimi umetniki na odru MGP Na odru Mestnega gledališča Ptuj se je v nedeljo, 21. marca, odigrala druga letošnja premiera, nastala po literarni predlogi Gregorja Strniše z naslovom Žabe. Gre za najzahtevnejši in umetniško najkvalitetnejši projekt sezone 2009/2010, v katerem lahko prvič na odru Mestnega gledališča Ptuj občudujemo prvaka Drame SNG Ljubljana, Ptujčana Igorja Samoborja. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Ob Igorju Samoborju se v režiji vrhunskega režiserja Jerneja Lorencija s Strniševo zgodbo o ljubezni, umoru, poželenju, ženski, usodi in hudiču spopadeta izvrstna Pia Zemljič ter legenda slovenskega gledališča in filma Radko Polič - Rac. Predstava je na poseben način umeščena v sam ambient gledališča, saj je igralni oder postavljen nekoliko v dvorano in del gledalcev prestavljen na sam oder, tako da obkrožajo prostor igre. To, da je premiera predstave bila postavljena na nedeljo, 21. marca, ni naključje, saj se zgodba predstave odvija prav na ta dan, ki je prvi pomladanski dan, in kot pravi Točaj - hudič v igri, tudi njegov rojstni dan. K njemu v gostilno na obrobju mesta pride reven Lazar, ki bi rad bil bogat. Seveda hudič pozna Lazarjevo šibkost. To je ženska, Evica, ki ga zapeljuje, nato hudič Lazarja umori. Lazar se vrne kot Lazarus, je bogat, pa bi rad bil reven ... Vsi uboji v Strniševih Žabah, razen enega, se zgodijo v igri, prividu, fantazmi. Le en uboj je tak, da fantazmo, privid pokonča. Lazarus ubije Evico. Točaj ubije Lazarusa. Evica moleduje Lazarja, naj jo ubije. Lazar tega noče. Lazar ubije samega sebe kot človeka, ki udejanja svoj privid. Ko se ubije, preseže jalovo ljubezen do privida. Naredi notranji samomor zasvojenca s prividom. Lazar se mesenemu odpove na dveh ravneh, na ravni seksualnega in na ravni sebe kot telesa: ubije se. Je to sploh dovolj? Strniša v Žabah tudi opozarja, da seks še zdaleč ni vse. S samomorom se Lazar resda odpove Evici in uboju, vendar to ni izhod, ker po samomoru živi sanje, privid, ker se prelevi v Lazarusa in se v začaranem krogu znova in znova vrača. Ker pristaja S predstave »Žabe« (z leve): Radko Polič - Rac, Igor Samobor in Pia Zemljič. na vračanje, ne doseže izhoda. Vrača se kot nosilec platoničnega, idealnega. Ker se vrača, znova in znova najeda Točaja, razmerje Evice s Točajem. Kako nekaj, kar naj bi bilo idealno, sploh lahko najeda? Očitno lahko, očitno je tudi v idealnem, ki ima težnjo po vračanju, ne pa po napredovanju, res hudič in križ. Zaradi tega bi se moral Lazar umakniti. Pa ne zmore. Potrebuje brco. V MGP se vedno nekaj dogaja Predstava Žabe, nova produkcija Mestnega gledališča Ptuj, je gledališka umetnina, ki bo zado- voljila tudi največje gledališke sladokusce in priložnost, da na ptujskem odru vidimo najboljše slovenske igralce. Predstavo si boste na odru Mestnega gledališča lahko ogledali še v aprilu in maju, junija pa bo na dvorišču dominikanskega samostana na ogled nova premiera »Kuhinja po meri«, v kateri se Igor Samobor vrača v vlogi režiserja predstave. Seveda pa si lahko v tem času še zmeraj ogledate novo uspešnico - Pravo babo, s katero sta Urška Vučak kot igralka in Peter Srpčič kot režiser navdušila in do solz nasmejala številno ptujsko občinstvo. 17 30. MAREC / SUSEC 2010 KULTURA Fašenk - grafični opus Tomaža Plavca Na praznik sveč, praznik svetlobe, na praznik prebujenja medveda iz zimskega spanja, v sklopu kulturnih dogodkov v času jubilejnega 50. kuren-tovanja se je v Salonu umetnosti predstavil z novim grafičnim opusom »Fašenk« akademski slikar Tomaž Plavec. Dr. Aleš Gačnik Veliko simbolike je v tem, da je za odprtje razstave izbral prav ta pomemben vremenski dan - svečnico, ki označuje začetek tradicionalno odmerjenega pustnega obdobja (od svečnice do pepelnice). A številni gostje se v galeriji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož niso zbrali zato, da bi častili spremembe v naravi in v prazničnem letu Slovencev, ampak zato, da premierno obelodanijo nov umetniški opus akademskega slikarja Tomaža Plavca iz Ptuja, ki je študiral na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Metki Krašovec in prof. Bojanu Gorencu. Za njim je pet samostojnih razstav na Ptuju ter več pomembnih skupinskih razstav - zlasti v Sloveniji. In prav Fašenki, kot pustno dogajanje poimenuje Tomaž Plavec, so začarali že številne slovenske in tuje umetnike, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo temu Foto: Boris Farič klicu »podlegel« tudi Tomaž Plavec in se s tem pridružil vsem tistim umetnikom, oblikovalcem ali raziskovalcem, ki jih je skrivnostni svet mask zaznamoval za zmeraj. Njegovi Fašenki, kot lahko z drugo besedo poimenujemo ne le tradicionalne pustne prireditve, ampak tudi tradicionalne pustne maske, nas v prvi vrsti nagovarjajo kot verne, realistične upodobitve tradicionalnih pustnih likov in skupin. Pri tem se Plavec ne obremenjuje oz. ne izpostavlja le maskirnih likov iz domačega okolja, kot so kurenti, orači, ruse in pokači, ampak ga privlači tudi estetika vrbiških šjem iz vasi Vrbica nad Kanalom, popularne norčave babe, ki nosijo v koših dede iz Šoštanja, kot navsezadnje tudi veliko bolj groteskne maske Balkana - kot so sourvaskarji iz Bolgarije. Umetnika Tomaža Plavca in njegov najnovejši grafični cikel Fašenk je predstavil dr. Aleš Gačnik. Uporaba ene izmed najstarejših grafičnih tehnik, kot sta jedkanica in suha igla, se izkaže kot zelo ekspresiven umetniški medij, saj Plavca privlačijo podrobnosti, mestoma filigranska natančnost v upodabljanju maskirnih likov. Beg od realizma in mistična večnost se kažeta v upodobitvah maskirnih likov izven realnih prostorskih in časovnih kontekstov, s čimer se zelo dobro izogne potencialnim skušnjavam, v katere je vpeta tradicionalna pustna kultura podeželskega izvora. V želji po ugajanju, komunikativnosti in izpostavljanju lokalne identitete se Plavčevi kurenti znajdejo tudi v znameniti ptujski veduti, saj umetnik ne skriva ambicij, da bi sporočilo njegovih likovnih del bilo kar se da čisto, jasno, razumljivo in dostopno najširšemu krogu ljubiteljev umetnosti, pri čemer pa vztraja na umetniško dorečeni kakovosti. Takšno držo lahko v današnjem času pripišemo le redkim mlajšim umetnikom, kar je zagotovo zelo spodbudno! Zumirani korant - fotografski ciklus Marijana Petka Vkulturno-prireditvenem centru Kronos Park hotela Ptuj (1513) sta se predstavila fotograf Marijan Petek s prepoznavnim fotografskim ciklusom »Zumirani korant« ter vinar Bojan Lubaj s svojimi vrhunskimi predikati. V kulturnem programu je nastopil klavirski duo Lina Malovič in Vita Gačnik, učenki 6. razreda klavirja na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Dr. Aleš Gačnik Park hotel Ptuj (1513) s svojimi kulturnimi, izobraževalnimi in družabnimi dogodki v zadnjih letih pomembno sooblikuje pustni in karnevalski utrip v času kurentovanja in karnevala na Ptuju. V kulturno-prireditvenem centru Kronos se je v času pustnih prireditev v letu 2008 predstavil Foto: Marijan Petek, Aleš Gačnik fotograf Črtomir Goznik z razstavo Moč pustnega izraza, v letu 2009 fotografa Staša Cafuta in Aleš Gačnik z razstavo Maske Sardinije ter v letu 2010 Marijan Petek z Zumiranimi koranti. V dediščini koranta so številni fotografi iskali prežitke agrarno-kultnih kultur, spet druge pa je Vinar Bojan Lubaj in fotograf Marijan Petek. 18 KULTURA 30. MAREC / SUŠEC 2010 Zumirani korant navdihovala le njegova mogočna podoba. Podobe mask so tako ujete v objektive številnih ljubiteljskih in poklicnih fotografov, znanih umetnikov, fotoreporterjev, novinarjev in raziskovalcev. Med njimi lahko izpostavimo edinstven mitološki opus mojstra Bojana Adamiča, obsežen cikel mojstra fotografije Stojana Kerblerja, fotografije Petra Vernika, v novejšem času pa tudi Črtomirja Goznika, Staše Cafuta in Aleša Gačnika. Med zanimivejšimi fotografskimi projekti, povezanimi z likom koranta, lahko na prvem mestu izpostavimo fotografsko delavnico Korant iz leta 1996, na kateri so pod mentorskim vodenjem Hermana Pivka ustvarjali Matjaž Bernik, Tomaž Pavšič, Lojze Kalinšek, Andrej Perko, Sandra Požun, Stanko Zebec ter Mavricij Pivk. Med fotografi, ki je ustvaril prepoznaven fotografski opus, je tudi Marijan Petek, ki se s fotografijo ukvarja od leta 1978 dalje, zadnjih 10 let pa je član Fotokluba Ljubljana. Razstavlja predvsem na klubskih razstavah tako pri nas kot v tujini. Njegove fotografije so objavljene v številnih revijah in knjigah. Nikoli ni imel pravih fotografskih vzornikov, kljub vsemu pa ga odlikuje dobro poznavanje zgodovine fotografije in fotografskih tehnik. Korant je začaral tudi njega in tako postal njegov priljubljen motiv stalnica, kjer je Marijan Petek uspel vzpostaviti svojo lastno fotografsko poetiko, izraznost in prepoznavnost. V zadnjem desetletju je do popolnosti razvil poseben način fotografiranja z zum objektivi, zlasti tistim med 24-120 mm. Tovrstni način fotografiranja, ko se s posebnim načinom zumiranega ostrenja v daljših časovnih ekspozicijah ustvarja enkratne fotografske ambiente, sodi med glavne odlike Petkove fotografske inovativnosti. S tovrstnim pristopom se oddaljuje od dokumentarnega in realističnega beleženja maskirnih tradicij, s čimer opozarja na mističen in skrivnostni svet, v katerega je ujeta dediščina koranta. Njegove fotografije želijo biti drugačne, saj se Petkov pogled skozi objektiv Olympusa razlikuje od čutenja in pogleda drugih fotografov. Z njim ustvari nekakšno tretjo dimenzijo gibanja in ritem, saj zanj korant ni dekorativna skulptura, ampak živa dediščina številnih nesnovnih sporočil, ki jo Petek komunicira na inovativen in avtorsko prepoznaven način. Razstavo fotografij je otvoril princ karnevala Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski. V slavnostni dvorani ptujskega gradu se je 19. marca zgodil 5. abonmajski koncert Društva Arsana v tej sezoni z naslovom Bit Beat The Beatles, ki je premiero doživel ravno na Ptuju. Obletnica legendarnih Beatlov Bit Beat the Beatles - iz premiere na ptujskem gradu. Besedilo in foto: Andrej Lamut Ob 50. obletnici ustanovitve skupine The Beatles sta ustvarjalne moči ponovno združila Gregor Strniša, širši javnosti najbolj znan kot ustanovitelj, komponist in dolgoletni umetniški vodja All Capone Štrajh Tria, ter Iztok Lovric, ki ga poznamo predvsem kot avtorja in režiserja gledaliških predstav kultne gledališke skupine Grapefruit. Gre za uigran tandem, saj sta Strniša in Lovric prvič sodelovala že leta 1992, nazadnje pa leta 2006, ko sta se podpisala pod komorno opero Mnemosyne, za katero sta leta 2007 na Tednu slovenske drame prejela Šeligovo nagrado strokovne režije za najboljšo predstavo kot tudi nagrado občinstva. Variabilni gledališko-glasbeni kolektiv Paramundus je tokrat v razširjeni postavi predstavil operni rokenrol koncert za vse generacije in orientacije. Kdor se spominja šestdesetih, ve, kaj je »beatlegeist«, kdor pa o tem še nič ni vedel, je imel priložnost to slišati na petkovem koncertu. Projekt Beatlegeist destilira zimzelene skladbe legendarne in večno popularne skupine The Beatles in jih rekreira v eklektičen, klasičen, a tudi trenden zvočni koktajl z okusom opere, rokenrola in kabareta. Tako smo lahko prisluhnili največjim uspešnicam desetletja, ko je svet plesal v ritmu rokenrola. Idejno zasnovo in glasbeno vodstvo na klavirju je prevzel Gregor Strniša, izvirna besedila in režijo Iztok Lovric, nastopili pa so še: Katja Konvalinka - sopran, Nataša Krajnc - sopran, Aleš Marčič - bariton, Diego Barrios Ross - tenor, Andrej Zupan - klarinet, Uroš Usenik - kitara, Piero Malkoč - kontrabas in Jaka Strajnar - bobni. Arsana vabi k naslednjemu abonmajskemu koncertu Gobec in Godec, ki bo 9. aprila ob 20. uri, prav tako na ptujskem gradu. V čarovniji pripovedovanja zgodb, zabeljenih z glasbo, bodo nastopili Boštjan Gombač, Jure Longyka in Žiga Golob. cykpwM 19 30. MAREC / SUŠEC 2010 KULTURA »Objem spomina« Gregorja Samasturja V februarju so v Centru interesnih dejavnosti odprli razstavo likovnih del (objektov - reliefov) Gregorja Samasturja Objem spomina. Samastur tokrat razstavlja novejša dela, ustvarjena v zadnjem letu, avtorja in njegovo delo pa je na odprtju predstavil akademski slikar Dušan Fišer. Besedilo in foto: Bronja Habjanič »Ideje za posamezne oblike so v meni zorele kar nekaj časa, v mojih razmišljanjih, skicah, šele zatem je prišlo do izbire materiala in same realizacije oziroma izdelave.« Ko je nastala forma ali oblika in ko je bila ta v celoti posušena, je dala možnost mehanskega oblikovanja z različnimi orodji. Rezanje in klesanje v krhek material, kot je mavec, pa sili ustvarjalca, da ceni in spoštuje material - s poseganjem v njegovo formo, ki jo z lastnim ustvarjalnim procesom preoblikuje in daje novo obliko, novo formo. Tako lahko govorimo o vzajemnosti - o vzajemnem sodelovanju materiala in umetnika - ki je skrita v bloku mavca in čaka, da jo izkleše, izlušči obliko, ter tisto, kar je najpomembnejše - da ji vdahne vsebino. »Za svoj novi ustvarjeni ciklus 'Objem spomina' sem namerno izbral mavec in to iz preprostega razloga - izraziti, izpovedati in povedati svojo zgodbo v belem. Bela barva simbolizira mladost, svobodo duha in predanosti, je nosilka resnice, miline ter je najsvetlejša med barvami.« Vsa nastala dela tvorijo celoto v številu 22 in simbolizirajo 22 pomladi. Razstavo je avtor posvetil spominu na sina in je tudi zaradi tega v belem ter simbolizira mladost, nedolžnost. Naslovi del govorijo o avtorjevem življenju, tistem najtežjem delu, ki ga je moral preživeti ob izgubi lastnega otroka. Z veliko osebnega truda je svoje življenje ponovno sestavil in sedaj skozi umetnost izraža tisto, kar čuti in nosi v sebi, v svoji notranjosti. Eden izmed 22 razstavljenih reliefov v CID-u. »Tokratna razstava je nekako nadaljevanje predlanskega ustvarjalnega ciklusa, s to razliko, da se tokrat izražam v enem samem materialu, medtem ko pa je bilo na lanski razstavi opazno izražanje v različnih materialih (les, mavec in glina). Tokrat sem se prvič odločil za tehniko reliefa v mavcu, ki pa ga je bilo potrebno predhodno tehnološko pripraviti in vliti v določene kalupe, v katerih se mavec posuši,« je o svoji tokratni razstavi povedal Samastur, ki piše tudi pesmi. Eno izmed njih je na otvoritvi razstave prebrala Ne-venka Gerl, strokovna sodelavka v CIDU. Locus Communis Mihaela Toša Besedilo in foto: Bronja Habjanič Miha je tudi podiplomski študent, ki v okviru magistrskega študija proučuje kroniko nemško govorečega gledališča v Pettauu, nekdanjem Ptuju, v obdobju od 1786 do 1918. Gre za zgodovino ptujskega gledališča od nastanka do zaključka prve faze prenove. Pred publikacijo kronike v obliki tiskane knjige je zbrani material prenesel tudi v virtualno obliko, zato da bi vsebino lažje približal širši javnosti. »Z raziskovanjem gledališča sem pričel že v letu 2001 ob pričetku magistrskega študija. Razlog, zakaj moje raziskovanje traja že toliko let, leži v dejstvu, da v Zgodovinskem arhivu na Ptuju skorajda ni dokumentov iz tega obdobja. Nekdo je vse škatle, nanašajoč se na gledališče, uničil, tisto, kar pa mi je uspelo rekonstruirati, pa se je nahajalo v spisih občinskih sej. Vsega, kar je ostalo glede na 132-letno zgodovino gledališča, je zelo malo. Da se je vse zlilo v neko koherentno zgodbo, je bilo nujno, da je tudi čas toliko napredoval, da sem lahko uporabil animacijo,« o svojem raziskovanju zgodovine ptujskega Mihael Toš proučuje kroniko nemško govorečega gledališča v Pettauu, nekdanjem Ptuju, v obdobju od 1786 do 1918. gledališča pove Mihael Toš. Nekoč je imelo gledališče veliko večjo kulturno vrednost, kot jo ima danes. Ostale infrastrukture ni bilo, ljudje so, če so želeli koga srečati in se družiti, odhajali v hram kulture, ki so ga spoštovali. Gledališče je bilo v raziskovanem obdobju za meščane zelo pomembno, velikokrat so ga upodabljali tudi na številnih razglednicah. Toš si je projekt Locus Commu- nis oziroma Argument Splošnega zamislil kot videografijo. V kombinaciji s knjigo, ki bo izšla v letu Evropske kulturne prestolnice, pa bo nastala t. i. stereografija. Pravi, da je bistvena sprememba duha. Najprej moramo spremeniti duha, šele nato materijo. Projekt namerava zaključiti do leta 2012. Videografijo Stadttheater Pet-tau si je mogoče ogledati tudi na svetovnem spletu, na naslovu http://www.mojvideo.com/upo-rabnik/cultura. Videografija je del projekta Locus Communis, ki ga Mihael Toš pripravlja kot promocijo Ptuja v času kulturne prestolnice Evrope leta 2012. V predzadnjem poglavju se kot častni gost pojavi virtualni Wolfgang Amadeus Mozart. S tem je avtor izpostavil dejstvo, da je bil Pettau velik del zgodovine vključen v salzburško nadškofijo: »Ptuj tistega obdobja je bil zelo živahno, v širši kulturni krog vpeto mesto. Neoklasicistični portal je denimo delo dunajskega arhitekta Rudolfa Klotza. Gledališče je bilo zanimivo tudi za direktorje širše Avstro-Ogrske, saj so se za vodenje gledališke sezone prijavljali gledališčniki, ki so delovali na Dunaju in v drugih pomembnih centrih monarhije.« 20 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 30. MAREC / SUŠEC 2010 Vrtec Varaždin obiskal Ptuj Delegacija iz varaždinskih vrtcev in gostitelji pred ptujsko Mestno hišo. Brigita Tetičkovič Fotoarhiv Vrtca Ptuj Eno izmed mest, s katerim je pobraten Ptuj, je tudi Varaždin. V okviru mednarodnega sodelovanja je med mestoma steklo že veliko medsebojnega sodelovanja. Delegacijo varaždinskih vzgojiteljic in vzgojitelja, ki jih je vodil predsednik združenja vzgojiteljev Varaždina Krešimir Plantak, je v marcu v mesto povabil Vrtec Ptuj. Vrtec Ptuj in Vrtec Varaždin se lahko pohvalita z večletnim medsebojnim sodelovanjem. Pred leti se je Vrtec Ptuj udeležil olimpijade vrtcev Hrvaške in ob tej priložnosti navezal zelo dobre stike s kolegi iz Varaždina. Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, jim je ob tej prilož- nosti predstavila Vrtec Ptuj in predšolsko dejavnost v Sloveniji, Kurikulum, prostore vrtca ter naravne in kulturne znamenitosti Ptuja. V okviru predstavitve Vrtca Ptuj so si gostje ogledali enoto Narcisa kot primer, kako se lahko stara šola preuredi v lepe bivalne prostore, namenjene predšolski vzgoji, enoto Zvonček kot primer najnovejšega, modernega vrtca in enoto Marjetica, starejši montažni vrtec z moderno adaptacijo. Gostje iz Varaždina so si ogledali zbirke na ptujskem gradu, nad katerimi so bili navdušeni. Sledil je kulturni program v Domu krajanov Breg-Turnišče, kjer jim je zapel ženski pevski zbor Vrtec Ptuj, vzgojiteljice so zaigrale na Orffove instrumente, za dobro vzdušje in smeh pa so poskrbele vzgojiteljice Vrtca Ptuj z lastno predstavo Ženske pa pika. Ob tej priložnosti jih je v poročni dvorani Mestne hiše sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan ter jim izrekel prisrčno dobrodošlico in izrazil navdušenje nad pristnim medsebojnim sodelovanjem med mestoma tudi na področju predšolske vzgoje. Brezplačne delavnice Centra vseživljenjskega učenja na Ljudski univerzi Ptuj Ljudska univerza Ptuj skuša že dve leti s Centrom vseživljenjskega učenja (CVŽU) Podravje pritegniti pozornost tistih, ki jih zanimata učenje in pridobivanje novih znanj na moderen, neformalen način. CVŽU Podravje skrbi za informiranje in svetovanje odraslim v izobraževanju, nudi samostojno učenje na desetih Točkah VŽU širom podravske regije, organizira brezplačna predavanja in motivacijske delavnice, v zadnjem obdobju pa so velik uspeh doživele predvsem njihove brezplačne delavnice in tečaji, ki se jih je samo v zadnjem četrtletju udeležilo več kot 300 ljudi. Dušan Šilak, Petja Janžekovič Najbolj obiskana je delavnica Photoshop CS4, ki jo vodi Nejc Janžekovič, grafični oblikovalec. Od njenih pričetkov konec leta 2009 do danes se je brezplačnega učenja dela z računalniškim programom Adobe Photoshop CS4 udeležilo že 36 nadobudnežev v štirih skupinah, ki so z mentorjem obdelali osnovne funkcije programa in se naučili grafičnih tehnik za digitalno obdelavo fotografij. Na evidenčnem seznamu za nove delavnice pa čaka še čez 30 novih Fotoarhiv LUP potencialnih udeležencev, ki bodo seveda prav vsi prišli na vrsto. Skupine so sicer oblikovane v obsegu po 12 kandidatov, saj je v računalniškem kabinetu LU Ptuj na voljo prav toliko delovnih postaj. 30-urna delavnica obsega 6 srečanj s šestimi tematskimi sklopi iz digitalne obdelave fotografij. Zelo zanimiv in uporabnikom privlačen je tudi brezplačni tečaj kitajskega jezika. Mentorica je Petra Cerjak, diplomirana si-nologinja. Gre za zares začetne Udeleženci delavnice Photoshop CS4 pri delu. korake v spoznavanju kitajščine - udeleženci spoznajo določeno število pismenk in njihovo praktično uporabo, seznanijo pa se tudi z zanimivostmi in značilnostmi Kitajske. Tečaj traja 20 ur in se izvaja v popoldanskem času. Prva skupina 12 udeležencev je z delom pravkar zaključila, zbirajo pa že prijave za novo skupino. Naslednja v paleti uspešnih de- lavnic je kamera in montaža pod mentorstvom kamermana Sama Vrabiča. Delavnica je razdeljena na teoretični in praktični del. Teoretični del se izvaja v predavalnici in deloma na terenu ob ogledih snemalnih lokacij, praktični pa v računalniškem kabinetu Ljudske univerze Ptuj in seveda na terenu. Udeleženci se naučijo osnov snemanja s kamero, priprave scenarija Cykpmsf 21 30. MAREC / SUŠEC 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO in režijske knjige, montažo vide-oposnetkov ter postprodukcijo. Delavnica traja 30 ur, udeležba pa ni pogojena s posedovanjem lastne kamere. V okvir dejavnosti CVŽU Po-dravje sodijo tudi brezplačne računalniške delavnice za začetnike. Le-te potekajo v računalniški učilnici na LU Ptuj. Do sedaj smo organizirali in izpeljali 5 tovrstnih tečajev ter tako računalniško opis-menili 60 oseb. V delavnice se vključujejo predvsem starejši ljudje, a smo dostopni vsakomur. Ker resnično želimo širiti znanja med vse, smo navezali stike tudi z različnimi društvi in ustanovami. Tako smo v povezavi s Klubom bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo sestavili skupino njihovih 12-ih članov, ki so si želeli pridobiti znanja s področja uporabe računalnika, predvsem interneta in uporabe e-pošte. Skupina je bila prizadevna, delovna in pri svojem delu tudi zelo uspešna. S tečajem smo zaključili sredi januarja letos. Dogovarjamo pa se že o naboru novih udeležencev in o možnosti sestave skupine za nadaljevalno delavnico. Trenutno vzporedno potekata dve brezplačni računalniški delavnici. Eno izmed njih sestavljajo varovanci Zavoda Dornava. Dvakrat tedensko pa dva izmed naših sodelavcev obiskujeta gospoda, ki je varovanec Zavoda Dornava, v samem Zavodu in mu pomagata pri učenju oziroma uporabi računalnika. Tekmovanje v risanju karikatur na Elektro in računalniški šoli Marsikateri dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj si še zmeraj »krajšamo« čas med poukom tako, da rišemo ali »čečkamo« po zvezkih. Pri nekaterih je to ustvarjanje preraslo v grafitno pisanje imen in napisov, nekateri ustvarjajo zanimive vzorce, tretji pa se trudimo z risanjem obrazov. Slednji smo tako v svojih zvezkih ustvarili prave male karikature. Tako se je torej začelo ... Kaj sploh je karikatura? Beseda karikatura izvira iz besede »ca-ricare«, kar pomeni pretiravati. Karikature srečamo v časopisih, saj so njihov sestavni del, tako si jih težko predstavljamo brez njih, navezujejo pa se na aktualno politično in družbeno dogajanje ter nam ga predstavijo na posebno mamljiv, humorno-kritičen način. Časopisna karikatura izhaja iz likovne satire, za katero izvore najdemo že v antiki. V poznem srednjem veku in renesansi so nastajale upodobitve portretirancev z nastalimi deformacijami v različne namene. V krščanski tradiciji je estetika grdega nosilec zla, zaradi česar upodobitve ne temeljijo na opazovanju. Protestantska grafika je kot učinkovito propagandno sredstvo nasprotnikom nadevala živalske glave, papež pa je bil prikazan kot antikrist in peklenski izrodek. V 17. stoletju pa se je v Italiji razvila pravaportretna karikatura. Poleg obraza so popačili in poenostavili celotno figuro. Politična karikatura, kot jo poznamo danes, se je začela razvijati v 18. stoletju v Angliji. V Franciji so se v 19. stoletju uveljavljali satirični listi in z njimi tudi karikature, ki so postale njihov nepogrešljivi del. Satirični listi so se kmalu razširili po Evropi in karikatura je postala nov žanr množične zabave. Toliko o karikaturah na splošno, sedaj pa še nekaj zgodovine šolskih karikaturnih tekmovanj. Prvo tekmovanje je bilo organizirano 7. februarja 2004 v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Ker je bila udeležba presenetljiva, se je izkazalo, da se lahko naše interesne dejavnosti popestrijo tudi s kulturo. V šolskem letu 2004/2005 je bilo tekmovanje popestreno s predavanjem o karikaturah znanih iz sveta filma in glasbe. Da gledalcem ne bi bilo dolgčas, smo v šolskem letu 2005/2006predstavili karikature z različnih družbenih, političnih in športnih področij. Nastopili so tudi glasbeniki naše šole. Naslednje leto se je tekmovanje snemalo, da so gledalci lahko sproti gledali nastajanje karikatur izpod prstov karikaturistov. V šolskem letu 2007/2008 smo medse povabili ptujskega karikaturista Borisa Miočinovica - Boba, ki se je najprej predstavil v intervjuju, nato pa tudi sam sodeloval pri risanju. Lani smo se odločili, da bomo v tekmovanje risanja karikatur vnesli rdečo nit, ki jo je predstavljal Prešeren s svojimi pesmimi, saj je tekmovanje potekalo pred slovenskim kulturnim praznikom. Zvrstile so se tudi razne recitacije Prešernovih del, seveda na karikiran način. Naš gostje bil Andrej Potrč, kije med tekmovanjem narisal karikaturo Prešerna in jo podaril šoli. Letošnje tekmovanje pa je naredilo velik korak naprej, saj se je iz tekmovanja v risanju karikatur prelevilo v pravo kulturno prireditev, na kateri je bil posebej poudarjen slovenski kulturni praznik, pa tudi dan zaljubljencev in jubilejno 50. kurentovanje. Mentorice letošnjega tekmovanja so bile Nina Jeza, kije skrbela za tekmovalni del, in Barbara Jarh Ciglar ter Mojca Patekar, ki sta pripravili kulturni program. Pa vendar je bila osrednja nit prireditve risanje, ki je bilo kot vsako leto razdeljeno na štiri dele, saj smo risali štiri modele. Risali smo dva učitelja in dva dijaka naše šole. Letos sta se nam pridružila dva gosta, in sicer naš lanski gost Andrej Potrč, ki nas je nekaj dni prej seznanil z osnovami risanja karikatur, ter Vojislav Veličkovič, ki se ukvarja z izdelovanjem intarzij. Oba gosta sta bila tudi v ocenjevalni komisiji, ki sta jo sestavljala še ravnatelj naše šole Rajko Fajt in pomočnik ravnatelja Bojan Terbuc. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo rekordno število tekmovalcev, in sicer 17, ki smo se vsak na svoj način trudili narisati najboljše karikature. Po končanem prvem delu risanja, kjer smo risali profesorico Andrejo Čelan in profesorja Zoltana Sepa, je bila na vrsti predstavitev zgodovine karikatur. Sledila je tudi glasbena točka. V drugem krogu sta se modela zamenjala, tako da smo sedaj risali tistega, ki ga prej nismo, saj smo vsakega risali iz svojega zornega kota, glede na mesto, kjer smo sedeli. Tudi po drugem krogu so sledili recitali in skeči. Slišali oziroma videli smo lahko Sonetni venec, Lepo Vido in Sonete nesreče, seveda v nekoliko prirejeni izvedbi. V tretjem in četrtem krogu sta pozirala učenca elektro šole, tudi med njima so se zvrstili recitali Povodnega moža, Romea in Julije ter dveh ljubezenskih pesmi. Vse skupaj pa so popestrili še naši glasbeniki, ki so nam zapeli in zaigrali. Prireditev smo zaključili s predstavitvijo projekta Elektro kurent, ki je sodeloval tudi na letošnjem pustnem karnevalu. Spet smo dokazali, da ima elektro šola veliko nadarjenih karikaturistov pa tudi glasbenikov, recitatorjev in igralcev. Borut Plohl, 4. č 22 DRUŠTVA 30. MAREC / SUŠEC 2010 V Društvu proti mučenju živali Ptuj združeni za en sam cilj V • 1 • - za živali Društvo proti mučenju živali Ptuj je bilo ustanovljeno leta 2002. Je združenje, v katerem so izključno prostovoljci, ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se z živalmi v našem koncu dogaja in kako se z njimi ravna, ljudje, ki so pripravljeni brezplačno žrtvovati svoj prosti čas, da pripomorejo k boljšemu jutri za živali po svojih močeh. Besedilo in foto: Staša Cafuta V februarju je potekal že 8. občni zbor, ki je bil namenjen pregledu aktivnosti v preteklem letu ter planom za naprej. »Lani smo se soočili s kar nekaj neprijetnimi dogodki, za katere menim, da se v današnjem času ne bi smeli več pojavljati,« je zbrane nagovorila predsednica društva Kristina Pšajt ter nadaljevala, da so leta Kristina Pšajt, predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj: »Želim si, da bi ponovno organizirali dobrodelni koncert in tako pomagali zbrati denar za Mariborsko zavetišče za živali. Želim si tudi, da bi imeli v Sloveniji policijo, ki bi varovala živali, ne samo ljudi, ter da bi se tudi ostale občine, ki nas obkrožajo, začele zavedati odgovornosti do živali.« 2009 po njeni evidenci obravnavali 88 psov in 157 mačk. Podanih je bilo 52 oglasov za pse in preko 20 za mačke. Po oglaševanju je bilo vrnjenih 28 psov starim lastnikom, 42 psom so uspeli najti nove lastnike, 14 jih je bilo odpeljanih v zavetišče Dramlje, enega so sprejeli v zavetišče Maribor, 3 pa so bili povoženi. Od teh 88 psov je bilo kar 20 lastniških, nekaj je bilo mladičkov, katere so pomagali oddati novim lastnikom. Nekaj je bilo takšnih primerov, kjer so lastniki umrli ali odšli v domove za ostarele in so se ljudje obrnili na društvo po pomoč. Obravnavali so tudi primer odvzema veterinarske inšpektorice - psičko z dvema mladičema, ki so bili prepuščeni pekočemu soncu, brez hrane in vode ter strehe nad glavo. Pri mačkah jim je uspelo vrniti starim lastnikom le 5 mačk, 73 mačk je preko društvenega posredovanja našlo novi dom, 63 jih je bilo po evidenci Pšajtove odpeljanih v zavetišče. 31 mačk ter 8 psičk so sterilizirali, kastrirali pa 21 mačkov ter 2 psa. »To so podatki, ki so zapisani v mojem dnevniku, vem pa, da to ni popolno število živali, saj je na primer na področju žetalske občine bilo poskrbljeno za preko 50 živali, za katere je poskrbela članica Kristina Fišer, ki povsod po Sloveniji rešuje živali,« je nadaljevala predsednica in pohvalila delo vseh članov in članic, ki aktivno prispevajo v dobrobit za živali. Izpostavila je tudi uspešno delo članice Sonje Ačkun. Velika zahvala gre vsem pod- Vabljeni, da postanete del Društva proti mučenju živali Ptuj Lahko ste samo član (izpolnite pristopno izjavo) in vplačate 20 evrov članarine na leto (na TRR: 02150-0253133812 pri Novi Ljubljanski banki) ali postanete tudi aktiven član. Kontaktna oseba: Kristina Pšajt (031 733 454) Društvo proti mučenju živali Ptuj deluje na celotnem območju upravne enote Ptuj. Župani ostalih občin ptujske upravne enote se ne zavedajo dolžnosti do živali, kar je za 21. stoletje sramotno! pornikom društva: Veterinarski bolnici Ptuj, Emilu Senčarju, dr. vet. med.; Mestni občini Ptuj, dr. Štefanu Čelanu s sodelavci; DIGI tisku - Slavku Furmanu; inšpektorici Branki Kozenburger, dr. vet. med.; zavetiščema za živali v Dramljah in Mariboru (slednji je tudi ponovno pristojen za našo občino) ter tudi medijem: Radiu Ptuj, Štajerskemu tedniku, Radiu Grom, PETV-ju in kabelski TV. Kristina Pšajt je na občnem zboru podelila 22 priznanj najbolj za- služnim članom društva, sama pa je lani v imenu društva prejela priznanje Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor. »Ptujsko društvo deluje čudovito in je eno izmed najbolj aktivnih in humanih društev v Sloveniji. Sicer pa je sodelovanje med mariborskim in ptujskim društvom čudovito, delamo z roko v roki in za en sam cilj - za živali,« tako o ptujskem društvu Andrej Okreša, tajnik Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor. Branka Kozenburger, dr. vet. med., Območni urad Ptuj, Veterinarska uprava RS: »V Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2, 43/2007) je mučenje živali vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju. Za mučenje živali se šteje tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Ljudem svetujem, da prijavijo mučenje živali v primeru, ko dejansko ugotovijo, da gre za taka ravnanja ali opustitve ravnanja, kot je to opisano v že omenjenem zakonu. Nadzorstvo nad izvajanjem Zakona o zaščiti živali in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo uradni veterinarji, policija in drugi inšpekcijski organi, vsak v okviru svojih pooblastil. Njim se prijavi vsaka kršitev, ki se neposredno zazna. Vsak območni urad, kjer delujejo uradni veterinarji, ima organizirano dežurno službo, kamor lahko ljudje pokličejo. Na območnem uradu Ptuj ugotavljamo, da so prijave glede mučenja živali velikokrat neutemeljene. Letno obravnavamo od 50 do 60 prijav, od tega jih je morda samo četrtina takih, ko ugotovimo, da gre res za mučenje živali. Redno tudi sodelujemo s policijo. Velikokrat jih prosimo za pomoč na terenu, ko uradnemu veterinarju ljudje grozijo. Kazenske določbe so posebej določene v 45. in 46. členu Zakona o zaščiti živali. Tako so globe odvisne od storjenega prekrška. Poudariti moram, da uradni veterinarji strogo kaznujemo vsak prekršek, ki ga zaznamo. Globe, ki jih izdamo, se tudi izvršijo.« C^kpmsf 23 30. MAREC / SUSEC 2010 HUMANITARNOST / ZDRAVJE V počastitev mednarodnega praznika dneva žena Ptujske Soroptimistke so že tradicionalno, v počastitev mednarodnega praznika dneva žena, organizirale dobrodelni koncert. Letos se je odvil na predvečer 8. marca v slavnostni dvorani na ptujskem gradu. Prostor je ponovno pokal po šivih. Staša Cafuta Fotoarhiv društva Soroptimist klub Ptuj Koncert je bil letos džezovsko obarvan, nastopili so priznani glasbeniki pod imenom Jazz Brass (kvintet trobil), džez kitarist Primož Grašič s pevko Kristino Oberžan. Dogodek je obogatil tudi dramski igralec Bojan Ma-roševič z dvema recitaloma. Na koncertu je predsednica kluba Tanja Tučič podelila študentki likovne umetnosti Tjaši Čuš štipendijo. Članice kluba vsako leto podelijo denarno pomoč iz lastnih sredstev - zbranih članarin. Po koncertu je sledila prodajna razstava slik v rimskem palaciju. »Denar, ki smo ga zbrali na ta način, bo namenjen letovanju otrok iz socialno ogroženih družin na slovenskem morju. Po prvih ocenah lahko rečemo, da je bilo zbranih okrog 4.000 evrov, nekaj denarja pa še pričakujemo iz naslova donacij,« zadovoljno pove predsednica. Povabljeni so bili častni gostje, ki so zbrane tudi nagovorili: am- basador Unicefa Lado Leskovar, ustanoviteljica Belega obroča Vla-sta Nusdorfer, župan dr. Štefan Čelan, predsednik Rotary kluba Ptuj dr. Ludvik Toplak, predsednik Lions kluba Ptuj dr. Andrej Horvat in paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič. Lanski projekti Se vedno skrbijo za varno hišo (kupile so pralno-sušilni stroj). Vsako leto sodelujejo pri predstavah za Veseli december. V lanskem letu so prvič združili moči vsi trije klubi. Na pobudo župana, ki je predstavil kritično stanje v naši občini, so se prvič združili trije klubi (Rotary in Lions klub ter Rdeči križ in Karitas) ter izvedli dobrodelni koncert. Koncert Slovenskega okteta je bil 25. junija na dvorišču minoritskega samostana. Denar od prodaje kart so namenili paketom s hrano. Soroptimistke so se najbolj izkazale, saj so prodale največ kart (135). Predsednica humanitarnega društva Soroptimist klub Ptuj Tanja Tučič (levo) ter prejemnica štipendije Tjaša Čuš. V letošnjem letu so na povabilo Rotary kluba ponovno nastopali skupaj vsi trije klubi. Organizirali so dobrodelni pustni ples v hotelu Primus. Denar, ki so ga zbrali od prodaje kart (2.800 evrov), so namenili za nakup lahkega invalidskega vozička športnici Tatjani Majcen Ljubič, ki je na paraolimpijskih igrah v Pekingu dosegla 5. mesto v suvanju krogle. Povezujejo se tudi s članicami iz drugih klubov. V lanskem letu so obiskale dva kluba, sestre v Islandiji in Salzburgu. Njihove glavne akcije: podelitev štipendije, decembrski bazar (lani so zbrale 2.862 evrov, denar bodo ponovno namenile za letovanje socialno ogroženih otrok) in dobrodelni koncert. »Septembra smo sprejele še eno pomembno odločitev, ki nam narekuje obilico novega dela in angažiranja. Odločile smo se, da bomo prevzele skrb za ureditev krožišča pred bolnišnico. Bile smo polne idej, kijih je krajinski arhitekt Boštjan Vauda narisal, in želimo si, da bi jih letos spomladi tudi realizirale,« je naznanila Tučičeva. 8. marca so nasproti tržnice člani Mladega foruma socialnih demokratov Ptuj ter člani Kluba ptujskih študentov mimoidočim ženskam razdelili preko 700 rožic. Bodo očala po novem res zastonj? Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je letos pripravil sistemsko spremembo pri zagotavljanju pravic zavarovancev do medicinsko-tehničnih pripomočkov ter poleg lekarn in specializiranih prodajaln sklenil tudi pogodbe z optiki, kar naj bi uporabnikom od 1. marca dalje zagotavljalo brezplačen dostop do očesnih pripomočkov. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Na podlagi lani podpisanega Dogovora o preskrbi z medicinsko-tehničnimi pripomočki za obdobje 2009-2011 in izvedenegajavnega razpisa je ZZZS podpisal pogodbe z dobavitelji medicinsko-tehničnih pripomočkov. Pogodbe so pričele veljati s 1. marcem 2010. Med dobavitelje medicinsko-tehničnih pripomočkov so po novem vključeni tudi optiki, in sicer jih je bilo na razpisu izbranih 149. Zavarovane osebe bodo lahko uveljavljale pravico do pripomočka za vid na Prve izkušnje kažejo, da bomo morali, v kolikor ne bomo želeli nositi »socialnih okvirjev z debelimi stekli«, še naprej dodatno seči v lasten žep. 24 ZDRAVJE 30. MAREC / SUŠEC 2010 Na našem območju so bili na razpisu izbrani naslednji izvajalci: Optika »Prizma«, Gornik Majda, s. p., Trstenjakova ulica 5, Ptuj Očesna optika Kuhar Marija, s. p., Vodnikova ulica 2, Ptuj Moja optika, trgovina, storitve, d. o. o., Ormoška cesta 15, Ptuj Optika Ela Čačkovič - Kukovica, Kukovica Gorazd, s. p., Minoritski trg 5, Ptuj Optika Pirc, Zabrdac Rene, s. p., Krempljeva ulica 3, Ptuj Lekarne Ptuj, Trstenjakova ulica 9, Ptuj Lekarna Top - Lek, Toplek Neda, Potrčeva cesta 23, Ptuj podlagi naročilnice, ki jo bo izdal pooblaščeni zdravnik, le pri optikih, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS. Optiki morajo zavarovani osebi najprej ponuditi očala v okviru dogovorjenega cenovnega standarda, kar pomeni, da morajo zavarovancu najprej ponuditi očala, ki jih ta lahko, v kolikor ima sklenjeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dobi brez doplačila. Tisti optiki, ki z zavodom nimajo sklenjenih pogodb, očal ne bodo mogli več izdajati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za dražja očala bo potrebno še zmeraj doplačati Do kakšne vrednosti za pripomoček za vid je upravičen posamezni zavarovanec, je odvisno od njegove okvare vida. V cenovni standard so sicer vključena tako stekla kot okvirji, višina standardov pa se giblje od dobrih 41 evrov za očala z mineralnimi stekli za daljavo ali bližino in do 772 evrov za biokularna teleskopska očala. Prav tako kot očala lahko zavarovanec brezplačno dobi tudi leče, poudarjajo na ZZZS. A v povprečju so se sredstva, do katerih je upravičen posamezni zavarovanec, povišala zgolj za 20 odstotkov. Zavarovanec lahko izbere tudi dražja očala, za katera pa mora doplačati, tako kot do sedaj. V takem primeru bo moral podpisati še izjavo, da mu je optik ponudil očala v okviru cenovnega standarda, ki mu pripada glede na njegovo okvaro vida, in da se strinja z doplačilom. To izjavo mora optik priložiti k računu, ki ga pošlje na ZZZS. Cene očal se več ne bodo oblikovale prosto na trgu ZZZS ima za vse druge medi-cinsko-tehnične pripomočke že sklenjena pogodbena razmerja z dobavitelji in tako lahko vpliva na njihove cene. Prav zato so se odločili za razpis tudi za optike, saj zavod doslej z njimi ni imel sklenjenih pogodb in zato tudi ni imel možnosti vpliva na cene očal, tako da so se te oblikovale prosto na trgu. Zavod bo razpis za pogodbene partnerje objavil vsako leto in tako se bo lahko mreža pogodbenih optik tudi širila. Seznam vseh optik in specializiranih prodajaln ter seznam cenovnih standardov za posamezno vrsto očal sta objavljena na spletnih straneh zavoda, vse optike, ki so vključene v mrežo pogodbenih optik, pa bodo označene s posebnimi nalepkami. S podpisom pogodb za do-bavljanje medicinsko-tehničnih pripomočkov z optiki in višjimi cenovnimi standardi, ki jih za pripomočke za vid krije obvezno zdravstveno zavarovanje, želi zavod svojim zavarovancem sicer zagotoviti pripomoček za vid v celoti na račun obveznega oziroma dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, razen če bo zavarovana oseba izrecno želela pripomoček, katerega vrednost iz različnih razlogov presega cenovni standard, zato so se že pojavile polemike, da nam država ponuja zgolj očala nižjega cenovnega razreda in posledično temu tudi manj kvalitetna. Za kaj boljšega pa bo potrebno, tako kot do sedaj, doplačilo iz lastnega žepa. Ohranimo zdravo ustno votlino Nekoč se je v ustni votlini posvečala pozornost predvsem zobem, zobozdravniki so popravljali nagnite zobe, majave pa izpulili. Med ljudmi je veljalo prepričanje, da je za parodontalno bolezen kriva predvsem dednost, izguba zob pa neizbežna. Danes vemo, da temu ni tako. Parodontalno bolezen se da preprečiti, že prisotno uspešno obvladovati, zobe pa ohranjati v ustih še v pozni starosti. Vendar je za to potrebno sodelovanje med zobozdravnikom in pacientom. Jelka Jurančič Mikek, dr. dent. med. Kaj je vzrok za nastanek kariesa? Karies ali zobno gnilobo povzročajo bakterije, ki se naselijo v ustih že v zelo zgodnjem otroštvu. Otrok jih dobi od staršev, vrstnikov, bratov in sester. Te bakterije sproščajo kisline, ki topijo trdi del zoba, zob postane na nekem mestu mehak in tam nastane luknja. V tej se nato zadržuje vse večje število bakterij, ki proces razgradnje zoba nadaljujejo vse globlje, in če zob ni pravočasno popravljen, pride do vnetja zobne pulpe. Takrat zob boli, zalivka pa več ne zadošča, saj je potrebno okvarjeno pulpo najprej odstraniti (rečemo, da zob »zdravimo«), nastali prostor v korenini pa tesno zapreti. Če v tej fazi zob ni zdravljen, se lahko na koncu korenine vnetje razširi še v kost in nato po tej poti pod površino ustne sluznice nastane oteklina, ki lahko ob nadaljnjem širjenju povzroči tudi hujše zaplete, zaradi katerih vsako leto nekaj ljudi pristane v bolnišnici. Lahko pa se na koncu korenine razvije bolj kronična in omejena oblika vnetja, tako imenovani granulom ali celo cista. Kaj je vzrok za parodontalno bolezen? Tudi tu imajo glavno vlogo bakterije, vendar ne iste kot pri kariesu. Bakterije ob robu dlesni sproščajo snovi, ki povzročijo vnetje. V začetku zajame le-to samo rob dlesni, ki postane rdeč, otečen, krvavi ob dotiku. Nato vnetje napreduje v globino, počasi zajame obzobna tkiva in kost okoli zoba, med zobom in dlesnijo nastane tako imenovani žep, v katerem se bakterije še lažje zadržujejo, in vnetje napreduje vse bolj v globino, vse dokler se zob ne prične majati in na koncu izpade. Kaj imata skupnega karies in parodontalna bolezen, razen tega, da zaradi njiju lahko ostanemo brez zob? Oba se da preprečiti, oba se da zdraviti. In oba sta posledica neustrezne higiene oziroma nepopolnega odstranjevanja zobnih oblog. Na nastanek zobnih oblog vpliva več dejavnikov. Mehka, lepljiva hrana z visokim deležem ogljikovih hidratov se zadrži na zobeh še dolgo po obroku, bakterijam pa zagotavlja bogat vir energije. Stalna prisotnost hrane in sladkih tekočin ne omogoča, da bi se vrednost pH v ustih normalizirala, tako da je v ustih konstantno kislo okolje, kar uničuje zobe. Mostički, previsne zalivke in podobno prav tako predstavljajo mesta, kjer se zadrži več oblog, in če te niso odstranjene, se lahko izrazi škodljivi učinek bakterij na zobe in obzobna tkiva. Bakterije v zobnih oblogah lahko svoj škodljivi učinek izrazijo šele, če so na neki površini prisotne dovolj dolgo, zato je pomembno, da jih redno in čim bolj natančno odstranimo. Zobe z zobno ščetko C^kpmsf 25 30. MAREC / SUŠEC 2010 ŠPORT Slovenija ima zelo razvito zobozdravstveno preventivo, s katero se lahko pohvali tudi ptujska regija, saj posebej usposobljene medicinske sestre s pomenom ustne higiene seznanjajo že otroke v vrtcih. Žal pa se v zadnjih letih kljub temu v Sloveniji opaža ponovni porast kariesa pri otrocih, v ambulantah pa opažamo tudi, da ima precejšnji del mlajše in zelo velik del odrasle populacije zelo slabo ustno higieno. Imejmo v mislih, da je delo zobozdravnika lahko učinkovito in smiselno le, če je pacient motiviran in v prvi vrsti sam po najboljših močeh poskrbi za svoje zobe. Le tako lahko zobozdravnik svoje delo dobro opravi, posledično pa je tudi pacient bolj zadovoljen. in pasto temeljito očistimo po vseh ploskvah, kar ne sme trajati manj kot dve minuti. Z zobno nitko ali posebno medzobno ščet-ko očistimo tudi vse medzobne prostore, saj ta mesta zajemajo skoraj polovico površine zob! Nato natančno očistimo tudi vsa mesta pod mostički, če imamo protezo, naj bo deležna še bolj natančnega čiščenja. Higieno lahko dopolnimo še z izpiranjem ust z ustno vodo. Za večjo odpornost zob proti kariesu naj zobna pasta vsebuje fluor, za manjše nabiranje zobnih oblog lahko občasno naredimo nekajdnevno terapijo z ustno vodo, ki vsebuje klorheksidin, saj ta zavira razmnoževanje bakterij. Žvečilni gumi po obroku bo pospešil izločanje sline in pomagal odstraniti iz ust ostanke hrane, vendar naj bo brez sladkorja, če vsebuje še xylitol, bo deloval tudi zaviralno na rast bakterij. Žvečilni gumi po nekaj minutah izpljunemo, saj pretirano žvečenje preobremeni čeljustni sklep in žvečne mišice. Če imamo zobni kamen, to pomeni, da na tem mestu zobe tako slabo čistimo, da so se zobne obloge mineralizirale in tako strdile. V tem primeru prosimo zobozdravnika, da nam kamen odstrani, saj se bo v nasprotnem primeru na tem mestu razvila parodontalna bolezen. Ne pozabimo na redne obiske pri zobozdravniku, saj je popravljanje manjših luknjic manj boleče in hitrejše, zraven tega pa nas zobozdravnik tako sproti opozori na mesta, kjer higiena morda ni dovolj dobra, pregleda dlesni in nas po potrebi napoti še k specialistu parodontologu. Karate-do ni borba, temveč filozofija, ki jo prenašamo v v • 1 • • življenje v Pogovor z mojstri karateja Andrejem Cafuto, Spelo Horvat in Jano Kovačec Tokrat sem na klepet povabila tigre borilnih veščin Karate-do kluba Ptuj, senseia ali mojstra Andreja Cafuto, njegovo desno roko Jano Kovačec in našo najboljšo karateistko Špelo Horvat, ki ji poznavalci napovedujejo bleščeč uspeh v svetu najboljših karateistov sveta. Kaj se skriva za filozofsko platjo tega tradicionalnega športa? Karate-do se od drugih borilnih veščin razlikuje po tem, da ne želi izpustiti nobene stopnice na poti učenja, rasti in duhovnosti, ki naposled ustvari uspešnega karateista in človeka, ki z vztrajnostjo, s koncentracijo in spoštljivostjo premaguje pasti življenja. Vsi so si edini, da je sprva karate zate šport in kakovostno preživljanje prostega časa, čez čas pa preraste v veliko več, saj ti zleze pod kožo in postane način življenja. Dovolite si spustiti tigra v hišo, mi pa vam zagotavljamo, da se bo spoštljivo dotikal ljudi in prostora. Aleksandra Jelušič Jana Kovačec (črni pas, 1. dan-kyu), Andrej Cafuta (sensei, črni pas, 3. dan-kyu), Špela Horvat (črni pas, 1. dan-kyu). Kakšna je razlika med borilnima veščinama karate in karate-do? Andrej Cafuta: »Več let sem se ukvarjal s športnim karatejem, ki dandanes vsebuje veliko novih elementov, v katerih se vedno bolj izgublja komponenta tradicionalnega. Šele ko sem spoznal mojstra borilnih veščin Rajka Lešnika, 6. dan, živečega na Švedskem, ki je sensei veščine karate-do, sem se dotaknil korenin tradicionalne filozofije, ki prežema vsak gib Fotoarhiv Karate-do kluba Ptuj in vsako odločitev. Karate-do ti resnično spremeni življenje, saj te nauči spoštovanja, obvladovanja čustev in vztrajnosti. In ta fraza ni zgolj klišejska, ljudje, ki se že leta ne ukvarjajo več s to veščino, mi večkrat povedo, da je filozofija, ki so se je navzeli v času vadbe, vplivala na njihovo življenje in postala njihovo osnovno vodilo pri premagovanju ovir življenja.« Če se dotakneva filozofije karate-do - mi lahko na grobo orišeš temeljna vodila, ki jih človek osvoji s pomočjo te borilne veščine? Andrej Cafuta: »Na začetku moram povedati, da karate-do v osnovi ni borilna veščina, temveč je bil njen namen obramba. Prevod besede namreč pomeni »pot praznih pesti«, kar je prispodoba za obrambo brez orožja v duhovnem smislu; s pomočjo karate veščine do zena (prazna pest, fizični trening karateja je samo orodje oziroma most do zena). Moč koncentracije in uporaba lastnega telesa lahko premagata našega nasprotnika. Danes kara- te-do temelji na odnosu človeka do samega sebe in okolice. Ko karateist vstopi v prostor, se najprej prikloni prostoru, s tem izkaže svoje spoštovanje do okolja, narave. Nato se prikloni svojemu senseiu, ki nanj prenaša tisočletne modrosti, pred samim bojem pa se prikloni še nasprotniku in mu izkaže spoštovanje. Otrok bi se moral naučiti tega spoštovanja do narave in soljudi, ne glede na to, ali so šibkejši ali močnejši od njega. Tukaj bi uporabil rek, da »lepa beseda vedno lepo mesto najde«. Karate-do vas bo naučil 26 ŠPORT 30. MAREC / SUŠEC 2010 Špela Horvat med treningom. tudi obvladovanja čustev, ki nas v stresnih položajih hromijo, pravilnega dihanja, ki je temelj zdravja, ter harmonije telesa in vztrajnosti. V življenju je večkrat prav vztrajnost ključ do uspeha, talent ni dovolj. Če ne vztrajaš na začrtani poti, ne moreš doseči ciljev.« Zaradi stresnega življenja se v starše in njihove otroke večkrat naselita nestrpnost in agresija. Kakšen pristop uporabljate pri otrocih, ki ne znajo obvladati agresije? Jana Kovačec: »Karateist je zmagovalec takrat, ko zna obvladovati svoja čustva. Ker so pri boju udarci samo nakazani, je zelo pomembno, da se tvoja roka ali noga pravočasno ustavi in ne poškoduje nasprotnika. Vse to je kontrola, in ko obvladaš svoje telo, potem s tem obvladuješ tudi svoja čustva in agresijo. To pa ne pomeni, da agresija ostaja v tebi. S pomočjo gibanja jo daješ ven, v sebe pa sprejemaš mir. To je skrivnost mojstrov. Ko dobimo v klub mladi naraščaj karateistov, je zelo pomembno, da že na začetku postavimo mejo, da otrok natančno ve, kaj se od njega pričakuje. Otrok potrebuje ta navidezni red in pravila, drugače je zmeden in ta zmedenost rodi agresijo. Večina staršev daje svojim otrokom samo prepovedi, ne razložijo pa jim, zakaj je določena stvar prepovedana in kakšne so posledice. Kako naj potem otrok razume, zakaj nečesa ne sme početi? Ko vemo, kje je meja, potem se med nami ustvari medsebojno spoštovanje in na tem spoštovanju lahko začnemo graditi zaupanje.« Na državnem prvenstvu za člane in članice leta 2008 ti je karateistka Marija Jelen z nožno akcijo poškodovala nos in utrpela si rahel pretres možganov. Pa vendar se ves čas pogovarjamo, da je karate-do nenasilen šport? Špela Horvat: »Razlikovati morate med športnim karatejem in karatejem, kjer se izvajajo kate ali gibi, ki samo nakazujejo boj. Športni karate pomeni boj in dovoljeni so nakazani udarci v telo. Tako kot v vsakem športu pa se tudi v karateju dogajajo zlorabe, kar pomeni, da nekdo pač ne upošteva pravil in želi na nepošten način zmagati. Pomembno pa je tudi obvladovanje čustev, o katerem smo pravkar govorili. Če ne obvladuješ svojega telesa, lahko nasprotniku povzročiš poškodbe in sodnik te diskvalificira. Za drugo leto mi napovedujejo uspeh na evropskem članskem prvenstvu. To je zame velika spodbuda. Seveda si želim zmage, a zavedam se, da me na področju obvladovanja čustev čaka še trdo delo. Kadar sem v sebi prepričana o zmagi, potem je le-ta neizbežna, včasih pa imam negativne občutke in takrat sledi razočaranje. Tudi prevelika pričakovanja niso dobra, saj lahko zaradi prevelikega navdušenja izgubiš samokontrolo. Za prihodnost ne bi rada nič napovedovala, sem pa pripravljena trdo garati za svoj uspeh.« Andrej Cafuta je spregovoril o pozitivni filozofiji, ki jo prinaša karate-do. Vse, kar je opisal, so karakteristike uspešnih ljudi. Na kak način ti je karate-do spremenil življenje? Špela Horvat: »S karatejem sem se začela ukvarjati pri devetih letih. Imam dva brata in vedno sem se družila s fanti. Bila sem zelo živahen otrok, in če je bilo treba, sem se s kakšnim tudi "zravsala". Potem pa so moji kolegi začeli hoditi na karate in tri prijateljice, ki smo veljale za živahne in energične, smo se odločile poskusiti. Šlo je bolj za tipanje nečesa novega. V karateju sem se našla. Od tistega časa je minilo dvanajst let. Spominjam se svojega prvega boja, kjer sem dosegla zelo dober rezultat. To je bila moja samopotrditev za naprej in trenirala sem še bolj vztrajno in marljivo. Moram priznati, da mi je v začetku zmaga zelo veliko pomenila, sčasoma pa sem ugotovila, da mi karate daje veliko več kot zmaga. Ugotovila sem, da le-ta ni vse. Pomembno je, da zadovoljim svoja pričakovanja, s tem rastem in postajam boljša. To filozofijo sem prenesla tudi v življenje. V sporih se rada umaknem, a če sem izzvana, se znam boriti zase. Zaradi dobre koncentracije se lažje osredotočim na učenje, pridobila sem si jekleno voljo in vztrajnost. Kadar imam zastavljen cilj, znam garati zanj in se marsičemu odreči. V zadnjih letih je moj cilj končati Fakulteto za šport in postati profesorica telesne vzgoje. Svoje znanje karateja bi rada prenesla na mladi rod karateistov in na ta način vplivala na njihovo dojemanje sveta. Vem, da mi bo uspelo, saj karate uči, da kjer sta volja in vztrajnost, tam je tudi DO ali pot.« Kako si v vseh teh letih uspela uskladiti šolske obveznosti s treningi? Špela Horvat: »V začetku sem trenirala dvakrat na teden, zdaj pa približno štirikrat, vmes pa imamo tudi veliko priprav. Glede šole pa je bilo tako: če mi je šlo v šoli dobro, mi je šlo tudi v športu odlično in obratno. Doma se ukvarjamo s cvetličarstvom in tudi sama sem veliko pomagala pri delu. Končala sem športno gimnazijo in naredila šolo za cvetličarje. V življenju nikoli ne veš, kam te zanese pot, zato je bolje imeti več spričeval kot premalo. Danes sem študentka na Fakulteti za šport. Zelo naporno je uskladiti študij, šport in družabno življenje, ni pa nemogoče. Karate mi je zlezel pod kožo in to je moj stil življenja, ki sem ga izbrala.« Tržni sistem od človeka zahteva zmagovalca za vsako ceno, v karate-do pa otroka naučite tradicionalnih vrednot. Kako se potem otrok lahko znajde v tem krvoločnem svetu? Jana Kovačec: »Zmagovalec za vsako ceno je samo kratkoročni uspeh oziroma krajša pot, ki je varljiva, saj s tem človek pozabi na bližnjega, kar pa se lahko dolgoročno obrne proti tebi. Rada bi opozorila tudi na dejstvo, da večina novodobnih borilnih veščin zelo hitro preide na sam boj, pri tem pa izpusti veliko stopnic, ki otroka naučijo bistva in filozofije, ki jo mora uporabljati med bojem. To je tako, kot če začneš graditi hišo brez načrta in se ti čez čas sesuje na glavo. Vsaka hiša potrebuje trdne temelje, na katerih potem zgradiš dobrega karateista in uspešnega človeka. Otroke navadimo, da vedno pogledajo na mlajše in šibkejše prijatelje ter jim pomagajo, ker nikoli ne vedo, kdaj se bodo stvari obrnile. Pri nas otroci prehodijo veliko stopnic duhovne in telesne rasti, preden so pripravljeni na boj. To je sicer daljša pot, a je veliko bolj kakovostna, saj postaja del tvojega življenja. Karate-do ni boj, temveč je filozofija, ki jo prenašamo v življenje. V tem športu tudi ni uživanja poživil, saj droge vplivajo na naše čustvovanje. Če ne moreš obvladati svojih čustev, potem se tega športa ne moreš iti.« Andrej Cafuta: »Karateist je tiger v hiši, ker se med bojem vede kot tiger. Opazujte mačka, kako lovi svoj plen, kako se giba, kako opreza, preden ga napade. Tradicionalne borilne veščine izhajajo iz časov, ko so ljudje posnemali živali, da so preko tega izpopolnili svojo tehniko bojevanja. Roke so služile namesto mečev in dober sensei je znal svojo energijo usmeriti preko dlani v nasprotnika in ga s tem onemogočiti. To je umetnost, tradicija, duhovnost in mit. V življenju si lahko plen ali lovec, karate pa ti pokaže, kako se lahko obraniš pred življenjskimi sovražniki, kot so stres, tempo življenja in lastna čustva, ter zaživiš bolje in drugače.« 27 30. MAREC / SUŠEC 2010 ŠPORT Tudi letos vas vabi morje na kopnem Člani Brodarskega društva Ranca s številnimi prireditvami promovirajo Ptujsko jezero Brodarsko društvo Ranca, ki je v lanskem letu štelo 82 članov, s številnimi dejavnostmi širi prepoznavnost Ptujskega jezera v širšem slovenskem območju. Na redni letni skupščini 18. marca so izpostavili številne prireditve tekmovalnega značaja. Za organizacijo so dobili pohvale nacionalnih zvez. Da je njihovo delo na pravi poti, potrjujejo tudi njihovi zelo uspešni športniki in dobro obiskane prireditve. Besedilo in foto: Mateja Tomašič V letu 2009 je BD Ranca v skladu z odlokom o plovbi po reki Dravi in Ptujskem jezeru prevzelo skrbništvo nad plovbo na osnovi podpisane pogodbe z Javnim podjetjem Ptuj kot skrbnikom plovnega območja, določenega v odloku. Lani so pridobili dve jadrnici J-24, s katerima so poskusno izvedli prvo šolo jadranja na Ptujskem jezeru - vodil jo je jadralec Aleš Mesarič. Letos bodo na teh jadrnicah organizirali šolo jadranja za odrasle, ob tem pa imajo v načrtu tudi izvedbo treh regat v dvobojevanju, kjer pričakujejo udeležbo najboljših slovenskih jadralcev. Za njih tekmuje tretji športnik MO Ptuj V društvu je 41 članov jadralne sekcije in so verificirani pri Jadralni zvezi Slovenije. Lani je šolo jadranja uspešno zaključilo 23 mladih jadralcev iz širšega ptujskega območja. Letos se bo šola jadranja začela 21. junija in bo trajala vse poletje. »Lani smo jadralcem končno zagotovili trenerja, ki je bil pripravljen za to delo resno poprijeti. Peter Vervega je svoje delo opravil v pričakovanju in po programu našega društva. Pri veslaški sekciji je imel odgovorno vlogo trenerja Haris Hrenko in po navodilih reprezentančnega trenerja Slovenije uspešno vodil treninge, ki so razvidni z zelo dobrimi rezultati naših veslačev. Tilen Vidovič je v letu 2009 dosegel odlične rezultate na državnem prvenstvu, med mlajšimi mladinci je dvakratni državni prvak, med mladinci pa je dosegel dve tretji mesti. Prav tako je dosegel vrhunski rezultat na evropskem mladinskem prvenstvu, kjer je v konkurenci 81 tekmovalcev dosegel 17. mesto. Na osnovi doseženih rezultatov je postal v letu 2009 tretji športnik MO Ptuj. Njegovi rezultati so idealen potencial za pridobivanje mladih veslačev in hitrejši razvoj veslaškega športa. Prav tako se Aleš Vršič uspešno bori v članski konkurenci med kajakaši na mirnih vodah. Zelo uspešni pa so bili tudi mlajši veslači. Na rezultate naših tekmovalcev smo izredno ponosni,« je na letni skupščini dejal predsednik BD Ptuj Emil Mesarič. S predstavitvijo športnega jadranja in veslanja bodo tudi letos sodelovali z osnovnimi šolami ter tako med mladimi širili navdušenje nad vodnimi športi. Letos že 18. Rancarija Z dobro organizacijo prireditev v lanskem letu so pridobili veliko zaupanja s strani nacionalnih zvez (KZS, JZS in OZS), na osnovi dobrega dela pa bodo letos ponovno organizirali državno prvenstvo v kajakih in kanujih za vse kategorije (4.-5. septembra) in pri jadralcih obdržali kriterijsko regato za razred Optimist, imenovano Jadro Rance (14.-16. maja), in pridobili še kriterijske regate za razrede Laser 4.7, Laser radial in Laser standard. V letu 2010 bodo ponovno soorganizator velike mednarodne prireditve v odbojki na mivki z naslovom »Beach Master« (14.-17. julija). S to mednarodno prireditvijo so tudi prispevali k razvoju turizma v MO Ptuj in povečali prepoznavnost Ptujskega jezera ter tamkajšnjih dejavnosti po vsej Sloveniji. Nikakor pa ne V BD Ranca vzgajajo uspešne športnike, Tilen Vidovič (v ospredju) je bil lani tudi tretji športnik v MO Ptuj. moremo mimo Rancarije, zabavne, rekreativne in hkrati tekmovalne zgodbe Rance, ki bo letos dobila pečat polnoletnosti, saj bo že 18. po vrsti. Številni tekmovalci in obiskovalci se boste lahko na tej prireditvi zabavali 7. avgusta. Člani BD Ranca se bodo 17. aprila vključili tudi v vseslovenski projekt Očistimo Slovenijo, 27. aprila bodo pripravljali kres na vodi, ki ga bodo prižgali 30. aprila. Prvi maj pa bo tudi letos ob Ptujskem jezeru vabil na športne in rekreativne dejavnosti. Od tega dne naprej se boste spet lahko preizkusili v odbojki na mivki, začne pa se tudi plovba po jezeru in reki Dravi. Brez podpore ne gre »V letu 2009 je društvo čez vse leto zelo težko poslovalo, ker ni bilo zadostnih sredstev s strani sponzorjev. V lanskem letu smo proti koncu leta tudi pridobili sponzorska sredstva v skladu s podpisano pogodbo z DEM-om, kar je botrovalo zamenjavi vodstva v omenjenem podjetju. Za normalno poslovanje se moramo zahvaliti podjetju Radial Ptuj, kije prispevalo veliko sponzorskih sredstev. Prav tako se moram zahvaliti MO Ptuj in Zavodu za šport, od katerih smo dobili sredstva na osnovi razpisov. Na podlagi izbire za izvajalca skrbništva plovnega območja, ki ga je izvedlo Javno podjetje Ptuj, se je na osnovi opravljenega dela v našem društvu tudi finančno poznalo. Zahvala za materialno pomoč našemu društvu pa gre podjetjema Čisto mesto in Komunalnemu podjetju Ptuj,« je v letno poročilo zapisal Emil Mesarič. Vadba v vodi za dojenčke in malčke Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke, ki poteka v Termalnem parku Term Ptuj. Vadba se bo pričela aprila. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 ali e-pošta ptuj@plavanje-dojenckov.com. (www.plavanje-dojenckov.com) Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo. 28 SPORT / PRIREDITVENI VODNIK 30. MAREC / SUSEC 2010 Takšnega človeka ne pozabiš Kung fu klub Ptuj: V spomin Milanu Prosenici Fu organizacije (I. V. T. P. O. K. F) ter mojster Leung ting ving tchun kung fu sistema. Dolga leta je uspešno tekmoval ter osvajal evropske in svetovne lovorike v amaterski in profesionalni konkurenci (kung fu, kikboks, full kontakt). V različnih borbah je zmagal več kot 250-krat. Bil je predsednik svetovne Kung Fu Wing Chun organizacije in trener mnogih svetovnih šampionov v borilnem športu. Je tudi avtor in soavtor strokovne literature iz borilnih veščin. Za nekatere je bil Milan kot brat, za druge stric, za nekatere drugi oče. Bil je človek delovanja. Njegovi najbolj presenetljivi lastnosti sta bili njegova ponižnost in tiho zaupanje. Bil je zadovoljen sam s seboj, notranje pomirjen. V telovadnici je bil preprost učitelj, čeprav velik strokovnjak, ki bi si lahko »privoščil« malo slave, a si je ni, ker ni bil tak, ker mu to ni pomenilo veliko. Največ so mu pomenili njegovi učenci. Če je videl, da potrebujejo pogovor, jim je prisluhnil, jih pomiril. Rad je klepetal o življenju. Milan Prosenica bo v srcu vseh »kungfujevcev« za vedno ostal samo njihov. Preprost, dober, požrtvovalen, pravičen. Bronja Habjanič Milan Prosenica Kung fu klub na Ptuju deluje že sedemnajsto leto. Ustanovil ga je mojster kung fuja, pokojni Milan Prosenica. 2. marca sta minili dve leti od njegove smrti. A ostali so njegovo delo, spomini nanj, kot na toplega, prijaznega človeka, ki je bil pripravljen pomagati vsakomur. Bil je odličen učitelj, dober prijatelj in človek z veliko začetnico. Vzgojil je številne generacije mladih športnikov, mnogim je bil vzor in trdna opora na poti k doseganju ciljev. Rodil se je 16. maja 1953. Diplomiral je na Fakulteti za telesno vzgojo v Zagrebu. Bil je kung fu trener - inštruktor s stalno mednarodno licenco za delo od leta 1982. Bil je stalni in redni član mednarodne kitajske borilne federacije (I. V. T. M. A. A., I. C. M. F.), vodja inštruktorskega tima svetovne Ving Tchun Kung Športne prireditve v APRILU V spomin Mihi Trabeju Z veliko žalostjo smo sprejeli novico, da nas je zapustil naš prijatelj in dolgoletni član veteranov letalstva Slovenije Miha Trabe. Miha se je rodil 15. 12. 1923 in že kot fantič pokazal veliko nadarjenost za šport, kar mu je nato v življenju krojilo tako slabe kot tudi prijetne trenutke, saj se je med ostalim odločil, da postane letalec. V drugi svetovni vojni je sodeloval kot pilot in padalec predvsem na francoski fronti. Po vojni se je predal pilotiranju in temu ostal zvest vse do zaključka življenja. Bil je eden redkih pilotov, ki je pri svojih častitljivih letih še imel licenco za letenje. Postal je celo prvi vitez veteranov letalstva Slovenije in bil tudi zelo čustveno vezan na naš Aeroklub Ptuj, saj je imel tukaj veliko prijateljev in je z veseljem prihajal na srečanja veteranov, kjer nas je navduševal s svojimi zgodbicami iz zelo pestrega življenja. Na žalost nas je za zmeraj zapustil po prometni nesreči 21. 2. 2010. V naših srcih bo ostal velik spomin na našega Trabeja. Janez Meznarič - Bako, Simona Kostanjevec in Matjaž Horvat ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 10. 4. 8.00 - 21.00 NTK Ptuj - ekipno mladinsko finale Nedelja, 11. 4. 10.00 8.00 - 16.00 FC Ptuj — Pekarna Duh, U-21, prvenstvena tekma NTK Ptuj - ekipno mladinsko finale Sobota, 17. 4. 19.00 ŽRK Mercator Tenzor — ŽRK Krka, članice, prvenstvena tekma Sreda, 21. 4. 19.00 ŽRK Mercator Tenzor — RK Zagorje, članice, prvenstvena tekma ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 3. 4. 18.00 Kurent SK Company — KLSLjubno, članice, za 17. mesto Sobota, 17. 4. 16.00 DP v boksu Nedelja, 18. 4. 14.00 DP v boksu MESTNI STADION PTUJ Sobota, 10. 4. 1. SNL: Labod Drava — CM Celje Sobota, 17. 4. 1. SNL: Labod Drava — Nafta Sobota, 30. 4. 1. SNL: Labod Drava — HIT Gorica Dogodki v Domu KULTure MuziKafe Četrtek, 1. april, ob 19.30 Avtorski projekt - tragikomična kabaretna izpoved Kako sem postal Slovenec. Besedilo, songi, glasba, režija in izvedba: Nebojša Pop - Tasic, trobenta: Matija Vastl Sobota, 3. april, ob 20.30 Koncert Zoc. Zoc igra muziko. Muzika je tudi glasba. Blaž Celarec - tolkala, bobni, klarinet, Žiga Golob - bas, ukulele, Andraž Mazi - kitara, dobro, pedal steel, Adi Jakša - kitara, banjitar Četrtek, 8. april, ob 20.00 Koncert Na kožo zapisane zgodbe ... Poje: Lara Jankovič; besedila: Feri Lainšček; glasba: Vitalij Osmačko, Saša Olenjuk in Miloš Simic; Vitalij Osmačko - kitara, Miloš Simič - violina, Petra Trobec - kontrabas in Žarko Vojinovic - harmonika Nedelja, 11. april Otroška predstava Drevo sem srečno. Avtorici in izvajalki: Mirjana Šajinovic in Aleksandra Blagojevic, skladatelj: Michal Litwiniec. Drevo sem srečno je avtorski projekt izobraževalnega značaja, ki traja 25 minut. Petek, 16. april Koncert Cana flamenca, Matjaž Stošič, v okviru Festivala kitare (CID) Informacije: 02 78 78 860, 040 555 783, 041 654 401 29 30. MAREC / SUŠEC 2010 PRIREDITVENI VODNIK PROGRAM APRIL mg P 02 749 32 50 mfo@ntgp.si www.mgp.si ZA ODRASLE IN MLADINO Četrtek, 1. 4., ob 19.30 Peter Srpčič: PRAVA BABA, monokomedija, zaključena za DU Ptuj Sobota, 3. 4., ob 10.00 in 11.30 Sten Vilar: POTOVANJE MALEGA ČEVLJA, gostuje Studio Anima, za abonma Kresnička in Zvezdica ter izven Četrtek,, 8. 4., ob 17.00 Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj: BALETNA PRODUKCIJA Petek, 9. 4., 17.00 Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj: BALETNA PRODUKCIJA Sobota, 10. 4., ob 10.00 Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj: BALETNA PRODUKCIJA Sobota, 10. 4., ob 19.30 Peter Srpčič: PRAVA BABA, monokomedija Nedelja, 11. 4., ob 9.30 Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje na temo BOŽANSKA KOMEDIJA Ponedeljek, 12. 4., ob 9.30 in 11.15 Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, za šole in izven Torek, 13. 4., ob 17.30 OI Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj: POZDRAV POMLADI, Območna revija plesnih skupin Sreda, 14. 4., ob 19.30 Gregor Strniša: ŽABE Četrtek, 15. 4., ob 11.00 in 14.00 Gregor Strniša: ŽABE, za šole in izven Petek, 16. 4., ob 16.00 Gregor Strniša: ŽABE, za šole in izven Petek, 16. 4., ob 19.30 Gregor Strniša: ŽABE Sreda, 21. 4., ob 19.30 Galerija Tenzor in Mestno gledališče Ptuj: OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKE SLIKARKE ALICE ANDREOLLI, iz Padove, Italija Četrtek, 22. 4., ob 19.00 Ljudska univerza Ptuj: PROSLAVA OB 85-LETNICI DELOVANJA Sreda, 23. 4., ob 19.30 Peter Srpčič: PRAVA BABA, monokomedija, zaključeno Nedelja, 15. 4., ob 17.00 Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, predavanje na temo BOŽANSKA KOMEDIJA NA GOSTOVANJU Torek, 20. 4., ob 9.00 in 11.00 rokgre: PIKA, KJE JE TVOJA NOGAVICA, na gostovanju v Ljubljani Miro Cerar na obisku v ptujski knjižnici Knjižnica Ivana Potrča Ptuj bo v četrtek, 15. aprila, ob 19. uri gostila legendo slovenske in svetovne gimnastike Miroslava Cerarja. Predstavili bodo knjigo Miroslav Cerar in njegov čas, ki je izšla lani ob njegovem življenjskem jubileju, 70. letnici, in je delo več avtorjev. Pogovor z gostom bo vodil Vladimir Kajzovar. Silva Razlag Program v APRILU KLUBSKI PROGRAMI V aprilu je na ogled RAZSTAVA: TRIBUTE TO PINK FLOYD. Priložnostno razstavo, ki spremlja projekt Tribute to Pink Floyd, je postavil Primož Potočnik. Petek, 2. aprila, ob 19. uri POTOPIS: ZAHODNA AFRIKA Popotnik Uroš Žajdela je po črni celini potoval nekoliko nenavadno za Evropejca. Petek, 9. aprila, ob 20. uri KONCERT: EJQ II V goste že drugič prihaja izjemen in tudi izven Slovenije priznan trio v zasedbi Marko Črnčec (klaviature), Klemen Kotar (saksofon) in Tomi Purich (bobni in tolkala). Sobota, 10. aprila, ob 19. uri KONCERT: PRODUKCIJA UČENCEV BAS KITARE IN BOBNOV 5. FESTIVAL KITARE - Ptuj 2010 Četrtek, 15. aprila, ob 18. uri v koncertni dvorani GŠ Karola Pahorja Ptuj KONCERT NAJMLAJŠIH KITARISTOV - UČENCEV NIŽJIH GLASBENIH ŠOL Petek, 16. aprila, ob 20. uri v dvorani Domkulture Muzikafe CANA FLAMENCA (SLO) Sobota, 17. aprila, ob 19. uri, slavnostna dvorana na ptujskem gradu WOLFGANG MUTHSPIEL (AUT) Sreda, 21. aprila, ob 18. uri v koncertni dvorani GŠ Karola Pahorja Ptuj KONCERT DIJAKOV GLASBENIH GIMNAZIJ Četrtek, 22. aprila, ob 18. uri v refektoriju minoritskega samostana sv. Petra in Pavla KONCERT ŠTUDENTOV GLASBENIH AKADEMIJ V LJUBLJANI, ZAGREBU IN GRADCU Petek, 23. aprila, ob 19. uri, slavnostna dvorana na ptujskem gradu ANABEL MONTESINOS (ESP) Sobota, 24. aprila, ob 20. uri v CID Ptuj TRIO OKO - TRIBUTE TO JIMMI HENDRIX, POSVEČENO JIMMI-JU HENDRIXU PRVIČ NA FESTIVALU KITARE: DELAVNICE Sobota, 17. aprila, od 10. do 13. ure v GŠ Karola Pahorja Ptuj DŽEZ DELAVNICA - WOLFGANG MUTHSPIEL: strategije improvizacije, ostrenje posluha, ritmične vaje, obdelava melodij, harmoniziranje akordov. Delavnica je namenjena kitaristom in drugim glasbenikom, ki imajo predznanje in že nekaj izkušenj z džezovskim improviziranjem. Cena delavnice je 35 evrov in vključuje vstopnino na večerni koncert. Sobota, 24. aprila, od 16.30 do 19.30 v CID Ptuj ROCK KITARSKA DELAVNICA ZA MLADE GLASBENIKE - PAVEL KAVEC in TRIO OKO, študij kitarskih mojstrovin Jimmija Hendrixa Udeleženci morajo imeti predznanje igranja na električni kitari in na-študirati vsaj dve od naslednjih skladb: standardni 12-taktni »A-blues« ali »E-blues« in eno od naslednjih Hendrixovih skladb: Hey Joe, Purple Haze, Red House, Voodoo Child ali Sunshine of your love (Cream). Cena delavnice je 10 evrov. Udeleženci delavnice bodo nastopili v prvem delu večernega koncerta skupine Oko! POMEMBNO: Vsi udeleženci delavnic morajo prinesti na delavnico svoj instrument. Več o programih in delavnicah na www.cid.si Tel: 02 780 55 40 in 041 604 778 CČlD PTUJ 30 MEDNARODNO SODELOVANJE 30. MAREC / SUŠEC 2010 Predstavniki Ptuja na karnevalih v Belgiji Branko Brumen, Tanja Ostrman Renault V okviru mednarodnega FECC sodelovanja in izmenjave karnevalskih skupin med evropskimi karnevalskimi mesti se je skupina Ptuja in Slovenije pod vodstvom Branka Brumna, predsednika FECC Slovenija, in princa karnevala 2010 Bernarda Ptujskega od 3. do 5. marca udeležila tradicionalnega karnevala v belgijskem mestu Arlon. Ob tej priložnosti je mestni svetnik mag. Miran Kerin v imenu Mestne občine Ptuj podpisal Listino o sodelovanju med Ptujem in Arlonom. Podpisu v mestni hiši so prisostvovali tudi veleposlanica RS v Belgiji Anita Pipan, predsednik FECC Belgija Guido Hendrix ter glavni pobudnik sodelovanja, podpredsednik FECC Belgija iz Arlona Christian Michel. Foto: Janko Levanič V karnevalu smo se odzivno predstavili s princem karnevala Bernardom Ptujskim s spremstvom in z Ženitovanjskimi kop-jaši ter s Koši šoštanjskimi. S podpredsednikom FECC in podžupanom mesta Petange (Luksemburg) Rolandom Breyerjem ter predstavniki Arlona in Pernika (Bolgarija) smo se dogovorili za udeležbo na ptujskem Art & Heritage Carnivalu 2012. Iz naslova sodelovanja bomo skupaj kandidirali za sredstva EU. Kurenti iz Spuhlje, ki so začetniki in nosilci sodelovanja med Arlonom in Ptujem, pa tudi niso mirovali. Pritrdilno so odgovorili na povabilo organizatorjev karnevala v mestu Florenville, kakih 40 km od Arlona. Posebnost tega karnevala so vozovi, na katerih Podpis Listine o sodelovanju v Mestni hiši v Arlonu, na posnetku (od leve): Branko Brumen, predsednik FECC, princ karnevala Bernard Ptujski, voditeljica protokola v občini Arlon, poslanec belgijskega parlamenta, mag. Miran Kerin, mestni svetnik iz Ptuja, Anita Pipan, veleposlanica RS v Belgiji, in Raymond Biren, župan občine Arlon. so različni liki v nadnaravni velikosti in izdelani iz krep papirja. Karneval v Florenvillu je počastila tudi prva sekretarka na veleposlaništvu Slovenije v Belgiji Mateja Kobav. 0hw 'rym/f 31 ^ ' LEKARNE FTU\ ihnra^tvni M-iMC^Uj IBI771 BEJJR&ivik .VV^I;.: tA.satn - «rt^BOin 12A.£510 - 1D mtfHTVA t» EntAfiiBasi khkaJc co na Hi ub 3B T. UK SKft V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. rrdioQROTJI 92,3