ipefllzfone ta atibrnamenta postale Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev. 173. V Ljubljani, v soboto, 1. avgusta 1942-XX. Leto VII. likljačna pooblaščenke za oglaSevanJe italijanskega in tajega izvora: Uniona Pobblicitš Italiana & A-, Milana Uredništvo In opravai Kopitarjeva b, Ljubljana. Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lobiana. Cuncessionaria esclnsiva pet la pobblidtJ di provenienza italiana ed estera: Uniona PnbblicitA Italiana b. A~ Milana Bollettino n. 794 Puntata inglese a sud di El Alamein tenacemente respinta II Quartier Generale delle Forze Armate co-®unica: . Una puntata avversaria a sud di El Alamein * stata tenacemente respinta da nostri reparti; Sul rimanente fronte gli opposti elementi esplo-*anti hanno svolto normale attivita. _ La piazza di Tobruk e stata bombardata da ^clivoli hritannici uno dei quali, colpito dal tiro “ell’artiglieria contraerea, e precipitato in flam-i danni sono limitati, nessuna perdita e Segnalata. Su Malta, nel corso di azioni da bombarda-"lento di reparti aerei italiaui e tedeschi, hanno ®vuto luogo viraci scontri a seguito dei quali la *JAF ha perduto cinque apparecclii dalla caccia ®eH’Asse. Non e tornato dalle operazioni della giornata ”0 nostro aeroplano. Vojno poročilo št. 794 Angleški sunek pri El Alameinu odbit Uradno vojno poročilo št. 794 pravi: Naši oddelki so zagrizeno odbili nasprotnikov *,">ek južno od El Alameina. Na ostalem bojišču 0 nasprotni si ogledniški oddelki redno delovali. , Angleška letala so bombardirala trdnjavo To-streljanje protiletalskega topništva je za-J-'0 eno letalo, ki je v plamenih trešfilo na tla. k°da je omejena, ne poročajo o nobeni izgubi. . Nad Malto so med bombniškimi nastopi itali-J®iiskih in nemških letalskih oddelkov bili živahni i?°Padi, zaradi katerih je angleško letalstvo izgu- 1,0 5 strojev, ki so jih zbili osni lovci, let nas^°P0V teSa dne se ni vrnilo eno naše Nemške prednje straže 180 km južno od spodnjega Dona Nemško vojno poročilo — Bitka za železniško križišče Salsk — Nemški in romunski uspeh v kolenu Dona Novih 167.000 ton ladjevja potopljenih Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj dalo naslednje uradno vojno poročilo: Nemške, romunske in slovaške čete so prekoračile spodnji tek Dona v širini 250 km in spravile v nered sovražnikove sile, postavljene za obrambo tega predela. Nagli oddelki ter prednje straže pehotnih in lovskih divizij so se vztrajno držale nasprotniku za petami, ki se umika v neredu in v popolnem porazu in so mu s tem, da so ga na mnogih točkah prehiteli, že zdaj zaprli nadalnji umik. Prednje straže nemških napadalnih vojska so že 180 km od Dona. Od davi potekajo boji okoli važnega železniškega križišča Salsk, neka pehotna divizija je zavzela Kučevskajo. Število ujetnikov in obseg plena nepretrgoma naraščala toda ju do-zdaj med naglim napredovanjem ni mogoče preštevati. Letalstvo je neutrudljivo posegalo v pre-ganjalne boje. Razpršilo je številne sovjetske vrste ter preprečevalo, da bi se sovražnik preuredil. V velikem kolenu Dona so nemške in romunske čete spet vrgle sovražnika čez reko. Italijanski oddelki so krvavo odbili krajevne sovjetske napade, ki so jih podpirali oklepni vozovi. Poskusi obkoljenih sovražnikovih oddelkov za izpad ter sovjetski razbremenilni napadi so ostali brez uspeha. V teh bojih je sovražnik včeraj izgubil 08 oklepnih voz. Tudi v kolenu Dona so oddelki napadalnih in vojnih letal posegali v naskoke. Sovjetskim preskrbovalnim prometnim zvezam, ee-stam in vodnim potem je letalstvo podnevi in ponoči prizadevalo škodo. V pokrajini okoli Rževa so bili mogočni sovjetski napadi ustavljeni deloma s protinapadi. Uničenih je bilo 30 oklepnih voz. Na bojišču pri Volhovu in pred Petrogradom so spodleteli sovražnikovi krajevni nastopi. Pri sovjetskem poskusu za prevoz čez Nevo je bilo uničenih 7 bark. V Finskem zalivu je le- Sovjetski poslanik roti angleško zbornico za nujno pomoč Brez takojšnjega angleškega nastopa je ruska vojska nezmožna ustaviti zagon osnih čet Rim. 1. avgusta. s. Docodek, ki ie v Londonu vzbudil silno presenečenje in ki je značilen za vedno večji vpliv boljševizma celo na samo angleško parlamentarno življenje, je sklicanje okrog 200 angleških poslancev na sestanek. ki je bil včeraj v angleški poslanski zbornici in ki ga je sklical sovjetski veleposlanik Majski. Ob grobni tišini vseh navzočih ie Majski razložil britanskim poslancem resnični položaj v katerem ie danes Sovjetska zveza. Govoril ie o nadčloveških naporih, ki jih mora prestajati rdeča vojska pri svojem obupnem poskušanju, da bi zaustavila nezadržen pritisk Vojna mornarica ni več neobhodno potrebna za premoč na morju Zanimiva izvajanja nemškega lista o pomorskih uspehih osi s kopnega Miinchen, 1. avgusta, s. V članku pod naslovom »Mornarica brez kopne zemlje« razpravljajo »Miinchener Neueste Nachrichten« o enem izmed izrednih dogodkov v sedanji vojni, ki je spremenil sodbo o vojni mornarici, posebno pa pomen bojnih ladij, ki naj bi bile odločilni činilec v sedanji vojni. Posebno značilno je dejstvo, da an-Sleško-amerikanska mornarica ni prejela najhuj-*ih udarcev od mornarice, ki bi jim bila približno enaka, pač pa zaradi načrtnih napadov s “°Pnoga in z letalstvom proti celi vrsti strategih točk, ki 60 nenadomestljive za morsko premoč. Zavoljo tega se zdi upravičena, na prvi po-gled sicer nerazumljiva izjava, katero je podal ameriški pisec Schubcrt: »Res je, da imajo zavezniki še vedno silno mornarico, toda premoč na morju je prešla na stran sovražnika.« Dogodki fia Norveškem, v Franciji, Grčiji, na Kreti in v ^Plu pomenijo za Veliko Britanijo izgubo več Pomorskih bitk, posledica pa je bila, da so se morale angleške vojne ladje naglo umakniti z °firoženih področij in si poiskati druga zavetišča. Tako n. pr. na vzhodnem Sredozemskem morju. List nadaljuje: »Način, ki ga uporabljajo Nem-■ a' j *? Japonska, da se namreč z vzporednim delovanjem vseh vrst orožja dosežejo pomorski uspehi, je težko posnemati. Preprosta odločitev Anglije, da bo poslala kopenske sile in se P.n poslužila izkrcanja, ne zadostuje za strtje Nemčije, kajti pri skrajno natančni razčlembi ugotoviš, da skrivnost nemške kopenske sile tiči v tem, da njena vojska niti najmanj ni odvisna od gospodstva nad morjem.« Ust končuje: »Preprosta posest britanskih pomorskih oporišč od rtiča pri Brestu pa do Krete in Marsa Matruha za zdaj kopenskim silam osi se ne daje nobene premoči na morju, toda to dejstvo je podrlo britansko pomorsko premoč skoraj nad vsemi evropskimi in severnoafriškimi obalami in ohromilo angleško mornarico, da je postala le mornarica brez zemlje. Zavoljo tega je čisto razumljiva želja zaveznikov, da bi se »izkrcali«. Japonski časnikarji razlagajo položaj v Združenih državah Lorenza Murqu.cs, 29. julija, s. Japonsk' časnikarji, ki se vračajo iz Amerike, in so se Ustavili v portugalskem afriškem pristanišču Lorenzu Marcruesu, so se razgovuriali z dopisnikom agencije Stefani. Poudarjali so, da večina Jiudstva Združenih držav ne razume, čemu njihova država sodeluje v vojni. Navzlic vsem Rooseveltovim naporom pa ostajajo nasprotniki yojne odločno pri svojih načelih. Padec Singa-Dooreja je med Amerikanci vzbudil močan val nejevolje proti Angliji. Veliko je ljudi v Združenih državah, ki sodijo, da pomeni Anglija zali le le veliko breme. Roosevelt izvaja nasilstvo nad ameriškim narodom. Ljudstvo ie prepričano, da ta mož ni noben pravi varuh demokracije. kar i>i rad bil. Polagoma se začenjajo čutiti posledice vojne. Pomanjkanje prevoznih sredstev, zlasti pa ladij, in pomanjkanje strokovnih delavcev za vojno industrijo sta za vodilne severnoameriške politike nerešljivi vprašanji. Nič mani kočljivo ni vprašanje gumija. Izvedba programa za vojno izdelavo zadeva na Vsakem koraku na stalne in nepremagljive težave, čeravno se propaganda na vse pretege trudi, da bi stanje stvari prikazala drugače in v verjetni obliki. Časnikarji, ki so prišli iz Brazilije. pa povedo, da večina brazilskega prebivalstva ne goji nobenih sovražnih čustev do držav trojne zveze. Boj proti sovjetskim zažigalnim poskusom na Madžarskem Budimpešta, 1. avg. s. S pristojnega madžarskega vojaškega vira poročajo, da so zažigalne steklenice, ki jih je metal sovražnik z majhnimi baloni, povzročile po nekaterih krajih države požare prav majhnega obsega. Madžarske vojaške pblasti so včeraj s posebnim poročilom povedale javnosti sredstva, ki so najprimernejša za onesposobitev vsebine zažigalnih steklenic. Prvi finski poslanik sprejet pri papežu Vatikan, 1. avg. s. Papež je včeraj zjutraj v slovesni avdienci sprejel prvega finskega poslanika pri sv. stolici Grippeneberga, ki mu je izročil poverilnice. Obred je potekel po običajnih določilih. Nato je sv. oče povabil finskega diplomata v svojo zasebno knjižnico in ga obdržal v pogovoru. Poslanik je potem predstavil Piju XII. svojega tajnika. Po sprejemu pri papežu je finski poslanik obiskal državnga tajnika Maglioneja, ki mu je obisk potem vrnil. Vzroki angleških neuspehov v Afriki Rim, 1. avg. s. Newyorški tednik >Life< grenko poudarja, da je os dala strahotne udarce zaveznikom bodisi na Atlantskem morju, bodisi na ruskem in egiptovskem bojišču. Potem se posebej bavi z nastopi, ki potekajo v Afriki, in med drugim pravi, da ni pri prvih bliskovitih nastopih, ki so ponesli italijanske in nemške čete do Me-kilija do El Alameina, bila skoraj docela uničena 9. angleška armada, temveč so v slabem položaju celo ojačenja za 9. in 10. armado, ki so jih v naglici poslali s Srednjega Vzhoda. List končuje z ugotovitvijo, da so poveljniki nasprotnikovih sil znali bolje izkoristiti čas s preprosto, toda donosno vojno umetnostjo, ki je docela različna od zapletene in neuspešne vojne umetnosti angleških gneralov in pravi še, da so osni vojaki neprekos-ljivi po odločnosti in po požrtvovalnosti. Obsodba zarotnikov v Bolgariji Sofija, 1. avg. s. Razglašena je bila sodba zoper skupino članov bivše bolgarske kmetijske stranke, saboterjev in zarotnikov pod vodstvom zloglasnega Dimitrova. Glavni obtoženec je bil obsojen na vislice, štirje drugi obtoženci na dosmrtno ječo, šest na petnajst let težke ječe, trije mladoletniki pa so dobili po osem let ječe. nemških, italijanskih in zavezniških čet. V dramatičnih besedah ie še enkrat rotil angleške poslance. naj izsilijo od svoje vlade takojšen nastop v pomoč Rusiji, ki je dozdaj nezmožna ustaviti plaz. ki drvi čez vse ovire. Izredno posredovanje rdečega veleposlanika v sami angleški poslanski zbornici je vzbudilo med angleškim ljudstvom občutek tesnobne osuplosti. Položaj rdeče vojske je očitno žalosten, če se prošnje za pomoč, kakršna je bila tista, ki jo je izrekel sovjetski poslanik v angleški zbornici, množe z vedno večjo nujnostjo. Radio, časopisje in razgovori služijo, čeprav le delno, temu namenu, da bi vzbudili pozornost na »ubogega, zapuščenega Rusa«. »Rdeča zvezda«, glasilo sovjetske vojske, že tretjič in četrtič ter morda ne poslednjikrat kliče vojsko k odporu, in sicer ji kliče to z izrazito katastrofalnimi besedami. »Niti za korak nazaj!«, piše »Rdeča zvezda«. To je zapoved, ki nam jo dajejo naša boljševiška domovina, naš voditelj Stalin in komisar za obrambo. To je zadnji opomin, kajti nevarnost, ki nam grozi, je smrtna. Disciplina, ki jo zapovedujejo častniki, mora biti takšna, da bo nemogoč vsak umik, ki zanj ne bi bilo dano čisto določno povelje. Častniki in politični komisarji, katerih oddelki bi se umaknili, ne smejo pričakovati, da jim bo domovina količkaj prizanesla. Zmaga ali smrt, to je danes geslo rdeče armade!« Nemška letalska obramba ob utrjenem pasu na zahodu Berlin, 1. avgusta, s. S pristojnega mesta se je zvedelo, da so za velikim evropskim obalnim obrambnim zidom, ki se vleče od Biaritza vzdolž Atlantske obale in ob 6evernih poteh vse do Kir-kenesa, zgradili Nemci na stotine novih letališč. Cementna vzletišča omogočajo nemškim letalom, da se lahko vsak čas dvignejo in spuste na tla. Letalske lope, ki so precej oddaljene, eo popolnoma skrite in jih sovražnik ne more opaziti. Nešteto varnostne naprave jamčijo tem letališčem najpopolnejšo varno6t. Ta letališča so oporišča močnih skupin lovskih in bojnih letal, ki odhajajo odtod na svoje najučinkovitejše napade na britansko otočje, kakor so bili na primer napadi na Birmingham in druga angleška mesta ob' obali. V berlinskih krogih poudarjajo, da kljub izrednemu številu nemških letal na vseh teh letališčih na zahodu Nemčija še vedno pošilja največ letal na vzhodno bojišče, letal, ki tako zmagovito Podpirajo prodiranje nemških in zavezniških čet. Švedska sodba o Rusiji Lizbona, l. avgusta, s. Angleški list »The Sphere« objavlja nekatere izjave, ki ji jih je dal anglikanski škof Bell po svojem študijskem potovanju po Švedski. Škof je dejal, da gledajo Švedi v Rusiji sovražnika št. 1. evropske civilizacije. Po švedskem mnenju je ni na svetu države, ki bi bila Sovjetom enaka po krutosti. List razlaga izjave škofa Bella in pravi, da so te izjave kakor mrzel poliv na vse tiste v Angliji, ki se neprestano uda-jajo utvaram in si zapirajo oči pred stvarnostjo. Z nadzorstvenega potovanja se je povrnil v norveško prestolnico nemški državni komisar za Norveško, Terboven. V tem času je obiskal več norveških mest in tudi gorske čete generala Dietla na finskem bojišču pri Pečengi. Nemški general Mnnstein, ki se zdaj mudi v Romuniji, je na Sedmograškem obiskal več nemških vasi, kjer je bil povsod navdušeno sprejet. Protestantski škof v Premjeru je pozdravil zmagovalca pri Sebastopolu s posebno pridigo v cerkvi. Včeraj je odstopila periijska vlada. Po odstopu vlade je imela zbornica tajno sejo. Pet žrtev je zahtevala nepričakovana eksplozija med vajami s protitankovskimi minami v Karlsbergu na Švedskem. Trgovski promet med Madžarsko in Bolgarijo se bo po novi pogodbi pomnožil za 100% v primeri s trgovsko izmenjavo lani. talstvo obdelovalo sovražnikovo letalsko oporišče na otoku Lavansaari. V Egiptu so nemška bojna letala v noči na 30. julij z bombami velikih mer bombardirala več letališč pri Kairu. Na letalskih lopah in skladiščih bencina je nastalo več velikih požarov. Polni zadetki med letala, ki so ležala na tleh zelo blizu drugo drugemu, so povzročili huda uničenja. Od dveh letal, ki sta včeraj popoldne preleteli obrežno ozemlje v severni Nemčiji, je bilo eno sestreljeno v letalskem dvoboju. Drugih 17 angleških letal je bilo zbitih ob rokavski in ob norveški obali. Na morskem predelu pri Briglitonu so lahka bojna letala podnevi potopila trgovsko ladjo s 3000 tonami. Preteklo noč je nemško letalstvo z mogočnimi silami ponovilo svoje napade na vojno pomembne cilje v Birminghamu. Ogledniki so v prvih jutranjih urah ugotovili številne, zelo obsežne požare. Kakor je povedalo že posebno vojno poročilo, so nemške podmornie znova hudo zadele sovražnikovo plovbo. V srednjem delu Atlantskega morja in pred ameriško obalo je Mio potopljenih 5 ladij z 41.000 tonami, ki so plule v močno zavarovanih sprevodih, 12 posamično plovečih ladij za 73.000 ton. 5 tovornih jadrnic in 1 nadzorstveno ladjo. Pred obalo zahodne Afrike pa 7 ladij za 53.000 ton, na Sredozemskem morju 5 tovornih jadrnic. V konvoju na Atlantskem morju so s torpedi bili hudo poškodovani en rušilec in dve ladji za 17.000 ton, na morskem predelu pri Cipru pa en angleški rušilec. Nemško podmomiško orožje je torej pomnožilo potopitve tega meseca za novih 167.000 ton. Nasprotnik je izgubil še 24 trgovskih ladij, 10 tovornih jadrnic ter eno nadzorstveno ladjo poleg ladij in rušilcev, ki so bili poškodovani. Vesti 1. avgusta Italijanski letalski odposlanec v Tokiju je obiskal poveljnika japonskega letalstva Doikara, kateremu je v imenu italijanskega letalstva izrekel sožalje zaradi smrti letalskega generala Hata, poveljnika skupine japonskih letalskih oddelkov. V Madrida so ustrelili tri preostale člane iz tol- pe političnih zločincev, katero so prijeli 7. julija pri spopadu na eni glavnih madridskih cest, kjer je izgubil življenje neki prometni stražnik. Finska zbornica je odobrila podaljšanje neomejenih gospodarskih pooblastil za vlado do konca prihodnjega leta. Izvoz bombaža iz Združenih držav bo ustavljen, ker bo odslej angleška vojna industrija po* trebovala ves ameriški bombažni pridelek. Siam fe od francoske Indokine po nedavnem sporazumu o novih mejah dobil 62.000 kv. km ozemlja ter 144 otokov ob reki Mekongu. Med ostanki indijske brigade, ki je zadnje čase biila hudo zdelana na bojišču v Libiji, ni niti enega angleškega vojaka, ki ne bi bil ranjen, je povedal v angleški gornji zbornici vojvoda Dewonshirski. Finsko notranje vojno posojilo v znesku 2 milijard mark je bilo podpisano zelo hitro in so vpisi danes dosegli že 650 milijonov mark več, kakor pa se je glasil razpis. Posebno sodišče v Miinchenu je na smrt obsodilo tri brate Miihlbauerje, ker so pripadali zločinski družbi, ki je izvedla več tatvin po raznih bavarskih krajih, V južnoameriški republiki Chileju so ustanovili posebno komisijo, ki bo preučavala ureditev civilne obrambe na državnem ozemlju in pa posledice, ki bi jih vojna utegnila imeti za Chile. Naloga komisije bo, da že vnaprej prepreči take neugodne posledice. Japonski letalski oddelki so vnovič napadli se-vernoavstralsko luko Port Darvvin, druge letalske skupine pa so bombardirale neko avstralsko luko na severozahodu, poroča avstralsko vrhovno poveljstvo. Madžarske policijske oblasti so v Budimpešti izvedle po javnih zbirališčih in gostiščih obsežno racijo ter prijele na stotine Judov. Vse tiste med njimi, ki niso imeli dovolilnic za bivanje, so zaprli. Po večini so to Judje, ki so skrivaj prekoračili madžarsko mejo. Nemški poročevalki urad javlja, da je nemška mornarica v juliju potopila za približno 800 tisoč ton nasprotnikovih ladij, čeprav ni bilo o julijskih potopitvah objavljeno nobena uradno poročilo. Japonska in angleška vlada sta sklenili sporazum za zamenjavo diplomatskih uradnikov. Japonskih diplomatskih uradnikov na ozemlju angleškega cesarstva je okoli 1800 in jih bodo zamenjali za enako število angleških državljanov. Angleško pomorsko poveljstvo je končno, po več kakor treh mesecih, sporočilo potopitev križarke »Edinbourgh«, ki je imela 10.000 ton in 700 mož posadke. Križarka je bila torpedirana, ko je spremljala neki konvoj v Murmansk. Skušali so jo zavleči v kako angleiko luko, pa je čez dva dni dobila še dva torpeda in se potopila. V Egiptu so izpraznili nekatera okrožja na obali Rdečega morja in to po nalogu egiptovske vlade. Tudi jee ustavljen ves civilni promet s pokrajinami, kjer je zapovedana izpraznitev. Kolera v Šanghaju se še vedno širi ter so do sedaj zabeležili še 600 novih bolezenskih primerov. Načrt sa množično izdelavo ogromnih prevoznih letal je neuresničljiv zaradi pomanjkanja jekla, ki močno upliva na izdelavo motorjev, so dejali ameriški letalski in pomorski strokovnjaki pred komisijo v senatu. Nove uradne ure za tavne ursde Visoki Komisar je odločil, da bodo ves voj. ikini čas v vseh javnih uradih od 1. avgusta naprej sledeče uradne ur"-: od 8 do 12 in od 16 do 19 ob delavnikih. Ob nedeljah je ves dan prosto, razen dežurnih služb, ki so nujne za delovanje nekaterih uradov. Komun'stična grozodejstva V noči od 26. na 27. julija so partizanski raiboj-niki v Zaplani pri Vrhniki ubili v župnišču domačega župnika gospoda Jožefa Geohelija. starega 31 let. V zadnjih dneh julija so partizani mučili in počasi ubili župana občine Šmihel pri Novem mestu Franca Brulca, starega 53 let, očeta * sedmih otrok. Slovenski otroci v kolonijah fašistične stranke Sto lih je včeraj odšlo v San Terenzio, po sto pa jih bo vsak dan v ljubljanski koloniji »Antonio Brajer« Ljubljana. 1. avausta. čera; ob 11.15 se je z vlakom odpeljalo v počitniško kolonijo v San Terenzio (La Spezia) sto slovenskih otrok. Dopoldne so je v telovadnici zvezneqa poveljstva ljubljanske liktorske mladine pozdravili L k sc. Visoki komisar Emilio Grazioli. zvezni podtajnik dr. Svarnicci kot zastopnik odsotneqa zveznega tajnika, zvezni podpoveljnik prof. Cas-sani in pokrajinske zaupnice ženskega fašija, tovarišica De Vecchi. Otrokom, ki so bili v uniformah in ki so iih razvrstile njihove učiteljice, je izrazil voščila in pohvalo Visoki komisar. Zlasti je pohvalil starše članov in članic »Balile«, >Malih Italijanki in *Otrok volkulje«. ki so bile na-vzočne v telovadnici in ki so pokazale s tem. da so zaupale svoje otroke fašistovski stranki, da znajo cenili dobrote, ki jih daje fašizem sinovom naroda. Otroci, veseli tega odhoda na počitnice, so vsestransko pokazali svoje navdušenje, in nekateri, ki so jih vprašali, kaj mislijo o svojem novem življenju, ki jih čaka v koloniji, so od- govorili, da žele spoznati Italijo in se naučiti italijanskega jezika. S slovenskimi otroki je odšlo tudi nekaj otrok tistih italijanskih družin, ki žive zdaj v Ljubljani. Italijanske matere so s tem, da so poslale svoje ljubljenčke v družbo slovenskih otrok, so znova pokazale duha razumevanja, ki navdaja v Ljubljani živeče Italijane. Po ljubljanskih ulicah so organizirani otroci s svojim discipliniranim vedenjem do ljudstva. ki jih je občudovalo, da fašizem — medtem ko zna z vso rimsko trdoto razblinjati utvare, ki bi jih uporniki radi razširili, dovoljuje otrokom zdravega naroda iste dobrote, kakor iih uživajo italijanski otroci. Na železniški postaji so se ponovili prizori navdušenja: Otroci in njihovi svojci so ponovili znova svojo hvaležnost Duceju. Z današnjim dnem so še drugi otroci, ki so orqanizirani v GILL-u začeli svoje življenje o mestni koloniji: 100 slovenskih otrok bo vsak dan pripuščenih v kolonijo »Antonio Brajer«. ki jo je zvezno poveljstvo GILL-a organiziralo v mestu. Julij letos najdeževnejši mesec Ljubi iana, 31. avgusta. Zimski meseci so nam letos prinašali res mnogo snega, a tudi veliko porcijo ostrega mraza, ki je bil za zemljo v toliko ugoden, da je pokončal marsikateri mrčes po njivah in na sadnem drevju. Lani n. pr. so ljudje zelo tožili, da jim je bramor vse pokončal, letos je tega škodljivca na njivah malo in je zelo redek. Drugače pa so bili že zimski meseci razmeroma revni na padavinah napram prejšnjih letom. Vremenski črnogledi so nam drugače spomladi pravili, da nam bodo pomladanski in poletni meseci prinašali obilo dežja in da bo posebno poletje oblagodarieno z mokroto. K sreči se njihove napovedi niso uresničile. Vse mesece do julija smo imeli zmerne množine dežja, vselej navadno pod mesečnim deževnim povprečnikom, ki je izračunan za posamezni mesec. Leto 1942 je nam takorekoč prekrižalo vremenske račune v pogledu dežja. V juniju smo pričakovali, da bomo v Ljubljanski pokrajini zaznamovali veliko dežja, kakor je bilo r to navadno druga leta. Ne. Junii je bil letos s$lo suh in reven na dežju, saj ni dosegel niti svojega mesečnega, prav visokega povprečnika in je bilo v 10 dneh le 78.7 mm dežja, skoraj polovico mani od povprečnika, ki znaša za junij 150 mm. In letošnji julij? Njega mesečni povprečnik znaša 140 mm padavin. V 12 dneh je letos iulii zaznamoval 151.6 mm dežja. Bil je iulii od vseh mesecev letos naibogatejši na dežju. Vsi ostali meseci od januarja naprej niso mogli zaznamovati niti do 100 mm dežja! V 7 mesecih pa smo letos imeli že 101 deževni dan, ko je padlo vsega 478.3 mm dežja. Lani smo imeli mnogo več dežja, saj je v prvi polovici lanskega leta padlo v 98 dneh že 844.3 mm dežja. Letos se je kopalna sezona takorekoč že prav zgodaj pričela. 2e v maju je bilo izredno vroče, prav tako tudi v juniju, ko ie bilo 20 dni prav toplih in ugodnih za kopanje. V juliju so l)ili prav prijetni dnevi za kopanje. Imeli smo 18 dni sončnih in toplih. Seveda se ie gotove dneve v juliju dnevna temperatura sila spreminjala. Toplotna krivulja nam pove, kako se ie dnevni maksimum menjaval in kako ie padal, zlasti po večjih nalivih, ki iih ie iulii zaznamoval štiri z zelo velikimi številkami, saj ie n. pr. bila od 18. na 19. julija silovita ploha, ko je padlo v dobrih 12 urah kar 47 mm dežia. Kakor junija, ie bila Ljubljanska pokrajina tudi julija obvarovana pred vremenskimi katastrofami, t»ed neurji in točo. 2e kmalu ni bilo leta, ko bi lahko mirno rekli, da ni bilo nikjer toče. kakor letos. Kratka vremenska poročila iz raznih krajev prav redko javljajo točo. Le tu in tam ie med hudim nalivom padlo kako ledeno zrno. drugače pa se toča ni vsipala v večjih množi- nah, da bi mogla klestiti žita in sadje ter po-končavati razne poljske pridelke. Vremenska bilanca za junij in iulii ie letos izredno povoljna. Mokrote ie bilo toliko, da ie vse lahko bujno raslo in dozorevalo. Dežja ni bilo ne premalo, niti ne preveč, ni nastopala niti suša, niti niso bile nikjer povodnji. Letošnje julijsko vreme je med drugim zelo dobro vplivalo na dozorevanje paradižnikov. Prav zadnji vroči dnevi so vidno rdečili paradižnike, ki kažejo, da bodo letos dobro obrodili ter ne pokajo zaradi dežja, kakor druga leta. Računi o sadni letini v naših krajih so povolini, podatki že nam kažejo dobro sadno bilanco. Jeseni bodo naši kraji imeli sadia na vagone in vagone. Le v Ljubljani sami lahko računamo, da bo jeseni na tisoč in tisoč kg lepih jabolk. Hruške po vrtovih se šibe pod težo plemenitega sadia. Prav tako češplje globoko klonejo k tlom s svojim sadiem. Nai še poudarimo, da ie bila Ljubljanska pokrajina v obeh letošnjih poletnih mesecih obvarovana pred vsemi vremenskimi katastrofami, osobito pa pred velikimi povodnjimi. S štajerskega V mariborski bolnišnici sta umrla 73 letna posestnica Katarina Koren in 51 letni delavčev sin Anton Štern iz Frama. V Ljutomeru so imeli pred dnevi veliko okrožno zborovanje. Vodil ga ie okrožni vodja diplom, inž. Neinetz. V Celju so se poročili: Franc Čik in Štefka Radoš, Franc Petek in Neža Čeki, Jožef Franc in Jožica Dreu, vsi iz Celja: Anton Macuh in Marija Kompletova iz Ivnice pri Vojniku. V Sevnici sta se poročila delavec Franc Treppl in Frančiška Hrastnik. Pri poroki so nastopili tudi člani nemškega Rdečega križa, tako da je bila poroka - kakor poroča mariborski dnevnik - res zelo slovesna. 150 otrok od 8. do 14. leta ie odpotovalo v Reich na počitnice tudi iz celjskega okrožja. V Laškem so imeli že dva nedeljska koncerta, ki ju ie priredila organizacija Heimat-bund. — Laška pošta ie dobila novega šefa v osebi Ivana Polanetza iz Gradca. Dosedanji upravnik pošte Friderik Stangl je prestavljen na Gornje Štajersko. Smrtna kazen za vlom in tatvine. Pred graškim kazenskim sodiščem so se te dni zagovarjali 36 letni Janez Lesjak iz Celia. 46 letni Leopold Kropai iz Celia in 30 letni Viljem Leskovšek iz Kranja. Obtoženi so bili mnogih vlomov in tatvin. Med drugim so ukradli večje število živilskih nakaznic v celjskem prehranjevalnem uradu, več pisalnih stroiev, blaga in perila ter gotovine v Celju in v Mariboru. Vsi trije so bili že večkrat kaznovani. Lesiak in Kropai sta bila obsojena na smrt. Leskovšek pa na 10 let težke ječe. Lesjaka in Kroparia so usmrtili 15. iuliia. Štajerski dnevniki priporočajo štednjo s premogom, elektriko in plinom. Vsak kilogram premoga, vsaka kilovatna ura, vsak kubični meter plina, ki jih prihranimo, krepijo nemško oborožitev in s tem služijo fronti. V okolici Laškega je tako veliko navdušenje za glasbo in koncerte, da prihajajo, kakor poroča mariborski dnevnik, posamezni godbeniki po dve do tri ure daleč k vajam. V Središču pri Ptuju so pripravila dekleta, ki pomagajo pri žetvi, rajanje za otroke. Predvajale so plese in predstavo z Gašperčkom. V Savinjsko dolino so prišli gornještajerski kmečki godci iz Šmarja v dolini Murice. Najprej s onastopili v Šmartnem ob Paki. Z Gorenjskega V Žireh bodo uredili novo športno igrišče. Na Trato in v Gorenjo vas bodo prišli nemški dijaki in dijakinje. V Žabnici pri Škofji Loki so, kakor poroča gorenjski dnevnik, preuredili šolske prostore. Vpisovanje v državno mojstrovsko šolo v Ce-jjCU k° v Prvem tednu septembra. Šola ima štiri oddelke: za kiparstvo, mizarstvo, slikarstvo in umetno kovaštvo. Poklicna strokovna šola traja 8 semestrov in se vanjo sprejemajo učenci, ki do-vrše letos 14. leto. Za mojstrovsko šolo, ki ima štiri semestre, pa se zahteva pomočniški izpit ali odhodno spričevalo poklicne strokovne šole. V FaSniku v celovškem okrožju so odkopali dva metra visok okostnjak, ki je ležal komaj meter globoko v zemlji popolnoma vodoravno. Sodijo, da je iz davne dobe. Na trgu je bilo mnogo sadja in zelenjave Ljubljana, 1. avgusta. Ni ga menda bilo letos tržnega dne, ki bi bil tako bogato založen s sadjem in zelenjavo, kot je bil to današnji. Prodajalci so imeli kar cele gore sadja na razpolago, lepega, zdravega sadja, ki je kupce kar vabil, da posežejo po njem. Da je bilo sadja toliko naprodaj, se imamo zahvaliti pač dobri letini, ki tudi v naših krajih obeta najboljše, seveda če ne bo prišlo vmes kaj nepričakovanega. Današnji trg je spominjal na najboljše čase, ko je bilo vsega na pretek. Zelo lepe hruške, rumene maslene in zelene vodene, so bile na prodaj po 5.70, najlepše vrste pa po 6 lir kg. Prav lepe zelene paprike so bile danes že po 7 lir, dočim so bile pred dnevi še po 10 lir in dražje. Tega blaga je bilo na prodaj cele košare. Paprike so šle prav lepo v denar, saj jih precej vlagajo za zimske mesece. Danes, ko so mesarji postregli še z nekaj mesa, bodo imeli prav gotovo v mnogih meščanskih družinah nadevano papriko za kosilo ali za večerjo, kar se bo sladokuscem gotovo prileglo. Tudi breskev je bilo na prodaj veS kot dovolj. Zdaj jih prodajajo že po 6 lir, to je za dobro liro ceneje kot pred dnevi. Nekaj košev je bilo na prodaj lepih jabolk. Bila so po 6 lir kg. Kupci so pridno segali po njih. Ringloji so se tudi pocenili in so bili danes že po 5 lir kg. Zelo veliko je bilo nadalje na prodaj lepe sočne čebule, ki je je pred dnevi prišlo v Ljubljano kar nekaj vagonov. Ljubljanski trg je čebulo že precej pogrešal, zdaj pa je tudi tega blaga več kot preveč. Prodajali so jo po 3.30 lire. ,. Kakor Pri sadju, tako je bila velika izbira tudi pri ostali zelenjavi. Vsega, kar rabijo naše gospodinje, je bilo dovolj na trgu. Še največje povpraševanje je bilo za solato, domačo krakov- i 'P ,ovsko. Branjevke so jo žal pripeljale le nekaj košev. Prodale so jo na mah. Bila je lepa glavnata po 3 lire in pol. Prav veliko je bilo na prodaj domačih kumaric. Bile so po 4 lire. Nekatere _ prodajalke so prinesle na trg tudi majhne kumarice za vlaganje. Tudi te so šle za med v denar. Lepi sončni domači paradižniki so bili po i ju. , , Pesa Pa P° 3 lire. Tudi domačih mladih kolerabic je bilo precej. Za sedanji čas pa je bilo tudi malo čudno, da m na trgu tolike količine rdečih in rumenih melon, kot jih je bilo njega dni v teh časih. Le pri nekaterih prodajalcih jih je mogoče dobiti. Rdeče so 5 lir kg, rumene pa so prodajali po 6 lir. Vse delavstvo pletiljskih obratov vabimo na 6©stanek, ki bo v nedeljo, 2. avgusta 1942 ob 10.30 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstr., soba št. 5. Med važnimi točkami dnevnega reda je tudi razgovor o sklenitvi kolektivne pogodbe. Oddelek industrijskih delojemalcev POZ. Omejitev prodaje cigar in ene vrste cigaret Rim, 1. avgusta, s. Uredba finančnega ministra določa, da se s 1. avgustom omeji prodaja vseh vrst cigar, cigaret ali zrezanega tobaka vrnejo pa na 10 kosov za osebo. Z istim dnem pa stopi v veljavo obveznost kadilcev, da pri nakupu vseh vrst cigar, cigareet ali zrezanega tobaka vrnejo škatljice, ovitke ali druge zavojne predmete. Tra-fkianti bodo morali odkloniti tiste kadilce, ki ne bi mogli vrniti škatljic, ali pa bodo morali kadilci pustiti pri trafikantu zavoj in vzeti cigarete ne-zavite. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokega komisariata spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter iih ie ta odobril. Z odlokom VIII/2, št. 2090/18 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 3. avgusta 1942-XX zjutraj dalje do objave noveqa cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zeljnate glave na drobno 2.50 L, zeljnate glave na debelo 1.50 L, ohrovt 2.50 L, repa 0.75 L, kisla repa 2 L, karfiola brez listov 5 L. buče 1 L. bučke 3.50 L, kumare 3.25 L, kumarice za vlaganje, večje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 L. majhne pa, ki iih na kilogram gre 125 komadov, 12 L. stročji fižol 4.80 L, grah 4..'^ L, kolerabice 2.50 L; rdeča pesa 3 L, rdeči korenček brez zelenja 3 L, črna redkev 1 L, redkvica 3 L, osnaženi hren 4 L, šopek zelenjave za juho 0.25 L. peteršilj 4 L, zelena 4 L, čebula 2.50 L, šalota 4 L. če-senj 5 L, glavna solata 3.70 L, endivija 4 L, radič 3 L. mehka špinača 4 L, trda špinača 3 L, zelena paprika 7 L, rabarbara 4 L, novi krompir 2.25 L. namizna jabolka 4 L, jabolka za kuho 3 L, breskve in marelice 6 L. liter suhih bezgovih jagod 8 L, kilogram suhega šipka 8 L, kilogram suhega lipovega cvetja 20 L, liter lisičk 3 L, jajca 2 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 19 na rdečem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj yse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor ie opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vedno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Edo Deržaj razstavlja Slikar Edo Deržaj je priredil v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti svojo novo■'Razstavo, ki bo odprta v nedeljo ob 10. Pokazal nam bo vrsto svojsko lepih slik. Gledali bomo novega Deržaja. V bistvu se sicer ni spremenil, narava je zanj še zmeraj zakladnica največjih lepot, vendar tokrat je podal te lepote tako prepričevalno in s tako svojsko lepimi barvami, da se nehote vprašamo: smo li že videli slične podobe. In zdi se nam, da bo tudi za občinstvo odgovor na to vprašanje precej težak. Le v nečem si bomo menda vsi edini: Deržaj nam je tokrat ustvaril toliko novih in lepih podob, da bo kupcu izbira resnično težka ter da bo najbrž ostalo neodkuplje-nih le malo slik. Zato vas znova kar najtopleje vabimo: Obiščite Deržajevo razstavo, ki bo odprta od 2. do 30. avgusta. EIAR — Radio Ljubljana obvešča svoje poslušalce, da bodo prva poročila v slovenščini na sporedu dnevno ob 12.30, namesto ob 7.30. Ta sprememba velja od nedelje, 2. avgusta t. 1. dalje. Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Pripravljalni tečaj za italijanski jezik prične v ponedeljek, dne 3. avgusta t. 1. ob pol 10 v šolskem poslopju, soba št. 34-11 nadstr. (vhod Gorupova ulica št. 10). Tečaj, ki bo vsak ponedeljek in četrtek, je obvezen za vse učence vseh odsekov in oddelkov, ki imajo popravni ali razredni izpit. K temu tečaju se smejo prijaviti tudi učenci zavoda, ki so letnik dovršili z uspehom. — Učenci, ki imajo popravne izpite se opozarjajo, da najkasneje do 10. avgusta vlože predpisane prošnje za te izpite v direkcijski pisarni. 3. S. van Dyne: ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI ROMAN GOSPODA BENSOM Če sem vse do dneva, ko to pišem, kdaj na tihem obžaloval, da sem zapustil Van Dinejev urad, pisarno Davis & Dine, o kateri govorim v svojem skromnem delu, potem je prav gotovo vsako takšno kesanje izginilo tistega, spomina vrednega jutra. Tedaj ko se je začela nenavadna Bensonova zadeva in še štiri leta pozneje, sem imel to predpravico, da sem lahko zasledoval celo vrsto tako neverjetnih in presenetljivih zločinskih primerov, da jih enakih še noben mlad odvetnik po mojem mnenju ni nikdar doživel. V policijskih zapiskih Združenih ameriških držav tvorijo eno najpresenetljivejših skrivnostnih poglavij. Moj poseben odnos do Vančo ja mi je omogočil ne samo, da sem sodeloval pri vseh primerih, ki se jih je lotil, pač pa da sem bil tudi navzroč skoraj pri vseh k razgovorih, ki jih je imel z načelnikom okrožne uprave Markhamom. Vse važne stvari sem si vedno zapisoval. Zapisal sem si tudi (kadar sem se namenil kaj razložiti in kolikor mi je dopuščal spomin), kakšne so bile tiste nad vse svojevrstne psihološke metode, ki se jih je Vanče posluževal, da bi odkril resnico. In re* sem imel pravo srečo, da sem dokončal to delo, kajti samo po njegovi zaslugi lahko zdaj točno opišem tiste preiskave v vseh njihovih podrobnostih tako, kakor so v resnici potekale. Tisto jutro, 14. junija, ki ga nikdar ne bom pozabil, 60 nama sporočili presenetljivo novico o umoru Alvina H. Bensona takoj po zajtrku. V hipu sva nehala govoriti o nakupovanju Cdzan-nejevih slik. Ko sem isti dan nekoliko pozneje obiskal Kesslerjevo galerijo slik, sta bila tista dva akvarela, ki mi ju ie Vanče naročil kupiti, že prodana. Se vedno sem prepričan, da se Vanče, kljub zmagoslavju nad pojasnitvijo skrivnostnega Bensonovega umora in kljub temu. da je vsaj enega nedolžnega rešil iz ječe, ni nikdar potolažil nad tem, da je ostal brez tistih dveh majhnih slik, ki sta mu bili tako zelo pri srcu. Tisto jutro me je, kot navadno, povedel v Vancejev salon stari Currie, Vancejev najzvestejži sluga. Bil je to svoje vrste človek, kakršnih je malo. Umel jev igrati vlogo prvega hišnika ter biti istočasno strežnik in kuhar. Vanče je sedel v velikem naslanjaču in si oblačil domačo haljo iz indijske svile. Na nogah je imel sive šlape iz ir-hovine, na kolenih pa odprto Vollardo-vo knjigo o Cčzanneju, ki jo je prelistaval ter se tu pa tam, če je naletel na kakšno sliko, ustavil pri njej. Ponudil mi je brez besede majhen katalog, ki mu je služil kot nekak seznam, ter mi naročil, katere slike naj kupim še tisto dopoldne, ko eo Kessler-jevo galerijo šele komaj odprli. »Vem, da ti to naročilo ni prav posebno všeč,< je pripomnil z malomarnim nasmehom. »Tele majhne in nežne čačke se bodo tvojim odvetniškim ocem zdele morda nepomembne. Čisto drugačne so kot pa kaka »izurjena pisava« na stroj! Gotovo boš' mislil, da je ta ali ona obrnjena narobe. Ena je res, toda niti Kessler tega ne ve. Nikar si ne delaj preveč skrbi s tem, dragi moj Van. To so zelo lepe in ne preveč drage igrače, če človek pomisli, kakšno vrednost bodo še imele.« Vanče je bil zanesljiv presojevalec japonskega in kitajskega tiska^ in dober poznavalec preprog in keramične umetnosti. Slišal sem. da je nekoč povabil nekaj ljudi in jim brez kakšne prejšnje priprave naravnost učeno predaval o Ta-nagrovih kipih. Ta njegova razprava, če bi jo kdo napisal, bi bila zabavna in poučna monografija. Imel je dovolj sredstev na razpolago, da je lahko zadostil svoji strasti zbiranja dragocenih stvari in je imel lepo zbirko slik in drugih umetnin. Njegova zbirka je vsebovala zelo različne predmete, to pa samo na prvi pogled, kajti vsak posamezen predmet je bil po svoji podobnosti potez in oblik v neki določni zvezi z vsemi ostalimi. Bistri poznavalec takšnih stvari bi lahko čutil neko skupnost in zvezo med posameznimi predmeti, čeprav eo se razlikovali med seboj po starosti in slogu. Vanče je bil eden tistih redkih ljudi, ki imajo kot zbiralci svoje posebno filozofsko opredeljeno stališče. Njegovo stanovanje na Cesti 38-a je obsegalo dvoje gornjih nadstropij stare gosposke hiše. Opremil ga je nanovo, naravnost veličastno, ga deloma prenovil, sobe razširil in strope dvignil. Vsi prostori so bili brez pretiravanja zelo bogati na raznih primerkih orientalske in zahodnjaške, starodavne in sodobne umetnosti. Vse mogoče slike si našel tu, od najstarodavnejših italijanskih preprostih umetnikov pa do C6-zannejevih in Matissejevih. V zbirki originalnih načrtov in rizb so bila tu dela iz vseh časov, od Michelangela do Picassa. Vencejeva zbirka kitajskih časopisov je bila gotovo ena najlepših zasebnih zbirk v vsej Severni Ameriki. Napisal sem nekaj besed o Vanceje-vem umetniškem okusu s čisto določnim namenom. Napisal sem jih, da bodo v celoti razumljive dramatične pustolovščine, ki so se zanj začele tisto slovito junijsko jutro, če naj razumemo te pustolovščino, moramo imeti nekaj splošnih pojmov o njegovih nagnjenjih ter notranjih navdihih zanje. Žanimaje za umetnost je bil važen, lahko bi skoraj rekli, da odločilen činitelj v njegovi osebnosti. Še nikdar nisem videl človeka, kakršen je bil on, na videz tako nestanoviten, v resnici pa človek, v katerem je bilo toliko notranje skladnosti. Vanče se je_ zdel nekaj podobnega, kar mnogi označujejo z besedo »diletante. Povedati pa moram, da je bil globoko izobražen in da je v primernem trenutku znal to svojo izobraženost tudi pokazati. Po rodu in notranjih nagonih aristokrat je Vanče znal strogo držati primerno razdaljo od navadnih ljudi in njegovo vedenje je izdajalo neko nedoločno preziranje vsega, karkoli je bilo nižjega od njega. BU je odkritosrčen, a izredno piker cinik. Morda bi ga lahko označili kot prevzetnega dolgočasneža, a istočasno kot človeka, ki je znal vedno natančno opazovati življenje in prodreti v njegove globine. Živo se je zanimal za vsa vprašanja družabnega reda, toda le kot znanstvenik, ne pa iz kakšnih človekoljubnih nagibov. Njegova navadno nekoliko počasna govorica in malo zategnjen naglas, ki se ga je navzel v Oxfordu, kjer je dolgo časa živel, sta vzbujala v človeku, ki Vanceja ni poznal pobližje, vtis, da se potvarja, v resnici pa je bilo na njem zelo malo pretiranega ali prisiljenega. Na splošno je bil Vanče lep Človek, čeprav so poteze na njegovih ustih izdajale neko značilno krutost (kakršna se na primer lahko razbere iz portretov Medičejcev), a čeprav je razodeval izraz na njegovem obrazu — posebno takrat, kadar je dvignil obraz — neko nalahko šaljivo ošabnost. Čeprav so bile poteze stroge in pogled orlovski, je bil njegov obraz vendar zelo tenkočuten. Njegovo čelo je bilo široko in visoko, prej čelo umetnika kot pa kakšnega učenjaka. Sive in mrzle oči so bile nenavadno široko vsaksebi. Nos je bil raven in droben, brada ozka, nekoliko izrazita ter z globoko brazgotino. Spominjal me je nekoliko na Johna Barrymora, ki sem ga pred kratkim videl v Hamletu. atran 5. V Ribniški dolini krase še marsikako stanovanje stare skrinje Skrinje so bile materam in dekletom pravi zaklad Ribnica, 1. avgusta. Skrinja — ob tem imenu si nehote ustvarimo pred očmi podobo skrivnostne posode in v njej shranjenih reči, katere naj bi ostale prikrite nepoklicanim očem. Gotovo se boste spomnili v zvezi s skrinjo dobrodušne stare mamice, z nazaj zavezano ruto na glavi in od starosti neprestano premikajočo se brado, kako je včasih posegla z roko v žep pod predpasnikom in vzela iz njega pisan robec, na čigar voglu je bil privezan ključ. To je bil ključ njene skrinje. Hranila ga je vedno pri sebi, kaj bi ga tudi ne; saj je imela v skrinji poleg perila, obleke in raznih priboljškov, shranjene tudi svoje goldinarje. Kadar je kaj potrebovala, je odprla ta tajinstveni zaklad, a šele tedaj, ko se je prepričala, da ni nikogar v njeeni bližini. Kako bi tudi drugače. Odkar je prišla nevesta v hišo in se je ona umaknila »v kot«, ji sin ne more dati nobene krone več, le hčerka ji pošlje kdaj pa kdaj kak dolar iz Amerike. Ta skrinja ji je tako draga; postala je del nje same. Zdi se ji, da čuti z njo. Koliko veselih, a tudi žalostnih ur je presedela ob njej. Spremlja jo od dne, ko je kot rdečelično in brhko dekle, zapustila očetovo hišo. Vaški fantje so bile na dan poroke prišli po njo, jo med vriskanjem in petjem postavili na okrašen voz in jo z ostalo balo odpeljali na njen novi dom. Kako ponosna je bila tedaj na svojo skrinjo. Tamkaj je našla svoj prostor v »kamri«, na istem mestu, kjer je še nekaj dni poprej stala — taščina skrinja. Po njeni smrti je skrinja romala pod s treho, dokler j ni vsa črvojeda končala svoje poti v obliki polen in trsk v peči. To se je ponavljalo rod za rodom. Na podstrešjih kmečkih hiš je še danes mnogo takih skrinj, zato bo prav, če si te spomine, katere so nam zapustile naše babice in prababice, bližje ogledamo. Kot omenjeno, je bila skrinja najvažnejši in najimenitnejši del nevestine bale. Brez nje si ni bilo mogoče misliti kmečke »ohceti«. Čim bogatejša je bila nevesta, lepšo skrinjo je imela. Ta je prišla Pri nakladanju, kot prvi kos bale na lojtrni voz. Ta je bil lepo okrašen z venci iz smrečja, poleg tega je bila k vsaki ročici privezana smrečica okrašena z raznobarvnimi papirnatimi trakovi. Včasih je bila skrinja tako zelo težka, da jo niti 'štirje krepki fantje niso mogli dvigniti s tal. Napolnili so jo skrivaj do polovice s koruzo; poleg tega so sedla tudi dekleta na njo. Te skrinje na nobeno »vižo« niso pustile odnesti iz hiše; češ, če ste nam vzeli že nevesto, obdržimo vsaj to za spomin. Šele na ženinovo prošnjo in proti dobri odkupnini so se omehčale. Da bi se je spet ne polastile, je sdel starešina na njo. Voznik je v največji naglici vzel vajeti v roko in počil z bičem. Konji so v diru odpeljali voz z dvorišča. Harmonikaš je raztegnil meh, vrisk in fantovsko petje sta preglušila žensko govoričenje... Na ženinovem domu so skrinjo postavili na določen ji kraj. Starešina, ki je imel povsod glavno besedo, jo je iz gole radovednosti odprl in tedaj je z glasnim krikom skočil iz nje orjaški Petelin. (Tega so fantje zaprli v skrinjo pred nabadanjem bale.) Žival je vsa prestrašena iskala ^hoda. Skozi vrata ni mogla ven, ker je bila veža Polna fantov, zato se je zaprašila na okno in drobni kosci šipe so zažvenketali po podu. Ta prizor je spravil vse v dobro voljo. Ženin si je mislil: ji$bra zamenjava, več je vreden petelin kot šipa in je povabil fante v hišo. Izdelana je bila skrinja iz zdravih javorjevih, češnjevih ali hrastovih in le redkokdaj iz smrekovih desk. Tedaj namreč mizarji še niso znali tako spretno zadelavati razpok in grč v lesu, kot to delajo danes, zato so morale biti deske brez vsakih napak. Z izdelovanjem so se ukvarjali obrtniki, med katerimi so bili pravi mojstri v tej panogi domače umetnosti. Znali so okrasiti skrinje na najrazličnejše načine. Izrazite ribniške skrinje ne zasledimo. Vzroka je iskati v dejstvu, da so Ribničani že leta 1492. dobili obsežne koncesije, katere so jim dovoljevale trgovati in krošnjariti s »siiho ruabo« daleč PO svetu, predvsem po predelih, kjer so živeli naši ljudje. Prav to je vplivalo, da so izdelovali skrinje, kakršne sq videli po sosednjih krajih. Dodali so jim tudi kaj pristno domačega. _ Pri natančnejšem opazovanju skrinj vidimo, da so bile stene zveezane s tkzv. »križno vezjo«, ki trdno spaja deske med seboj. Vogelni sklepi lma-jo pravokotno in tudi trapecasto obliko, kakor je pač napredovala obrt in podjetnost izdelovalcev. Pokrov je raven in pritrjen na »pante« — dolge in ozke železne vezi, najrazličnejših oblik. Ponekod so te vezi po dolžini do polovice preklane, kraka sta špiralasto zavita navzven. Drugod je konica kraka polžasto zavita ali pa ima suličasto obliko. En krak panta je pribit na notranjo stran pokrova, druga pa na zadnjo steno skrinje. V sklepu sta spojena z osjo, okrog katere se sučetea. Pokrov je za spoznanje večji od zunanjega obsega skrinje; okrog njega je pribit še lesen rob zaradi boljšega zapiranja. Dno je pribito s kovanimi, robatimi žeblji na stranice. Zaklepljejo se najpogosteje s ključavnico, poznano pod imenom »pleh«. Mehanizem iste je dokaj preprost, že z navadnim vitrihom ga lahko odpremo. Okov na prednji strani ima izsekano luknjo za ključ in je raznih oblik (največkrat ovalnih ali rombastih). Z nizkimi podstavki, ki naj bi predstavljali noge, katerih prednji del je kvadratne ali pravokotne oblike, je skrinja dvignjena od tal. Zunanjost skrinj je pobarvana z enotno barvo — rjavo ali rdečo. So pa med njimi tudi »na-turne« barve. Pri takih najdemo na gornji strani pokrova obrobne bordure — vložke različno barvnega lesa, zloženega v like — pravilnih geometričnih oblik. Take bordure so tudi na sprednji strani skrinje. Na srednji strani je znamenje IHS. Površina je politirana in se vsa skrinja lepo sveti. Na notranji strani pokrova opazimo prilepljene slike svetnikov in prizorov iz sv. pisma, verjetno pa je, da so jih prilepilee naše babice same. Notranjost skrinje ni razdeljena s kakimi predali, pač pa je pri vseh, na desni strani, takoj pod pokrovom, kakih 15 cm globok predal, pokrit z deščico. V tem predalu so hranile gotovino, dokumente in podobne vrednosti. To naj bi bilo par besed o skrinjah, kakršne so stale včasih po naših kmečkih domovih. Kakih posebnih, umetniško izdelanih kosov doslej nisem opazil. Vse so skromnejše po svoji zunanjosti, kot so bile skromne njihove lastnice. Izčrpen opis skrinj iz ostalih naših krajev najdete v »Etnologu«, glasniku etnografskega muzeja v Ljubljani, knj. XIV., v razpravi izpod peresa dr. Franceta K. Kosa. A. J. Skromnost in preprostost dajeta letošnji moi svojo značilnost Ljubljančanke so letos izredno skromne Ljubljana, 1. avgusta. Ko te je te dni povedla pot po mestu ali v okolico, si videl povsod gruče ljudi, zlasti mladine, ki je hitela na kopanje, da se osveži, saj je sonce zadnje dni zares peklo in žgalo, da je bilo ozračje kar soparno. Povsod je bilo vse polno kopalcev; na Koleziji, v Iliriji in v preurejenem kopališču v Trnovskem pristanu. Dopoldne in popoldne so se kar valile skupine mladine in starine v kopališča. Ko človek sledi takemu živahnemu vrvenju, pa ne more preko značilnih slik na letošnjih kopališčih. Slab opazovalec seveda ne opazi teh značilnosti. Evo jih! Morda se boš začudil, ko boš malo natančneje pogledal skupine kopalcev, da se za kopanje tudi pripravijo. Pa kaj še opaziš letos na kopanju? — Novo modo. Modo, pa v teh časih? Letošnja kopalna moda pa je preprosta, zato kritike niso potrebne. Dame nosijo letos skoraj izključno pestre barv-nate kopalne oblekce iz pralnega platnenega blaga. če pogledaš še natančneje, vidiš, da imajo leotšnje kopalne oblekce druge, zelo praktične prednosti. Tako so letošnje kopalne oblekce kaj pripravne, ker imajo gumbke in zapirače, katere lahko hitro iztakneš. Značilno za letošnjo kopalno sezono so tudi kopalne torbice iz istega blaga ko kopalna obleka. Te torbice so zelo praktične; imajo dva dela: en del za oblekco, drugi pa za malico. Prav je, da imajo kopalci dvojno kopalno obleko, da je ena vedno suha. Moški še vedno nosijo kopalne hlačke, dočim ima le malo dam volnene oblekce. Pa še nekaj opaziš na kopanju. Dame ne prihajajo h kopanju v najlepših in najboljših oblek-cah, ki bi jih tu lahko zmečkale. Tako tudi tukaj vidimo potrebno skromnost in štednjo. Drugače dame še vedno posvečajo vso pozornost modi. Letos opaziš v Ljubljani izredno mnogo belih in pisanih obleke v naravnih barvah, ki naše ulice kar nekako požive. Te oblekce so zelo praktične, ker jih lahko nosijo ves dan. Značilnosti teh obleke so: živa naravna barva, posebni usnjati ali pasovi iz blaga, tako imenovana šerpa, kratki rokavi in različnost kroja. Popoldne nosijo dame v podvratnih izrezkih barvaste verižice in moderne barvaste okraske, ki obleko zelo spremene. Če ima dama še novo, svo; jevrstno fjizuro, pa je skoraj ne poznaš. No, saj to je značilnost, posebnost — posebnost pa je — moda. Mnogi saj tako mislijo. Druge, zlasti dekleta nosijo raje zvončaste, čipkaste obleke. Te so pri nas že bolj udomačene. Značilnost teh oblek je preprost kroj brez vsakega okraska. Za praznične prilike nosijo dame vedno bolj svilene obleke. Se ena značilnost letošnje »mode«. Na kopanje dame ne prihajajo več v nogavicah. Saj to je res nepraktično in negospodarsko. Nošenje nogavic ‘ smatrajo dame v letošnji modi že za luksus. Pa saj res skoraj ne opaziš, da ne nosijo nogavic, tako so se »oskrbele« z naravno sončno rujavo barvo, tako, da šele v ostrem pogledu opaziš razliko. Pa saj to tudi bolj pristoja, če nosijo lesene coklje, s katerim vzbujajo pozornost saj nervoznim, ki se raje izogibajo prometnih ulic, da jim ne zveni po ušesih peketanje novih »čevljev«. Letos je prišel iz mode tudi klobuk, saj v Ljubljani. Včasih je bilo damo skoraj sram stopiti na ulico, kaj šele v kavarno brez klobuka. Sedaj hodi večina dam brez pokrivala. Kljub vsemu temu pa Ljubljančanke niso nič manj elegantne in ljubke, lahko rečemo, postale so skromnejše, na kar pa so lahko ponosne. Ljubljana Jutri bodo v berlinskem stadionu hude borbe Prav gotovo se ne molimo če rečemo, da bo jutri v berlinskem olimpijskem stadionu največja lahkoatletska prireditev zadnjega časa, saj se bodo zbrali v areni skoraj vsi najboljši atleti sedanje evropske lahkoatletske elite. Ne le domačini, ki bodo postavili vse, kar je pri njih najboljšega, ampak tudi tuji tekmovalci bodo postavili na start vse tisto najboljše, kar imajo zdaj pri rokah. Jutrišnji nastop bo takšen kot že zlepa ni bil. Oči vseh športnikov v Nemčiji in na tujem bodo jutri uprte na berlinski stadion, kjer bodo gotovo padali novi rekordi. Razen lepo zastopanih domačinov in številnih Italijanov, ki so že tudi postavili svoje može — njihova imena smo v našem listu že med tednom objavili — bo na startu tudi okrog 20 Madžarov, nekaj odličnih holandskih tekmovalcev, nekaj atletov junaškega finskega naroda, nekaj Dancev in Švedov. Nemčija je pri izbiri svojega moštva postavila kar tiste najboljše, ki so na tekmovanjih zadnjo nedeljo dosegli najlepše uspehe. Izbira pač ni bila težka. Moči, s katerimi bo jutri razpolagala Nemčija, so zelo solidne in prav gotovo bodo imeli odlični inozemski g06tje z njimi dosti dela, če se bodo hoteli povzpeti na prva mesta. V nemškem moštvu so sama elitna imena. Mellerowicz bo tekel na kratke proge, na srednji progi bodo gledalci videli Giesena in Kaindla, na dolgi progi znanega Syringa, čez zapreke bo tekel za Nemce Zepernick, skakali bodo Langhoff, Nacke, Wege-mann in Gloetztner, v metih se bosta pomerila z drugimi WolIcke in Wotapek. Pri kopju pa bo imel gotovo eno prvih besed kopjaš Pektor, ki je nedavno na Dunaju prekoračil 70 m znamko. Pri težkem kladivu bosta merila moči Storch in pa Heine. Jasno je, da so se tudi alteti-gostje na tekmovanje temeljito pripravili. Posebno v Italijanih bodo Nemci naleteli na trde orehe, Imena Monti, Taddia, Campagner, Lanzi, Consolini in druga že tudi nekaj pomenijo v mednarodnem športnem svetu in bodo prav gotovo jutri potrdili sloves italijanske lahke atletike. Od gostov naj nadalje omenimo Madžare Szaba, Nemetha, Szigagyja, Le-venteja, od Fincev znanega Nikkanena, od Holandcev Osendarpa itd. Pač imena, ki opravičujejo trditev, da bo jutri v berlinskem stadionu vroče. 21. oktobra se bodo pomerili med seboj madžarski in danski amaterski boksarji. Kako so se končala nogometna srečanja med Romunijo in Nemčijo dozdaj. Vsakokrat so igro dobili Nemci in to leta 193o. 4 : 2, 1. 1938. 4 : 1, 1. 1940. 9 : 3, 1. 1941. 4 r2. Koledar Danes, sobota, 1. avgusta: Vezi sv, Petra. Nedelja, 2, avgusta: 10. pb. Pore. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Nedeljsko dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7-1. Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke pri Pokrajinski delavski zvezi je uvedel uradne ure za svoje članstvo, ki se vrše vsako nedeljo od 9—12 dopoldne v prostorih sindikata, Miklošičeva c. 22, I. nadstr., soba št. 7. Ob delavnikih dobe člani vse potrebne informacije v industrijskem oddelku PDZ, soba št. 5. Na II. moški realni gimnaziji v Ljubljani se bodo začeli brezplačni tečaji italijanskega jezika za učence v ponedeljek 3. avgusta ob 9 na Rakovniku. Po odredbi Visokega komisariata so ti tečaji obvezni za učence, ki imajo popravni izpit iz italijanščine, lahko pa se jih udeležujejo tudi drugi učenci. — Ravnateljstvo. Močne konteninaste rjuhe so včerajšnji petek zjutraj pogrešili v nekem ljubljanskem socialnem zavodu. Ne kupujte torej rjuh od raznih neznank in neznancev, prosimo pa. naj vsakdo, ki mu bo ponujena kaka rjuha, natanko pogleda, če je na eni strani na novo zarobljena. Tu je namreč gotovo odrezano znamenje s skrajšanim imenom zavoda in s številkami nadstropja, oddelka in sobe- Pridržite ponudnika z rjuho in takoj pokličite stražnika. Vsak sum naznanite policiji ali pa mestni občini. Svarimo pred nakupom in prosimo za podporo pri zasledovanju, ker s tem storite dobro delo v korist mani premožnim slojem. Nosečim ženam bo mestni preskrbovalni urad začel običajni mesečni dodatek nakazovati šele v torek 11. avgusta, ker bo začetka meseca velik naval drugih strank. Zato naj noseče žene v lastnem interesu pridejo po dodatek šele v torek 11. t. m. in naslednje dni. Krojaške pomočnike vabimo na sestanek ki bo v nedeljo, 2. avgusta 1942 ob 9 dopoldne v pisarni industrijskega oddelka, Pokrajinska delavska zveza, I. nadstr., soba št. 5. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, ureditev delovnih pogojev, izpopolnitev odbora in raMto. Vsi vljudno vabljeni. - Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke. Viiji tečajni izpit na mestni gimnaziji: pismeni od 15. do 17. julija, ustni od 20. do 27, julija: A oddelek: Bajc Duša (z odliko, oproščena), Božič Majda, Čerček Nada, Dekleva Sonja (odi., opr.), Dermaša Gabrijela, Deržaj Josipina, Dremelj Pavla, Dular Marija, Dyml Miluša (odi., opr.), Friedrich Nada, Hribar Marija (odi., opr.), Jančar Marija, Kobav Aleksandra, Korošec Majda (odi., opr.), Lapajne-Premrov Nuša, Lesjak Joža, Lutman Irma, Medič Radislava, Pavlič-Mramor Vlasta, Mravljak Marija, Osterman Marija, Perme Vida, Rekar Milena, Sajovic Tatjana, Smerkolj Silva, Šarabon Jelka (odi., opr.), Šenk Marija (odi., opr.), Škafar Zlata (odi., opr.), Štebljaj Tatjana, Štrubelj Anka, Virant Alenka, Weber Marija, Zemanek Ruža, Zemanek Sonja, Zivariovič Branka. — B oddelek: Bulc Majda, Dobravec Nadislava (odl„ opr.), Furlani Marija, Hibšej, Božena, Kalin Ljudmila, Kenda Milena, Klepec Božena, Knaflič Nevenka (opr,), Kogej Vida, Kosem Ljuba, Lapajne Ruža, Lenček Helena, Lenček Marijana, Martelanc Neva, Masle Sonja, Masle Vlasta, Neubauer Edita, Oblak Marija (odi. opr.), Pečjak Ana, Pirš Majda, Resnik Zdenka, Rus Silva, Sferza Sonja, Sfiligoj Vesna, Stare Jelka, Telavetz Franica (odi., opr.), Toplikar Marija, Turk Roza, Valentinčič. Ana, Weiss Rafaela, Žagar Janja. — C oddelek: Tominec-Abulnar Nada (odi., opr.), BabŠek Jelena (opr.), Beden Vera, Bricelj Iva (opr.), Brilej Mija, Briški Vida, Devetak Marija-Božena, Geiger Anica, Hubad Mira (odi., opr.), Jerič Jelena, Juvan Danila, Kramer Bruna, Langus Neža, Lojk Marjeta, Lovrenčič Antonija (opr.), Mikuletič Franjica, Mramor Tatjana, Neuberger Eva-Marija, Omladič Vi-dojka, Pakor Vera, Patik Libuša, Pavlin Sonja, Pavlovčič Darinka, Ruprecht Breda (odi., opr,), Sancin Ana-Marija, Seunig Meta, Stritar Amaliia (odi., opr,), Vrančič Marta, Zore Antonija, tljubljansko gledališke Drama. Zaradi snaienja ostane drama od 27. julija do 10. avgusta zaprta. Opera: Sobota, 1. avgusta ob 17: Baletni večer. Lanskoletni abonma Četrtek. Nedelja, 2. avgusta ob 16: »Trubadur«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 3. avgusta: Zaprto. Torek, 4. avgusta ob 17: »Trubadur«. Red A. Sreda, 5. avgusta ob 17: Baletni večer. Lanskoletni abonma Sreda in B. V. HEISER 59 Zdravnik gre ^ križem svet Po tem razgovoru smo nastavili ve-š&aika, ki je dobival posebno podporo, da bi preučeval in izdelal načrt za zdravstveno ipreosnovo vse dežele, a v nikdar uu-esničila. .. Kučinga sem odpotoval v Male- zijo, m sicer v Singapoore — levje mesto« — ki ga je sir Stamford Raffles iz majhnega ribiškega naselja spremenil v veliko pristanišče in je pozneje z ra silo v naj večje trgovsko središče in ogledoval najrazličnejše ladje ter »oo-znaval pisano in mešano življenje tega izrednega svetovljanskega metsta. Hotel Raffles, eno najslavnejših gostišč na svetu, je zmeraj bil mgneten. Vsaka ladja je izkrcala trume potnikov z vseh delov sveta in na ogiomni verandi, ki je obvladala ves za.iv so posebni hladilniki vršali med lepimi palmami, led je žvenkljal v kozarcih m neprenehoma 6i slišal zahteve po žganju m kisli vodi. Preden se je odpravil na svojo pot Po Vzhodu 1. 1914, je Rose prav dobro vedel, da je poznanje bolezni po črevesnih živih nitkah že vedno nepopol- no. Bilo je treba še rešiti prav temeljno vprašanje: ali se da slabokrvnost, ki jo povzročajo ti zajedalci, ločiti od slabokrvnosti, ki je posledica malarije ali druge bolezni, Videz je bil, da je bila Malezija najbolj pripraven kraj za take raziskave. S sodelovanjem vilade je Rockefellerjev zavod imenoval odbor, v katerem sta bila ameriška zdravnika S. T. Darling ter M. A. Barber, ki jima je pomagal še angleški zdravnik II. P. Hacker. Dr. Darling, načelnik tega odbora, je bil prej z generalom Gorgasom v Panami, kjer je mnogo pripomogel k uspešnim napredkom zdravstvene službe. Dt. Barber je bil profesor bakteriologije na »Kansas Medica] Colile-geu«, kjer so se mu posrečila mnoga zelo važn« odkritja. Moje prvo prizadevanje je šlo za tem, da sem po združenih malajskih otokih pripravil pot Darflingo\teimi odboru. Nazadnje smo opravili še mnogo raziskav, glede črevesnih živih nitk po Strait Settlementsu. Kakor po drugih malajskih državah, tako sem tudi na Javi izposloval dovoljenje odboru, da je lahko razvi- jal svoje preiskave. Trajalo pa je še mnogo let, preden se je dalo kaj stvarnega uresničiti. Vsajc napredek je bil namreč težaven zaradi trmastih holandskih betic, ki so sodili, da bi lahko vse to delo opravili čisto sami, saj so tudi v drugih panogah dosegli že tako imenitne uspehe. Sprva so sumničili, da sem prišel mednje, ker bi si rad zagotovil dovoljenje za družbo Standard Oil. Če bi me naravnost vprašali, ne bi bil v zadregi za odgovor, a meglenih in zavitih namigavanj ni tako lahko pobijati. Vendar pa so bile holandske oblasti z nami zjmeraj prav gostoljubne in olikane ter so vedno poslušale naše nasvete. Sicer je trajalo dolgo, preden je kaka zamisel prodrla v možgane teh kljubovalnih ljudi, a če je kdaj prodrla, je pa tudi obtičala. In zato sem tudi jaz vztrajal. Iz Batavije sem se vrnil v Singa- goore ter od tam nadaljeval pot v iam, kjer smo na višavju Čijengmaj mnogo starih budistovskih svetišč spremenili v javne dvorane ter ondi ljudem nazorno prikazovali življenjski potok in razvoj živili nitk, Iz Siama sem se z vlakom vozil nazaj v Malezijo in se za nekaj ur ustavil na lepem otoku Penangu. V pristanišču je zmeraj vladala strahotna gneča bark in ladij. Ker ni pripravnih izkrcevalnih ploščadi, morajo blago in potnike spraviti na suho po majhnih čolnih. Iz Pena.nga se v eni noči pripelješ po železnici y Kuala Ltampur, glavno mesto malajskih državic, ki jo tamkaj kar kratko označujejo s K. L. To je bilo prvo mesto na svetu, zgrajeno po regulacijskem načrtu, ki ga je uresničila neka ženska organizacija. Vsak gradbeni načrt je šel v pregled in o-dobritev, ker je moral biti v ubranem skladu z ostalimi poslopji. V Kuala Lumpurju je med vojno in po njej cvetela velika bogatija. Tovori gume in cina so bili tako obilni, da jih je bilo treba obdavčiti le z majhnho dajatvijo, pa so že imeli toliko denarja, da so z njimi krili vse potrebe javnega upravnega življenja. Bila je prava Indija Koromandija za plačevalce davkovl Vse vrste dobrine si mogel dobiti za malo denarja ali skoraj zastonj. Dobre ihavane« so bile po io centov ena. Res je sicer, da se da v Združenih državah prav udobno potovati, vendar pa se Amerika ne more primerjati z Malezijo, kjer sem za pol dolarja lahko dobil svoj oddelek s posteljo, z mnogimi zaščitenimi okenci, ršno kopeljo, prezračevalci in teko-vodo. Ker je bila dežela neizrekljivo bogata,’ malajska vlada ni čutila potrebe po naši denarni podpori. Zahtevali in spraševali so nas samo po naših izkustvih ter zamislih. Na Sumatri smo oblastnike navduševali za borbo proti nevarnim črevesnim zajedalcem ter proti beri-beriju in tujim podjetjem, ki so pravkar začela izkoriščati obsežne nasade, smo doka- Lr zali gospodarsko vrednost in važnost boia proti boleznim. Mi smo se pa zato nekaj naučili po Holandcih glede ravnanja z močvirsko malarijo, kar smo pozneje lahko koristno uporabljali Iz Belawana Deli ja, glavnega pristanišča na Sumatri, sem se odpeljal v Rangoon, prestolnico Burme, ki je zelo bogata olja, riža, lesa »teakc, gumija in se pona.ša i velikim Shwe Da-gonom iz čistega zlata. Burmanci so zelo pohlevni in krotki ljudje, nagnjeni k lenobi. Zdravstveniki so iskali pomoč pri domačih svečenikih Bpun-gis, ki so bili prav koristni, kadar je bilo pa primer treba hoditi okrog nn zbrati ljudi za cepljenje. Višji sloji so bili zelo navdušeni za omiko, a pri vsem navdušenju niso bili dosti resni, tako da zaradi svojega strastnega hlepenja po užitkih in veseljačenju niso bili vredni resnega zdravniškega truda. Dijake je bilo treba plačati, da bi obiskovali tečaje na vseučiliški medicinski fakulteti in vlada jim je morala dovoliji, da so jemali s seboj svoje strežnike. Burmanci 60 se svoje zdravniške šole tako sramovali, da mi niso dovolili, da bi jo obiskal. Po osebnih navadah pa Burmafld niso bili ravno zanikrni: bili go snažni in uporabljali so stranišča. A bolj obljudeni nredel te dežele je nizka ravnina in kadar se je v deževni dobi zemlja zmehčala, so se mnogi prebivalci nalesti črevesnih živih nitk. Angleško ljudstvo bo dobivalo samo še »meso v prahu« Zaradi pomanjkanja ladij bodo morali še bolj omejiti dovoz zmrznjenega mesa iz Amerike Angleška vlada je s 15. .julijem še bolj omejila uvoz življenjskih potrebščin, kakor je bil omejen že dozdaj, piše neki poročevalec iz Stockholma. Pristojni krogi britanske admiralitete stoje na stališču, da mora biti s 15. avgustom, ali pa vsaj s 1. septembrom vsak uvoz živil, ki ne bi bil namenjen za vojsko ali za tiste delavce, ki so zaposleni v vojnih tovarnah, ukinjen. To pa seveda v primeru, če vojna na morju po kakršnem koli »čudežu« ne doživi za Anglijo ugodnega preobrata. Toda s takšnim »čudom« v Angliji ne računajo, kvečjemu s tem, da se bodo izgube na morju zaradi spremembe letnega časa zmanjšale, toda ta padec izgub bo samo prehodnega značaja. Ker doslej še niso našli učinkovitega orožja proti podmornicam, ne preostane torej nič drugega kot to, da se uvoz še bolj omeji. Tako bodo v prihodnjih tednih — nadaljuje svoja izvajanja stockholmski poročevalec — ukinili dovoz zmrznjenega mesa iz Amerike v Anglijo. Ker pa se Anglija pošiljkam mesa iz Amerike ne more odpovedati, so sklenili, da bodo odslej uvažali v Anglijo meso v prahu. Po posebnem postopku bodo v Ameriki odstranili do 90 odst. vlage iz mesa, posušeni mesni prah pa dali potem v primerne doze. Meso v prahu bodo v Angliji, preden ga bodo kuhali, morali zmečkati, da bo res prah (kakor na primer gospodinja, ki kuha kavo, zdrobi cikorijo, ko jo deva v lonec). V Londonu so nareedili tudi že nekaj poskusov s tem novim živilom, z mesom v prahu. Pravijo pa, da Angleži niso preveč navdušeni nad temi prvimi poskusi, vendar pa upajo na višjih mestih, da se bo prebivalstvo privadilo mesu v prahu. Privaditi se bo tudi moralo — nadaljuje omenjeni časnikar — ker bodo pozimi vse sveže meso porabili v prvi vrsti za vojaštvo, mesa v zmrznjenem stanju pa ne bodo mogli nič več uvažati iz Amerike, kakor so ga doslej. Zastopnik, ki v Angliji skrbi za izvajanje »zakona o najemanju in posojanju«, Stettinius, je zadnjič pri neki priliki obiskal neko restavracijo — končno pripominja poročilo iz Stockholma — in je pri ogledovanju jedilnega lista izjavil, da bi Amerika zelo rada pošiljala v Veliko Britanijo živila, edina težava pa da je s prevozi. Pripomnil je še, da bodo »pretehtali« vse možnosti, kako bi Amerika lahko še naprej pošiljala Angliji svojo pomoč. Prekop med Budimpešto in Fiumo Ps siajnovejšem načrtu naj bi bil ta prekop 380 km daljši kot je železniška proga Budimpešta—Fiume Budimpešta,... (CE). Med številnimi načrti, ki so jih zadnje čase v vEropi naredili za zgraditev plovnih prekopov in ki jih zdaj podrobno proučujejo, je zlasti omembe vreden • prekop, po katerem naj bi bila madžarska prestolnica Budimpešta v neposredni vodni zvezi z Adrijo. Ta načrt prav za prav ni tako nov, saj se z njim ukvarjajo že precej časa in skušajo najti najboljšo pot za njegovo izvedbo. Najnovejši načrt pa se razlikuje od vseh prejšnjih po tem, da bi bil prekop izkopan neposredno med madžarsko prestolnico in najbližjim pristaniščem ob Adriji, t. j. pristaniščem Fiume. Ni nobenega dvoma, da bi pristanišče Fiume imelo za madžarsko gospodarstvo izredno velik pomen. Edina slaba stran tega pomembnega prekopa med Donavo in Adrijo pa bi bila v tem, da hi bil prekop, kakršnega si zdaj zamišljajo, precej daljši kakor pa železniška proga Budimpešta— Fiume. Železniška proga med Budimpešto in pristaniščem Fiume je dolga komaj 600 km, prekop pa bi moral biti najmanj 980 km dolg. Poleg tega pa tudi graditev prekopa sama ne bi bila posebno lahko stvar. Treba bi bilo premagati znatne ovire, kakor na primer visoke gorske grebene. Šelee ko bodo vsa tehnična in gospodarska vprašanja v celoti rešena, bodo lahko začeli misliti na uresničenje tega, vsekakor velikopoteznega načrta. Prekop bi bil v vsakem oziru velikega pomena ne samo za Madžarsko in njeno gospodarstvo, pač pa tudi za kraje, skozi katere bi bil speljan, zlasti še zato, ker so dosedanje železniške zveze med Madžarsko in Adrijo precej pomanjkljive, pri čemer je treba imeti pred očmi tudi neprijetno dejstvo, da morajo zdaj mnogo blaga, namenjenega na Adrijo zaradi ozkotirnosti nekaterih železnic na Balkanu, prekladati. Odisejada nemškega letalca na finskem bojišču 14 dni je hodil po sovjetskem ozemlju in nazadnje srečno prispel na Finsko Nek nemški letalec, ki se udeležuje bojev na bojišču v Kareliji, in so ga že štirinajst dni pogrešali, se je zdaj vrnil na finsko stran. Celih štirinajst dni je hodil po sovjetskem ozemlju in je v tem času doživel marsikaj bridkega. Zgodilo ge jmagala pripeti tudi pokrivalo. Karlina, ki si nikdar prej ni dala vzeti pravice, da bi pomagala svoji materinski prijateljici, je malce bleda obstala zraven in gledala, ne da bi zinila besedo. Ko je stopila na cesto, je že bila zopet organistinja tista, ki je naglo pritekla in ponudila svojo roko gospe proštovi. Karlina se je morala zadovoljiti s tem, da je sama stopala ob strani. Gospa Sundler je bolj kot kdo drugi preizkušala Karlinino potrpežljivost. Vendar je Karlina dobro vedela, da se je bo znebila, cim bodo na gornjem koncu ceste dospele do organistovega stanovanja. Pa ne! Ko so srečno prišle tako daleč, je vprašala gospa Sundler, ali ne bi smela z njima prav do proštije? Malce sprehoda bi se ji po dolgem sedenju pač prileglo. Gospa Forsius ni imela nič proti temu in tako so nadaljevale svojo pot kakor prej. Tudi zdaj ni Karlina odprla ust. .Stopila je le nekoliko naprej, tako da je pustila ostali dve nekoliko za seboj in ji ni bilo treba več poslušati sladkega in hlinjenega glasu gospe organistove. Schagerstroem. Vso pot po ponesrečeni snubitvi v proštiji je sedel Schagerstroem v svojem vozu z nasmeškom na ustnah. Če ne bi bila zraven kočijaž in strežnik, bi se najrajši zakrohotal, tako smešno se mu je zazdelo, da se je on, ki se je popeljal, da bi revni deklici izkazal dobroto, na tak način pustil osramotili in užaliti. »Toda pri vsem tem, kar je rekla, je imela čisto prav,« je mrmral sam pri sebi. »Pri Bogu,, čisto prav imal Prav za prav ne razumem, kako da nisem vsega treznejše pretehtal, preden sem se spustil na snubitev!« »Sicer pa ji je ta izjava sijajno pristojala,« je nadaljeval v svojih mislih. »Vsaj to imam vendar kot plačilo za svoj trud. Bil je pravi užitek, da sem jo videl tako lepo.« Ko se je nekaj časa peljal, si je dejal, da je nazadnje le vesel vse te zgodbe, čeravno se je bil morebiti nerodno vedel, ko je pa spoznal nekoga, ki se ni oziral na to, da je on najbogatejši mož v Korskyrki. Mladenka ni niti malo poskušala, da bi se mu vsiljevala. Gospod ičnt Loewenskoeld je to naredila, kakor da sploh ne bi vedela, da ima pred seboj milijonarja, nasprotno, ravnala je z njim tako, kakor s prvim potepinom, na katerega bi naletela. Za Ljud*ko tiskamo * Ljubljani: Jožo Kramarič — Izdajatelji Inl Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vraiamo — »Slovenski dom* Izhaja ob delavnikih ob t* - Me. sc£na tmrfvEnlim ii Ur, za Inozemstvo 15 Ur — Uredništvo} Kopitarjeva nlica t/U) — Upravni Kopitarjeva ulica t, Ljubljana — Telefon »tov. 40-01 do 40-05 — Podrolnicai Nov« mesto