Naročnina mesečno _ _ —_ ^ ________ Cek. račun: Ljub« 25 za ^B^^^k ^^Bm ^^^^^^^ r ^^^^^^^ Uana atvo 40 — ne* ^^ ^^B W J^M M ^^M ~ 10.349 za izdaja ce- J^V JHV f^B B^B M M % za ^^^^^^ ^^m MB flf B MB^^^^ B^^^kM ^^B Zagreb inozemstvo 120 Din _ ^^B .. ^^B M BKj M ^Bl ^^B Praira-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^^^LhM^P fBSSL^T .JMfiBl_tBP ^^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.b/lll ^^^^^^^^^^ ^ jeva6. telefon 2992 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^iSftturrS^K Sanacija srednje Evrope je nujna! K pogajanjem z Italijo Zadnje čase je Italija v trgovinskopolitičnem oziru zelo aktivna. Pred nedavnim je zaključila trgovinsko pogodbo s Španijo, za njo je sklenila začasno pogodbo s Francijo. Nadalje je sklenila Italija trgovinsko-politične konvencije z Avstrijo, Madjarsko in Nemčijo. Te dni se vrše tudi pogajanja za spopolnitev pogodbe s Sovjetsko Rusijo, ki je bila sklenjena lani. Naša delegacija za novo trgovinsko pogodbo se tudi mudi sedaj v Rimu in naše gospodarstvo z največjim zanimanjem pričakuje rezultate teh pogajanj. Treba je namreč vpoštevati, kako veliko vlogo igra Italija v naši zunanji trgovini, predvsem v našem izvozu. Lani smo iz naše države izvozili v Italijo raznih proizvodov za 1.199 milijonov Din. To pomeni, da Italija v našem izvozu zavzema prvo mesto daleč pred drugimi državami, in da je tvoril izvoz v Italijo malo manj ko četrtino vsega našega izvoza. Biia pa so leta, ko smo v Italijo izvozili skoro 29% vsega našega izvoza. Najvažnejši predmeti, ki so šli v Italijo, so bili naslednji: rezan les, jajca, goveja živina, perutnina, koruza, fižol, pšenica, oglje, drva itd. Med vsemi odjemalci našega lesa je Italija daleč na prvem mestu. Tu je posebno interesirana Slovenija, ker od vsega izvoza lesa iz Jugoslavije, daje naša banovina ob normalnih razmerah okoli 70%. Razumlijvo je, da smo na tem posebno Slovenci skoro življenjsko inte-resirani. Na drugi strani pa Italija nima tiste pozicije v našem uvozu, kakor jo ima v izvozu. Kajti vsega našega uvoza je prišlo lani iz Italije samo 493 milijonov Din ali nekaj nad 10%. To pomeni, da je Italij i med našimi uvozniki šele na četrtem mestu, dočim je bila leta 1924 in 1925 na prvem. Naša trgovina z Italijo je bila torej lani aktivna za 706 milijonov Din. Ob takih številkah nam postaja razumljivo pisanje italijanskega tiska, ki ugotavlja to nesorazmerje med uvozom in izvozom. Zato se je tudi pojavila zahteva, naj se trgovinska pogodba z našo državo revidira. To je bil gotovo glavni moment zn sedanja pogajanja o trgovinski pogodbi. Kakor vsaka država ima tudi Italija interes na aktiviranju svoje trgovinske bilance. Tudi v njej pada tujski promet, izseljenci pošiljajo vedno manj denarja domov in razmere na mednarodnih trgih kapitala onemogočajo kritje pasivnosti plačilne bilance z dotokom novih kapitalov. Poleg vsega tega moramo vpoštevati tudi dejstvo, da je bila naša pogodba z Italijo zaključena že I. 1 ?2A (14. julija), torej na j>odIagi stare carinske tarife, kajti šele 20. junija 1925 je stopila v veljavo naša nova carinska tarifa. Pogodba z Italijo pa še dolgo ni bila v celoti uveljavljena zaradi drugih političnih vprašanj, ki so ostala odprta med nami in Italijo. Uveljavljena je bila šele 14. novembra 1928. Pogodba je bila zaključena formalno na tri leta, faktično pa je bila v veljavi že od 14. julija 1924, kar se tiče carinsko-tarifnih postavk za uvoz in izvoz. Pogodba je torej potekla 14. novembra 1931, toda formalno doslej še ni bila odpovedana. Od tedaj so se gospodarske razmere tako pri nas kakor v Italiji temeljito spremenile, v marsičem se je spremenila tudi naša carinska tarifa. Gospodarsko življenje pa je zahtevalo še znatnejših sprememb. Kakor smo že omenili, je na novi trgovinski pogodbi interesirana Italija v veliki meri. Pomisliti je treba tudi, da nas je Italija v nečem prehitela. Propaganda za konsum italijanskega blaga se je v Italiji ziMnja leta in mesece izredno razvila ter ima že j>okazati lepe uspehe, dočim je taka propaganda pri nas še v povojih, čeprav nam je zmanjšanje uvoza življenjska potreba. Zato se vedno bolj množe težkoče za uvoz našega blaga v Italijo. Italija je sicer lansko jesen zvišala linearno vse tarifne postavke za 15%. Pri tem pa naš les ni bil prizadet, ker je tozadevna postavka bila vezana. Ob vedno hujši krizi na svetovnih lesnih trgih, posebno radi pritiska Rusije, pa je naš izvoz lesa v Italija izredno padel. Na italijanskem trgu, posebno na severu, nam dela najmočnejšo konkurenco Avstrija, ki ima pred nami tarifne ugodnosti. Avstrijski les je zato cenejši. Ob priliki sedanjih pogajanj nikakor ne smemo prezreti tarifne strani pri izvozu našega lesa. Pri presojanju velike aktivnosti naše trgovine z Italijo pa ne smemo nikakor pozabiti dejstva, da je Italija za marsikatere predmete našega izvoza samo tranzitna država. Iz Italije gredo naši proizvodi tudi v druge države ob Sredozemskem morju. Naša statistika namreč navaja samo prvo namembno državo dočim bi bilo pravilno, da naša statistika zunanje trgovine zajame končno namembno državo, kjer se naši proizvodi faktično trošijo. Pod temi vidiki je aktivnost naše zunanje trgovine z Italijo veliko manjša, kakor kaže na prvi pogled. V današnjih časih je toliko ovir v raznih državah za naš izvoz, da moramo budno paziti ]>o-sebno pri novih pogodbah na to, da ne bi izgubili kasneje na podlagi, recimo, kakšnih administrativnih predpisov onih ugodnosti, ki jih imamo zajamčene v pogodbi. Mislimo tu n. pr. na sistem kontingentiranja, ki ga namerava uvesti Italija. V tem sistemu bi lahko n. pr. dobili za našo državo premajhne kontingente, na drugi strani pa bi bili prizadeti z zahtevami drugih pokrajin v državi, kar se je videlo že n. pr. pri kontingentu za izvoz lesa v Francijo. Končno bi še omenili nekaj načelnega o sestavi naših delegacij za sklepanje trgovinskih po-godb. Naše delegacije tvorijo sedaj večinoma uradniki ministrstev, ki pridejo za to v poštev. Želeli psi bi bilo, da se delegacijam pridružijo tudi strokovnjaki iz gospodarskih vrst. Praksu je bila doslej, da so bili delegacijam dodeljeni eks- Dunaj, 17. marca. ž. Na merodajnih mestih pričakujejo, da bo korak velesil v vprašanju gospodarskega sporazuma Podonavja storjen še tekom tega tedna, na vsak način pa še pred veliko nočjo, Pariz, 17. marca. »Matin« in »Petit Parisien« čujeta, da je akcija za sanacijo Podonavja stopila v odločilno fazo, ker je v tem pravcu dosežen po poln sporazum med Tardieujem in angleškim zunanjim ministrom Simonom. Ta sporazum bo baziral na čisto gospodarskih temeljih. Gre samo še za to, da k tej akciji pristopi še Italija, kar se bo odločilo tekom prihodnjega tedna v Parizu. Ženeva, 17, marca. AA. Predsednik Irancoske vlade Tardieu bo odpotoval iz Ženeve danes zvečer. Tekom današnjega dne bo Tardieu imel več sestankov. Govoril bo z romunskim delegatom Titu! e-seorn, 6 sovjetskim komisarjem Litvinovim in z nemškimi vladnimi strokovnjaki, ki so prispeli * Ženevo zaradi sodelovanja v pogajanjih o sklicanju konference podunavskih držav. Danes popoldne se nemški delegati sestaneio tudi z ravnateljem za trgovinske posle francoskega minie*r-tva za trgovino. Pogajanja z Italijo o podunavskem vprašanju se prično prihodnji teden v Parizu. Vsekakor bo g. Tardieu storil vse, kar je v njegovih močeh, da 6e prepreči finančni polom centralne Evrope. Ženeva, 17. marca. AA. Glede na razgovore predsednika francoske vlade g. Tardieuja, ki jih je imel o podonavskem vprašanju z raznimi osebnostmi, naglašajo v tukajšnjih poučenih krogih, da poudarja francoski memorandum potrebo po čim tesnejših in čimbolj razvitih gospodarskih odno-šajih med podonavskimi državami, in sicer prej na podlagi prejerenčnih tarifov kakor pa carinske zvoze. Pet prizadetih podonavskih driav bi moralo v prvi vrsti napraviti carinski dogovor, nato pa določiti temelje za proračunske in denarne reforme. Nato bi te države predložile svoje sklepe pristojnim organom DN, ki bi s svoje strani našli sredstva, da jim zagotovo mednarodno finančno pomoč. Na drugi strani pa misli Francija, da bi Pariz, 17. marca. ž. Javno mnenje popolnoma drugače presoja nemški odgovor o Tardieujevem načrtu, kakor sta to smatrala dopisnika Wolfovega in Reuterjevega urada, ki sta izjavila, da je Tardieu zadovoljen z nemškim odgovorom in da ga smatra za bazo nadaljnjih pogajanj. Medtem pa današnji pariški tisk od skrajno desnice do skrajne levice obsoja nemški odgovor, češ, da ima zahrbtne politične namere, in sicer v prvi vrsti namen, priključiti Avstrijo k Nemčiji, proti kateri odločno govori Tardieujev načrt. »Petit Parisien« že sedaj dela Nemčijo odgovorno xa eventuelni neuspeh. Tudi >Echo de Pariš« istotako nastopa proti Nemčiji, vendar pa je bolj optimističen, ker na koncu koncev Nemčija ne bo v stanju, da pomaga Avstriji in Madjarski. Jasno je, da francoska denarna tržišča ne bodo pristopna za Avstrijo in Madjarsko tako dolgo, dokler akcija za sanacijo se osamljena sodelovanja izkazala za neučinkovita, in zato Francija misli, da bi bilo najbolje, če bi štiri zainteresirane velesile uvedle skupno akcijo, da se olajša in pospeši gosjiodarska reorganizacija srednje Evrope, kar mora biti glavni pogoj za njeno finančno restavracijo. Anglija je sprejela francoski memorandum, Nemčija in Italija pa sta zahtevali, naj se takoj skliče sestanek pet zainteresiranih podijnavskih držav in štirih velesil, da se dožene stališče vsake izmed njih. srednje Evrope ne bo sprejeta po Tardieujevem načrtu. Po informacijah teh listov bo te dni poslana na konferenco podonavskih držav brzojavka, ki bo vsebovala sledeče tri točke: 1. Vprašanje kreditov, s katerimi bo pet podonavskih držav v stanju čakati, da sanacijski načrt stopi v veljavo. Istočasno se bodo vodila pogajanja med podonavskimi državami o mednarodnem priznanju preferenčnega sistema; 2. Izvedba finančne reforme in ureditev proračunske kontrole s strani finančnega odbora Zvoze narodov ali pa posebnega odbora v vseh podonavskih državah; 3. Delna finančna pomoč podonavskim državam. Vprašanje je, če bosta Italija in Nemčija pristali na tako rešitev. Pomožna akciia za Jesenice | stališče naše industrije It,.l„r„ ,1 t7 r>,„<, A A Belgrad, 17. marca. 1. Danes zjutraj sla dospela v Belgrad jeseniški župnik Kastelic in jeseniški župan Žabkar, da poskusita rešiti, kar se rešiti da v prilog položaja jeseniškega delavstva, ki se zaradi ustavitve obrata nahaja v težktm življenjskem položaju. Oba odlična socialna in kulturna dolacu sta obiskala merodajna ministrstva ter obrazložila stanje jeseniškega delavstva in posledice, ki bi neizogibno nastale, če bi se družinam brezposelnih delavcev ne nudila najhitrejša pomoč. Gospoda sta bila povsod z razumevanjem sprejeta in povsod se jima je obljubilo, da bodo njune želje vzete v resen pretres. Govorilo sc je tudi o možnosti začasnega kredita v znesku 6 milijonov Din, ki bi otvoritev obrata vsaj za krajšo dobo omogočil. Poudarjati pa se mora, da ie tudi za jeseniško družbo prišel tisti socialni trenutek, ko bo morala izrabiti rezervni fond, ki jc bil nabran za časa boljše konjunkture, cla se nudi zaslužek delavskim družinam. Ravno tako se jo poudarjalo, da bo morala odslej odpasti vsaka nagrada za kapital družbe. Kajti slabe kon-junkture nalagajo žrtve obema strankama, delojemalcu in delodajalcu. Odgovorni faktorji so v tej smeri izpovedali tudi svoje mnenje. V Belgradu se mudi tudi deputacija rudarskih zastopnikov bratovsko skladnice iz trboveljskega revirja, Zagurja in Hrastnika, katero vodi g. Sober. Dva dneva so bile konference v centrali. V okvirju starega pravilnika so se pojavile le nekatere nejasne točke. Izvolil se jc izvršilni odbor, ki bo zbiral statistične podatke in dajal iz centralnega sklada pomoč pokrajinskim bratovskim sklad-nicam. Pri tej priliki je g. Sober predložil tudi zanimiv predlog, dn naj se izda zakon, ki bi prepovedal vsako nadurno delo v obratih, ali pa. da naj nagrade za čezurno delo odpadejo v fond za brezposelne. Rim in Pariz želita sporazuma Pariz. 17. marca. Ob priliki diskusije o gospodarski federaciji podonavskih držav se je v tukajšnjem časopisju zopet začelo živahneje razpravljati o francosko-italijanskem prijateljstvu, ki je potrebno temeljite revizije, ako naj se gospodarska sanacija srednje Evrope posreči. Tudi italijanski tisk se te debate živahno udeležuje in pravi, da bi ravno ta problem dal najboljšo priliko Franciji, cla pripomore k oni evropski kolaboraciji in latinski solidarnosti, o kateri se toliko bere v zadnjem času v nekaterih francoskih listih. Najbolj temeljito se bavi s tem problemom »Journalc, ki odgovarja na članek nekega rimskega lista, kateri je razložil one pogoje, od katerih je izboljšanje odnošajev med Francijo in Italijo baje bistveno odvisno. »Journal« se sicer raduje nad prijateljskim tonom rimskega lista, pravi pn, da obstoja močen dvom, ali so tisti pogoji, ki jih italijanski tisk navaja, res bistveni za francosko-italijansko prijateljstvo. Na vsak način bi bilo napačno misliti, da bi bilo Francijo v njeni politiki kdajkoli vodilo kakšno sovraštvo napram Italiji. Francozi niso pozabili, da imajo danes v Italiji režim v rokah možje, ki so svojčas pripravili svojo domovino do tega, cla se je borila na strani Francije za skupno stvar zaveznikov. Ce so nastala ne-sporazumljenja in trenja, gotovo niso samo Francozi tega krivi. Ne sme se pozabiti, da gotovi govori v Italiji niso bili taki. da bi mogli utrditi medsebojno prijateljstvo. Na drugi strani pa Francozi ne omalovažujemo mirovne poslanice g. Mussolinija od 1. januarja 1931 in pa praktičnih prizadevanj italijanskega režima za konsolidacijo mednarodnega miru, kar je brez dvoma učinkovito pri- pravilo teren za bodoče sporazume. »Čeprav« — končuje »Journal« svoj članek — »politika Pariza in politika Rima zasledujeta slej ko prej v mnogih točkah različna pota, imamo veliko zaupanje v g. Tardieuja in g- Grandija, da prideta do antante, katera ne bo smela biti omejena, ampak se bo morala raztezati nn ves kompleks francosko- italijanskih odnošajev tako v korist obeh narodov kakor v korist splošnega sporazuma Evrope.« »Agence Havas« objavlja sledečo notico iz Rima: Italijanski tisk se vzdržuje vsakršne neprijazne notice glede Francije in dokazuje v tem oziru popolno korektnost. V tem je treba videti znamenje precejšnjega pomirjenja. To izboljšanje medsebojnih odnošajev se še bolj občuti v merodajnih političnih krogih, kjer se s simpatijo obravnava problem ilnlijansko-francoskega prijateljstva. Toda možje, ki imajo odgovornost oblasti, si ne morejo misliti italijansko-francoske antante, ki ne bi bila bazirana na globokih temeljih. Italija jo pripravljena, cla vnese v študij tega problema iskrenega duha razumevanja, toda ona želi, da bi tudi Francija popolnoma razumela njene potrebe. Pa četudi bi se mogla najti podlaga za sporazum, ne da bi se spremenil sedanji politični položaj ali status quo, pa bi vendar morala Francija vpoštevati nadaljnje naraščanje italijanskega naroda. Z nižanje obrestne mere Dur.aj, 17. marca. tg. Avstrijska narodna banka je danes znižala obrestno mero za menične in eskomptne posle od 8 na 7%, paralelno s tem pa tudi obrestno mero v lombardu. perti iz gospodarskih vrst. Posebno slovensko gospodarstvo ima na pogodbi z Italijo naravnost življenjski interes in bi bilo prav, cla se delegaciji dodeli ekspert, ki bi zastopal posebno interese naše dežele. Podrobnosti o jxiteku pogajanj še niso znane. Vendar je iz vsega razvidno, da ima Italija resen namer, ščititi svojo produkcijo pred inozemskim uvozom, jo povečevati, da se uvoz zmanjša in z njim tudi pasivnost italijanske trgovinske bilance. Gotovo bo Italija zahtevaln glede svojega uvoza iz naše držav« večje ugodnosti, kakor jih ima doslej. Vprašanje naše trgovinske jiolitike bo moralo iti v smeri zaščite našegn izvoza v Italijo, odnosno, da presodimo, kaj nam Italija za realizacijo svojih zahtev nudi. V iKHlročje trgovinske pogodbe same sicer ne spada vprašanje pravne pomoči v medsebojnem prometu. Vsekakor bi pn ureditev tega vprašanja mnogo doprinesla k poživljenju trgovskih zvez med Italijo in našo državo. Zato je potrebno, da se s tem vprašanjem bavimo ravno ob priliki teh [>oga-janj. Gre namreč za izvrševanje razsodb naših sodišč in razsodišč v Italiji. Izvršilni postopek traja namreč dolgo in v milijone gre izguba, ki jo trpe naši izvozniki v obrestih za mrtve kapitale, katerih ne morejo dobiti pravočasno. Dobra konvencija o pravni pomoči bi zelo koristila medsebojnim trgovskim odnošajem, kur je v interesu obeh pogodbenih držav. Belgrad, 17. marca. AA. Zastopniki industrije so na 16. zboru centrale industrijskih korporacij sklenili tole resolucijo: Induslrijci iz vse kraljevine, zbrani na 16. zboru centrale industrijskih kori>orac.ij kraljevine Jugoslavije v Belgradu 14. in 15. marca 1932 so po vsestranski proučitvi gospodarskega in finančnega položaja države, zlasti pa položaja industrije dognali, da se je kriza, ki je v zvezi s svetovno go-sjiodarsko krizo, zajela tudi naša gospodarska področja, v zadnjih mesecih poostrila. Zato so morale malone vse industrijske panoge v še večji meri zmanjšati svojo proizvodnjo, mnoge pa so morale celo ustaviti svoje obrate. Hude posledice tega položaja občuti predvsem industrijsko delavstvo, ki je čedalje bolj brez dela in zaslužka. Navzlic temu so induslrijci, prešinjeni s čvrsto voljo in z vero v stabilnost našega dinarja kot najboljše osnove lastnine, pripravljeni storiti vse, da vzdrže v sedanji krizi, in so v to pripravljena tudi do novih žrtev. Svoje sklepe in predloge so zastopniki centrale industrijskih korporacij izročili kraljevski vladi s prošnjo, naj bi se ravnala jio teh predlogih in tako olajšala težko stanje sedanjega našega gospodarstva in industrije, „Kovač)" od 1920 se uničiio Belgrad, 17. marca. AA. Z odlokom finančnega ministra in v sporazumu z Narodno banko bodo na podlagi čl, 25. zakona o Narodni banki odstranjene iz prometa novčanice Narodne banke kraljevine Jugoslavije Srbov, Hrvatov in Slo-| vencev po 10 Din stalnega prvega izdanja, ki nosijo datum 1. novembta 1920. leta. Te novčanice bodo 1 zamenjane v enaki vrednosti z drugimi novčanica-mi. Zamenjava bo mogoča tako pri Narodni banki v Belgradu kakor pri njenih podružnicah v tu-zemstvu za dobo treh let. Po tem roku bodo te novčanice na podlagi poročila Narodne banke prenehale veljati za zakonito plačilno sredstvo in jih Narodna banka ne bo več zamenjala. Lastniki jih bodo lahko po lem roku predložili v zamenjavo le glavni državni blagajni, ki jih bo izplačala, nalo pa uničila. Drobne vesti Belgrad, 17. marca. AA, Naš odpravnik poslov na Dunaju Jurišič je 15. t. m. izmenjal rati-fikacijske listine teh-le konvencij: 1. Konvencije o pokojninski blagajni na Dunaiu s prilogami 1 in 2. 2. Konvencije o bolniških blagajnah za Štajersko in Koroško v Gradcu. 3. Konvencije o dopolnilnih ustanovah za pokojninsko zavarovanje nameščencev z dopolnilnim protokolom. Zagreb, 17. marca, ž. Predsedstvo škofovske konference je sporočilo, da je konferenca na zadnji seji vzela na znanje, da Društvo sv. Jeronima organizira romanje na evharistični kongres, ki se bo vršil na Irskem. Pokroviteljstvo bo prevzel nadškof Rafael Rodič, ki 6e bo tudi sam udeležil cv-harističnega kongresa. Romanja 6e udeleži tudi dr. Josip Carevič z drugimi cerkvenimi predstavniki. Belgrad, 17. marca. AA. Direkcija rečne plovbe kraljevine Jugoslavije bo dala 19. t. m. v promet lokalne ladje nn progi Belgrad-Pančevo in Belgrad-Zemun. Iz Belgrada v Pančevo bodo ladje vozile ob 2.50, 6.10, 8.30, 10.45, 12.15, 15.00, 17.25, 10.30, iz Pančeva v Belgrad pa ob 3.40, 6.15, 7.40, 10,000, 12.30, 15.30, 17.30 in 20.00. Iz Belgrada v Zemun in obratno odide prva ladja ob 5, zadnja pa ob 21 po zimskem voznem redu. Isindon, 17. marca. AA. Router poroča, da je podpolkovnik Dal.v imenovan za britanskega vojaškega atašeja pri britanskih poslaništvih v Belgradu in Pragi. Dnly pride nn to mesto namestil dosedanjega vojaškega atašeja pri teh poslaništvih podpolkovnika Oxleya, čigar mandat poteče 25. iuniia t. L Unija se bo uvedla, če treba, brez Nemčije Hitler se bori za Prusijo Berlin, 17. marca. V teku je nova volilna borba, ki jo je napovedal Hitler takoj, ko so bili znani prvi rezultati nedeljskih volitev, iz katerih je bilo razvidno, da so narodni socialisti propadli, ilitler se dobro zavedo, da je že zadnja nedelja prinesla definitivno odločitev glede predsedniških volitev, ker je llindenburg zbral toliko glasov, da ga niti najširša koalicija med opozicijskimi strankami ne inore vreči pri drugih volitvah. Zato je svojo novo agitacijo obrnil v drugo smer; narodni socialisti se namreč že danes pripravljajo na volitve v pruski deželni zbor, ki se bodo vršile dne 24. aprila, to je 14 dni za drugim glasovanjem pri predsedniških volitvah. Kako važne bodo to volitve pove znana pri-slovica, da je gospodar Nemčije tisti, ki ima v rokah Prusijo. Že od početka nemške republike vlada v Prusiji vveimarska koalicija, to je socialisti, centrum in demokrati. Pruski deželni zbor Šteje 150 poslancev, od teh pripada vladni koaliciji 220 poslancev, tako da je vladna večina zelo šibka. Ker je pruska vlada sklenila, dn določi pri prihodnjih volitvah nov količnik (50.000), so bo število deželnih poslancev dvignilo nu 408. Ako vzamemo za podlago številčno razmerje med posameznimi političnimi skupinami, ki sc je pokazalo pri nedeljskih volitvah, si bodo pri pruskih volitvah osvojili narodni socialisti 1.57 mandatov, nemški naclonaici .'57 in komunisti 74. Dosedanja vladna večina bo zbrala komaj nekaj nad nad 200 mandatov, lo se pravi, da bo proli liiller-jevceni, nemškim nacionalcem in komunistom v manjšini. Kakor rečeno, se ta proguoza postavlja na podlagi glasov, ki jih je Pruska oddala v nedeljo. Izmed 23,1 milijona glasov je bilo oddanih za Ilindenburga .11 milijonov, za Hitlerja 0,9, za Thiil-manna 3,7 in Diisterbergu 1,8. Če ludi se Hitlerju posreči obdržati pri pruskih volitvah postojanke, ki jih je zavzel v nedeljo, vendar nc bo mogel niti s pomočjo nemških nucionalcev vladati v Prusiji, ker nc ho imela desnica potrebne večine. Hitler iu Hugcnbcrg bosta primorana iskati zaslombo pri ccntrumu. Vprašanje je seveda ali bo hotel centrum sodelovati z njima. Splošno mnenje je, da je to malo verjetno in da bo ostala na vladi sedanja koaliciju v obliki poslovne vlade. Položaj, ki bo nastal v Pruski po novih volitvah, bo vsekako nevaren za vso državo, ker ne bo mogoče sestaviti stalne vlade na Pruskem, kar bo brezdvomno še povečalo politično zmešnjavo v državi. Ako bi prišlo v Prusiji do sodelovanja med desnico in ceu-trumom, potem se bo prav gotovo izvršila ludi rekonstrukcija osrednje vlade v istem smislu. V tem primeru bi imeli v Nemčiji vlado Briining—Hu-genberg—Hitler. Listi še vedno komentirajo nedeljske volitve. Opozicijski tisk z zadovoljstvom ugotavlja, da je Hitler zgubil na Hesenskem 11.000 glasov v primeri z deželnimi volitvami, ki so se vršile preteklo jesen. Tn nazadovanje se predpisuje razkritju tako izvanega Cosheimerskega dokumenta , ki je vseboval načrt za upostavo teroristične diktature hit-lerjevcev. Tudi v deželi Meeklonburg-SchvveHn je J število glasov oddanih za Hitlerja padlo od 41 na 32%. Prav tako je Hitler zgubil v Hamburgu več tisoč glasov. Nasprotno si je Hitler na Pomorjan-skem, v Schlesvvlg-Holsteiuu in Chemnitž-Zvvickau priboril popolno zmago nad Hindenburgom. Najbolj trdne postojanke ima torej Ilitler v agrarnih pokrajinah, kjer je stiska radi poljedelske krize velika. Stališče Italije Rim, 17. marca. Umevno, da hoče fašistični tisk Hitlerjev napredek pri nedeljskih volitvah izrabiti v svoje notranjo propagandne namene, da bi dokazal, kako se fašistične ideje širijo po vsem svetu in da je postul fašizem vesoljna politična doktrina. Toda v odgovornih krogih, kjer presojajo položaj v Nemčiji po vsem objektivno in s stališča golili interesov italijanske države, se prav nič ne navdušujejo za naraščanje hitlerstva v Nemčiji. Saj je znano, da bi bil Hitlerjev režim bolj nevaren Italiji, kakor vsa k ter i drugi. Italija se prav nič ne veseli Velike Nemčije, ker bi :>Anschluss«, ki ga hočejo izvesti hitlerjevci, pomaknil nemške meje na Breuner iu lik do Jadrana. Tudi fašistična Italija se boji nemške okspanziv uosti proti Jadranu in nn Balkan. Na drugi strani bi Hitlerjev prihod na vlado imel za posledice pospešitev oboroževanja, ker bi se skušale vse države, pred vsem Francija zavarovati pred morebitnim presenečenjem. Iladi finančnih težkoč žo danes ne moro Italija tekmovati v oboroževanju s Francijo. Zato bi jI pospešitev oboroževanje v Franciji bila toliko manj dobrodošla. Definitivua zmaga hitlerstva bi popolnoma prevrnila sedanji politični položaj v Evropi in tega si v Rimu v trenutku, ko so borijo ■/. gospodarsko krizo, ne želijo. Po vsem tem je razumljivo, zakaj :il Hitlerjev poraz pred Hindenburgom zbudil v Rimu posebnega obžalovanja, čeprav so fašistične simpatije za Hitlerja velike. Ljuta borba med levico m desnico v Prusiji F.ji ln, 17. marca. Ig. V pruskem deželnem zboru je podal danes pruski ministrski predsednik B r a u n pregled o politiki pruskega kabineta. Razpravna dvorana je bila nabito polna in neprestani viharni medklici od leve in desne opozicije ter splošna razburjenost v parlamentarni debati jo jasno pokazala, da živi Prusija že pod močnim vtisom bližnjega volilnega boja. Ministrski predsednik Iirau.n je opisal splošne vladajoče razmere iu navajal: »Imamo več kot G milijonov brezposelnih in imamo nadalje milijone ljudi, ki trpijo radi slabega gospodarskega položaja. Nameslo da bi vsi združili svoje moči, porabljajo široki krogi nemškega naroda vso svojo energijo samo za to, da se mesarimo med seboj. Očitali so nam, da postopamo proti študentom. Tudi za študente velja pruski pregovor: : Vsakemu svoje.': Na visokih šolah ne sine vladati pest, temveč glava. Očitali so nam, da se vodi pruska politika na stroške kulture liiuožic. V resnici pa izdajamo za kulturne svrhe mnogo več kakor pred vojno. Kuko malo pa se priznavajo taki napori vlade, dokazuje nemški ' '.hod. Vzhodne pokrajine so se za ogromne izdal -, ki so bili po predlogu državnega predsednika izdane zanje, zahvalile državnemu predsedniku dne 13. marca lako, da prekorači vse lo, kar bi se sploh moglo smatrali za mogoče. Najostreje se mora obsojati, da se prebivalstvo vzhodne Prusije iz slrankarsko-poljtičnih razlogov z gotovimi manevri goni v psihozo strahu, kal \or da bi Poljaki vsak dan lahko vdrli v vzhodno Prusijo. Čc bi Poljska napadla vzhodno Prusijo, se bo ves nemški narod složno postavil za vzhodno Prusijo. Očitalo se nam je, da namerava levica drž avni udar, če bi bil Hitler tudi v resnici izvoljen, vedo narodni socialisti dobro, da bi oblasti, če bi jo dobili v roke, nikakor ne mogli vršiti parlamentarnim potoni. Če pa bi potem z, državnim udarom odpravili ustavno pravice, bi si tega seveda republikansko prebivalstvo ne pustilo do-pasti. Braun je svoj govor končal z ugotovitvijo, da ne gre za kak boj za sistem ali za svetovno naziranje, temveč za boj za biti ali ne biti Prusije in nemškega naroda. Kaj so pripravljati Hitlerjevci Berlin, 17. marca. Ig. Na odredbo pruskega 110-traujega ministrstva so se izvršile danes dopoldne po vsej Prusiji hišne preiskavo pri narodnosociali-stičnih pisarnah. Pruski notranji minister sporoča o tem, da so policijske ugotovitve dognale, da so bile na ,*lan volitve državnega predsednika alarmirane narodnosocialističnc formacije S. A. (Sturm-ahtcilungcn). Tozadevne odredbe so bilo izdane iz vodstva v Mllnchenu. Kakor je razvidno iz poročila pruskega notranjega ministra, so se innoge skupine narodnosocialističnc stranke v izvrševanju tega alarma popolnoma pripravile za nasilni 11.1-s*tbp. Policijske ugofovltve so skoraj r vseh krajih-vzhodne iu severne Prusijo nedvomno dognale, da jc bil v teh pripravah uveden pravi sistem. Tc priprave so niso odredile šele na dan volitev predsednika, temveč že pred delj časom. Vlada jo dobila vtis, da so vsaj nekatere skupine iu podrejeni voditelji S. A. oddelkov pripravljali resne nasilnosti. Iz policijskih ugotovitev sledi ludi, da jc bil nameravan transport S. A. oddelkov v Berlin. Takti so dobili S. A. oddelki v okrožju Oldenburg nalog, aiaj se dne 12. marca za dalj časa preskrbijo s provijanlom. Isto se je ugotovilo tudi v VVane-beeku. Kako resno so smatrali razni S. A. oddelki vse svoje načrte, dokazuje zaupen seslauek voditeljev v Siidpondernu v Schlesvvigu. Na leni sestanku se je naglašalu potreba, da se nemudoma sestavijo rezervni oddelki S. A., ker bodo morali aktivni S. A. podpirati Hitlerja v mestih. Obenem pa so narodni socialisti skrivaj delovali tudi proli državni policiji ter so v letakih direktno pozivali policijo, naj proti narodnim socialistom ne, uporablja orožja. Daljo jc notranji minister poročal, da se je v zadnjih '.iticli našlo pri članih S. A. razno orožje, lako v Einbecku na Hannoveranskem, v Salzvvedlu in v Pinnybergu na Holsteinskeni, kjer so povsod našli puške, municijo in razstreliva, v enem kraju pa celo težko strojno puško. Berlin. 17. marca. AA. Ko je 17 letni dijak v Ilanovru, član skupine mladih Hitlerjevcev, zvedel za neuspeh Hitlerja pri volitvah za predsednika nemške republike, se js v šolskem poslopju obesi). Svobodna žitna trgovina v notranjem prometu Belgrad, 17, marca. 1, Danes dopoldne sc jc nadaljevala seja narodne skupščine pod predsedstvom dr. Kumanudija. Obravnavali so spremembe zakona o prometu s pšenico v državi. O tem zakonu, katerega glavna določila je »Slovenec« že prinesel, bi bilo omeniti še sledeča načela: 1, Svobodna trgovina v mejah kraljevine Jugoslavije, 2. Podaljšanje pravic države v vprašanju izvoza in uvoza žita in njegovega kupovanja, katerega vrši država potom Privilegirane izvozne družbe na načun države proti obvezi, da družtvo z jamstvom države po ceni do 160 Din za 100 kg: a) izplača do sedaj prevzeto žito v čim mogoče krajšem roku, b) da prevzame do sedaj prijavljene količine žita in c) da kupuje in prevzema od ostalih samo količine, ki so ji potrebne za izvoz. 3. V teku razprave je odbor dodal, da bi se morali nepredvideni posli končati pred 1. aprilom 1932 in da bi bilo neobhodno potrebno, da se vsi nedostatlu poslovanja Privilegirane izvozne družbe odstranijo in da se izvrši eventualno nova ureditev družbe. Spremembe v čl. 1 tega zakona so sledeče: Promet z žitaricami je svoboden, ker je tudi trgovina svobodna. Čl. 7 govori o kaznih. Kazni izrekajo pristojna redna sodišča prve stopnje (okrajna sodišča), kjer pa teii ni, pa okrožna sodišča. Čl. 7 pravi, da naj se boni za pšenico, ki so bili prevzeti po tem zakonu, izplačajo najdalje do 31. dec. 1932. K razpravi o spremembah tega zakona se je oglasil govornik dr. Tošo Raič. Pravi med drugim, da je nepravilno, če sc zmanjšajo dohodki zemljišč samo za 20?,;. Zahteva, da se v Vojvodini čisti katastrski dohodek pomnoži o koeficientom 17. Z istim koeficientom naj bi se pomnožil tudi katastrski dohodek v drugih pokrajinah. V tem slučaju bi Vojvodina plačala polovico onega, kar danes plačuje, Poslanec Hanžek je govoril o čl. 14 tega za-koii3i»aga predloga, ki govori o sedanjih zaostankih davkov iz prejšnjih let in predlaga, da se gotov od-lotek tega davka odpiše. Naio je govoril poslance StokiC Mile, ki je med drugim rekel: »Gospodje, beseda je zopet o ei.sekutivnem fondu, čeprav je finančni minister v proračunski debati napravil medklic, da se nagrade ne delijo od I. 1929, bi ga kljub temu prosil, da sc la zakonski predlog iz razlogov, ki jih je navedel, vrne nazaj v odbor radi vsestranskega pretresa.« Zanimiv je predlog manjšine, ki je prav tako predložila svoje spremembe k žitnemu zakonu, ki iin slc-dečei 1, Potrebno je, da se hitro icvrli likvidacija poslov žitnega zakona z dne 4. novembra 1931 in vinskega zakona od 4. novembra 1931, in sicer najkasneje do 30. junija 1932. 2, S 1. aprilom se naj takoj uvede svobodna trgovina vseh žiiaric in moke v državi. 3. Z« vse kazenske po- stopke in pregreške organov (po čl. 2 zakona o izvozu in uvozu pšenice od 4. 7. 1931) naj se odredi pristojnost sodišča za zaščito države. 4. S 1. aprilom 1932 naj pre eha veljava dosedanjih zakonov, ki so v nasprotju s tem zakonom. Popoldne se je seja o žitnem monopolu nadaljevala in tudi končala. Pri glasovanju je bilo navzočih 280 poslancev. Izmed teh je glasovala za predlog večina 278 poslancev, proti pa sta glasovala samo 2. Delovanje senata Belgrad, 17. marca. 1. Danes se je nadaljevala v senatu debata o drž. proračunu za I. 1932/38. Senalu je predsedoval dr. Ante Pavelič. Izmed članov vlade pa so prisostvovali predsednik vlade Peru Živkovič, prosvetni minister Drago Kojič in socialni minister Ivan Pucelj. ) Senalor T oslič primerja predvojne cene s povojnimi in sklepa, dn so povojne cene IG krat večje nego so bile predvojne. Podal jo nalo statistiko narodnih dohodkov posameznih držav in jo primerja z. našim narodnim gospodarstvom. Za Tesličem je govoril senator Cerovic, ki je omenjal tudi način postopanja glede pasivnih krajev, zlasli kar se tiče Črne gore. Na nekatere trditve um je odgovarjal minister Pucelj. Nalo je govoril slovenski senator PI o j, ki pravi, da jo kriza že prišla do kulminacije. Iz Amerike jo prišla kriza in iz Amerike mora priti tudi rešitev. Nato se obrača na položaj v Evropi. Glede naše države pravi, da mora priti do konsolidacije našega gospodarstva. Da pa bo do legn čimpreje prišlo, moramo skrbeli za čim širšo prosveto našega naroda. Hvalil je vlado, ki gleda na naše kulturne potrebe. Nadalje je tudi izjavil, da se narodno gospodarstvo ne sme žrtvovati zn stabilizacijo naše valute. Naša valuta ni bazirana na samem zlatu, ampak tudi na zaupanju. Tudi mi moramo pomagali in povrniti zaupanje naroda. Anglija ne pusti krhati imperija London. 17. marca. Pokret v II al i ji, ki gre zn lem, da bi britanska vlada na Malti favorizirala italijanski jezik na škodo malteškega, je nekoliko vznemiril londonske kroge, predvsem konservativne, ki vobče zagovarjajo odločno imperialno po-litiko tako v Indiji kakor ua Malti in drugod. V tem oziru se je zelo opazil članek Morning Posta . ki kritizira komentarje italijanskega liska glede namer britanske vlade na Malti. List. namreč smatra le komentarje kot nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve prijateljsko velesile. Morning Post graja, da italijanski tisk razburja prebivalstvo na Malt i v momentu, ko se hv. stolicu in angleška vlada pogajala glede pomiritve javnega mnenja na Malti, kjer je glavni problem problem med Cerkvijo in državo. Angleški list pravi dobesedno: -Italija, ki vedno živahno protestira, kadarkoli kdo napada njeno politiko v južnih Tiro-lah, ne sme zameriti, Če jo vljudno prosimo, da naj se bavi z lastnimi zadevami, mesto da se njen tisk zavzema za lakozvano italijanstvo Malte, če ima Italija kakšne pozitivne in nepristranske pritožbe glede Malte, ima fašistična vlada gotovo druga sredstva na razpolago, da se tozadevno poraz-govori z Veliko Britanijo, kakor pa tako neopor-tuiio žurnalistično kampanjo. : Kako je del angleškega mnenja sprejel italijanske proteste, tičoče so Malle, se razvidi tudi i/, interpelacije, ki jo je vložil v poslanski zbornici ^kpuservativni. poslau.ee, general Nai ion, Id je alu- diral na letalsko sile, ki so na razpolago Italiji, in jo poudarjal, da se italijanske aviatične baze nahajajo samo nekaj ur oddaljene od Malte. »To nam daje pravico,« jo izjavil poslanec, : dn skrbimo za obri unbo Malte, ki je s tega slališču v ne-varnosli, dokler je ne bomo zaščitili z izdatno močnejšo aviacijo, nego je ona, s katero razpolagamo v Sredozemskem morju danes.-: Gledo malteškega vprašanja prinašajo danes italijanski listi na vidnem mestu izjavo kraljevske akademije Italije, ki jo na svoji plenarni seji na predlog akademika Ojettija sprejela sledečo resolucijo: Kraljevska akademija Italija, med leni, ko so doznava za namen, da bi se v šolali na Malti ukinil pouk italijanskega jezika, ki je od pamtivekn edino in sigurno sredstvo kulture na tem otoku, upa, du bo vlada Velike Britanije spoznala oportuniteto, da no prekine po tolikih stoletjih tradicije kulture, katero je Anglija vedno ljubila in spoštovala.« CERKVENI VRSTNIK Kongregacija gospodičen iu učiteljic pri Sv. Jožefu ima skupno sv. obhajilo na jiraznik sv. Jožefa ob pol 7 zjutraj v cerkvi, shod pa v ponedeljek 21. marca ob pol 7 zvečer. Opozarjamo slovenske akademike, da sc vrši v soboto, na, praznik sv. Jožefa ob 11 uri dopoldne v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani sveta inaša-za > blacor Slovenccv v Italiji. Na Vzhodu mir London, 17, marca. ž. Iz Šanghaja javljajo, da je na snočnjein sestanku japonskih in kitajskih delegatov, kateremu so prisostvovali konzuli inozemskih držav, ki so člani mednarodne komisije, bi! sklenjen provizoričen sporazum o premirju. Čuje se, da so v ponedeljek japonski in kitajski dele gati s pomočjo predstavnikov velesil in diplomatskih oblasti v Šanghaju izdelali načrt sporazuma o premirju. Ta načrt je bi! poslan v Tokio in Nanking in ko sta ga obe vladi odobrili, so ae začela nadaljevati pogajanja za premirje, ki so stopila sedaj v zaključno fazo, Trdi se, da je japonska vlada obvestila poveljstvo japonskih čet v Šanghaju, da prične s pogajanji za mir na podlagi resolucije Zveze narodov. Podrobne pogoje za zaklju-čilev definilivne mirovne pogodbe, ki se nanaša samo na Šanghaj, bodo diplomatski predstavniki in japonsko vojno poveljstvo v Šanghaju uredili sami, Tokio, 17. marca. AA. Japonska vlada je razpisala posojilo v znesku 87 milijonov jenOv. S tem posojilom namerava japonska vlada pokriti izdatke dosedanjih vojnih operacij, Amerika nai popusti Nevvvork, 17. marca. 1. Iz finančnih krogotf prihajajo vesti, da so poslaniki onih držav, ki niso pristale na Hooverjev moratorij, dobili od svojih vlad navodila, da naj poskušajo pri ameriški vladi, ki jc posredno odgovorna za izpad nemških reparacij, doseči modifikacije za denarno obvoznice v Zedinjenili državah, to sc pravi, znižanje in podaljšanje odplačilnih rokov in znižanje amortizacijskega količnika. (Op. ur.: Vest prinašamo z vso rezervo. V slučaju, da odgovarja resnici, bi v pogledu naše države mogla prili v poštev samo Ble-rova posojila, ki še v celoti niso izplačana.) Agrarna relorma V dpClflfff Madrid, 17. marca. AA. Vlada je objavila bc» sedilo zakonskega predloga o agrarni reformi. O predlogu bo v kratkem razpravljal parlament. Zakonski predlog vsebuje 21 členov. Če se predlog sprejme, bo vlada vsako lelo morala ugotovili število poljedelcev, zaposlenih na posestvih, ki jili jim bo vlada odredila za obdelavo. Za izvedbo iegu zakona bo skrbel institut za agrarno reformo. Ta institut bo tudi izdelal seznam listi h posestev, ki naj se na omenjeni način obdelajo. Po tem zakonskem predlogu bo vlada mogla izvesli razlastitev posestev privatnih lastnikov, čo presegajo petino občinskega posestva. — Predlog predvideva tudi nekatere modalitete glede odškodnine lastnikom razlaščenih posestev. SestanM v Ženevi ' Ženeva, 17. marca. AA. Predsednik francosko vlade Tardieu je imel danes daljši sestanek s sovjetskim delegatom Litvinovom, Nato pa je sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinko-viča in ameriškega delegata- Gibsona. Popoldne se je predsednik francoske vlado sestal s poljskim zunanjim ministrom Zaloškim in z nemškimi strokovnjaki. Podonavska konferenca Pariz, 17. marca. Ig. Listi poročajo, da bodo Francija, Anglija, Italija iu Nemčija v kratkem povabile pet donavskih držav na skupno konferenco o gospodarski grupaciji po Tardieujevem načrtu. V tem povabilu bodo velesile otvorile donavskim državam kratkoročno posojilo za čas 'pogajanj, potem pa se bodo donavske države pozvale, da izvršijo sanacijo budžetov in finančne reforme pod kontrolo gospodarskega oddelka Zveze narodov, nakar bodo ipo končanih pogajanjih dobile dolgoročne kredite za podporo. Listi bdijo, da se je Tardieu o tem ži? končno sporazumel z angleškim zunanjim ministrom Simonom. Francija bo dala največ kredita. Lepa zma$a centruma Berlin, 17. marca. Znani so že defiuilivni podatki o deželnih volitvah, ki so se vršile v nedeljo v Saarški pokrajini. Volitev se je udeležilo povprečno 80 odstotkov volilcev. Ccntrumu se je posrečilo obdržati dosedanje postojanko, tako da Im tudi odslej razpolagal s 11 mandati v deželnem zboru. Poleg lega je število glasov oddanih za katoliško stranko poskočilo za okoli 15.000 (160.412 glasov proli 129.1(52 v letu 192,S). Socialisti so zgubili 2 mandata (30.022 proli 43.557). Sleviio gla.;cv oddanih za komunistično stranko se je skoro podvojilo (84.044 proti 40.541) iu komunisti bodo imeli v deželnem zboru 8 mandatov (prej 5); komunistična opozicija je zbrala 5737 glasov in opozicija socialistične stranke 2577. Opoziciji si nista priborili nobenega mandata. Hitlerjevi narodni socialisti so nastopili prvič pri volitvah, dobili,so 2 mandata (24.429 glasov). Poleg tega ima še ljudski strar1;a 2 mandata (prej 3). Za zaščito Sranc. poljedelstva Pariz, 17. marca. AA. Poljedelski odbor senata je sklenil znhtevaiS od vlade, du se v prvi vrsli uvede kontingentiranje uvoza turščice tn dn se uvozne carine na rž, ječmen in oves povišajo na 45 frankov, lurščica, ki se uvaža iz držav Srednje Evrope in služi za krmo živini. j>n da sn taksira po 1G.80 franka. Vsa druga koruza, ki sa uvaža iz ostalih držav v isli namen, pa naj se taksira jio 40 frankov. Kaj je z Lindbcrghovim otrobom? Nevvjork, 17. marca. ž. Policija jo našla novo sled za ukradenim Lindberghovini sinom in upu, da bo našla neznane ugrabitelje. Nn policiji so je zglasita neka ženska, ki je povedala, da sla pri njej stanovala dva Nemca, za katera misli, da sta sodelovala pri ugrabitvi Lindberghovega sina. Značilno pri tem je, dn sla la dva Nemca zahtevala od nje neke škarje, ki so jili v resnici našli v Lind-berghovcm vrtu. Dunajska vremenska napoved: Najprej še milo, deževno vreme, pozneje pa bo temperatura padla, tako da bo začelo snežili, iu sicer vsa i v sredniih višina k. Jeseniško delavstvo se pogaja O včerajšnjem javnem s'iodu, ki se vršil radi ustiv/ve obralov Kil) nu Jesenicah, naj sedi še tole kratko poročilo: Uvodoma je Jeram poročal o razgovorih pri Upravnem svelu v Ljubljani. Ob tej priliki je med drugim izjavil \Vesteu: > Gospodar v hiši sem jaz. ].ran'i in nemiri morajo prenehati. Rekar naj ostane v tovarni. Poitm s: in pripravljen za nadaljnje razgovore. Proti delavcem ne bom izvajal konsek-vene. Ako del .vstvo na moje zahteve ne bo pri-si tlo, ne bom pi;:,(il obratovati, tudi če bi se do-1 •;!; kvrii;:i. Naj bodo Jeseni'e samo ena razvalina. ;,l::z zifbleviin red. Delavci naj prosijo ing. Rekar,ja ia Poslala n oproštenj'.: Prečil) pisiiio Klb. v katerem so v glavnem Iste zahteve, ki so prej nrvpdene. Poleg drugega pravi ponj. tje, da bo samo v tem pogoju pristalo, da da zahtevani del posojila. Izbira delavcev bo pridižma naši družbi. i'i ipravljeni smo sprejeti liste delavce, ki bodo usposobljeni in ustrezali vsem zai levam Govornik ugotavlja, da se delavstvo ne bori protr Rekarju, marveč pj.jti sisicitiu, ki lo ustvarja, da bi na ta način pripravil delavce do raznih nerodnosti. Prečita odgovor na Kil). V glavnem so zahteve delavstva naslednje: 1. Skleniti in podpisali je treba kolektivno pogodbo. ki naj bo odnovedljiva najmanj na 3 mesece. 2. Delovni red. ki bo v vsem odgovarjal novemu obrtnemu zakonu. 3. Sklenejo in uveljavijo naj se v kolektivni pogodbi delavski dopusti, ki naj se plačajo delavcem v tem času, ko se ne obratuje. 4. Podjetje naj pristane paritetno na posojilo od JBD. 5. Podjetje plačuje tudi v nadalje vse prispevke, ki jili mora plačevati po zakonu za bohrško blagajno, poleg tega polne prispevke za starostno zavarovanje. Danes se je vršil v Ljubljani razgovor med zastopniki jeseniškega delavsva in lastniki podjetja KID o možnosti zopetnega obratovanja. Razprava se je pričela ob 9 dopoldne. Od delavske delegacije jc bilo navzočih 9 delegatov vseh treh organizacij in zastopnik Delavske zbornice. Izmed lastnikov pa so bili navzoči gg. We-fften, Praprotnik, Pleifer in gen. ravnatelj Noot. Iz izjav lastnikov je bilo posneti, da je edini vzrok, da je tovarna prišla v sedanje stanje ta, ker od strani države ni potrebnega kredita za obratovanje na zalogo. Zdi se celo, da ga še ne bo kmalu. V Belgradu so mnenja, ako bi Kranjski in-dustr. družbi nakazali kredit, da bi zaprosilo še sto drugih tovarn, kar se pa zaradi varovanja valute nc sme zgoditi. Objekt na Dobravi za elektrole ima sicer več sto vagonov naročil iz Sovjetske Rusije, katera je pa pripravljena plačati na menico v šilingih, ki so pa radi naredbe v Avstriji brez koriti za obratov-ree na Savi in Javorniku. Javnost je amen,a, da kredita ni zaradi naše volje, (i. Zaposliti mora vse delavstvo. 7. Ako bi ne bilo toliko naročil, se uvede izmenjava, tako da bi bili vsi zaposleni. 8. Podjetje se mora obvezati dati kurjavo po običajni ceni. 9. Preklicati mora odpoved delavstva in zaupnikov. tO. Delavske knjižice ostanejo deponirane in se nikomur ne smejo vsiljevati. II. Da se nad delavstvom ne bodo izvajale posledice. Podjetju se je dovolilo zaposliti okrog 130 delavcev samo za neproduktivna dela t. j. straže, požarne straže pri generatorjih za skladanje železu in za eno električno centralo. Ako bi pa podjetje te zahteve odklonilo, tedaj se seveda tudi to od strani delavstva ukine. Dalje je govoril mestni župan g. Žabkar, ki je izjavil, dn gresta z gospodom duhovnim svetnikom g. Kastelicem intervenirat v Belgrad. Poudarjal je, naj se delavstvo ne razburja preveč, ker bi vsako razburjenje in nepremišljeni koraki več škodovali ko koristili. Dalje je poročal o pomožni akciji, pri kateri pa se je zelo malo nabralo in sicer okrog 8000 Din. K besedi se je oglasil g. svetnik Kastelic, Ki je zagotovil, da bodo storjeni vsi potrebni ukrepi v ublažitev te katastrofe. Dalje je govoril kot zastopnik Jugoslovanske i strokovne zveze, ki je ugotavljal, da racionalizacija in vsi ti težki milijoni, ki so se investirali, delavstvu nič ne hasnejo, ker nima dela. Predlagal je, naj vse tri strok, organizacije skličejo sestanek, na katerem naj se izvoli ožji odbor, ki bo k vsem bodočim dogodkom zavzemal stališče in dajal direktive. Na la način bo mežno točno informirati vse delavstvo in bodo izostale razne kritike, ki se danes porajajo. v Lfubijani zato vam, delavski zastopniki, tukaj radevoijno prečitamo vse tozadevne odgovore merodajrih faktorjev v naši državi, kakor tudi inozemstva, kjer smo z istim prizadevanjem skušali dobiti kredit, a povsod zaman! Že dne 4. avgusta 1931 so se opozorila vsa merodaina mesta v Belgradu, koko nai se naša industriia zaščiti in obvaruje najhujšega. Lastniki podjetja so si edini v tem, naj gre ž njimi skupaj delegacija delavcev ponovaio v Belgrad ter zadnjič poskusiti razložiti katastrofo, ki grozi radi epidemije kakor tudi radi varstva in miru na vsem Goteniskem. Zsstonniki delavstva so na to pristali. Predlo/en ie bil tudi od strani zastopnikov memorandum, na č.i' x • 3 800 752 885 665 550 1020 810 700 930 720 610 915 700 570 149 181 202 1 jO 180 200 150 180 200 119 146 182 L ep Z Tonček in še dva Ljubljana, 17. niarca. V sodni dvorani št. 79 težka atmosfera. V dvorano se «ic?r sipi jejo prijetni solnoni žarki, a na zatožni klopi sede razni tatovi. Nesrečniki so po večini mladi ljudje, ki so zabredli na stran pota. Najprej sta bila obsojena tesač, krepki Jože iz Bezuljaka pri Cerknici in njegov sotrpin točaj Janez, Ižanec. Tam v Kolodvorski ulici sla se eta-blirala v nekem lokalu. Jožo je kupoval od znanih kolesarskih tatov kolesa in jih naprej predajal. Otvoril je pravcato trgovino s kolesi, čeprav brez dovoljenja mestnega magistrata. Ob« Joža in Janez pa sta lani novembra vdrla v Pavličevo hišo v malem dolenjskem naselju Gatini, ki je pred petimi leti pogorela. Jože je bil obsojen na 10 mesecev, Janez pa na 6 mesecev strogega zapora. Hude sitnosti je imel oče France, premožen posestnik iz okolice Šmarja. V Ljubljani ga je bil lani oktobra premotil demon-alkohol. Popival jc okrog tako, da je zvečer zamudil vlak. Domislil se je na kolo svojega znanca Janeza. Odprl je ponoči šupo in odpeljal pokvarjeno kolo brez sedla. Nekaj časa se je vozil, potem pa je moral on kdo peljati proti domu. Oče France je bil obtožen vloma. Izgovarjal se je, da si je koto samo izposodil. Vsi izgovori niso nič pomagali. Oce France je bil obsojen k sreči le na 1200 Din denarne kazni ali 20 dni zapora. Oče France je mnenja, da je bolje plačati, kakor sedeti, ker se bliža pomladansko nujno kmečko delo. Mnogo smeha je vzbudil zadnji obtoženec Tonček iz Ljubljane. Je nesrečen lip. Bil je trgovski pomočnik. Star je 29 let in po postavi fest fant. Nastop drzen. Na vsako vprašanje ima v rezervi rezek odgovor, ki kaže njegov srd na policijo. Bilo je 19. januarja letos, ko je nekdo Karlu Slugiču ukradel 200 Din vreden rjav suknjič. Naslednjega dne je stražnik Ivan PUcihar zalotil Tončka in ga hotel odvesti na stražnico. Tonček se je vrgel na tla in začel z nogami brcati. Sunil je stražnika v oko. Težave so imeli tudi na policiji. Tam je Šku-iič ugotovil, da ima Tonček njegov rjav suknjič nn sebi. Spravili so ga v policijski zapor, kjer je bilo več aretirancev. Zgodilo se je čudo, da je Tonček kar naenkrat imel na sebi mesto rjavega moder suknjič. Tonček je pred malim senatom drzno tajil tatvino, priznal pu, da je sunil stražnika. Ko je stražnik izpovedal, kaj je vse Tonček počel, je ta skočil z obtožne klopi in vzkliknil: »Kaj? Pen-drek je pel po meni. Nos je bil ves črn, a oči sem Imel take-le! (Pokazal jo s primerno gesto.) Vsak vol se brani, če ga tepo. Sicer pa jaz nič ne vem. Nisem nikdar nosil rjavega suknjiča.« — Državni tožilec: »Tistega tiča povejte, ki ste ž njim v zaporih zamenjali, suknjiči« — Tonček: »Policija, če obstoji, naj to pove!« In je nadaljeval: »Sojen sem bil že na 13 mesecev. Prestal sem jih, toda prav po nedolžnem.« Ko so zanj izpovedale tudi druge priče zelo neugodno, se je razsrdil in zavpil: »Potem sem pa imel vsako četrt ure drugo obleko. Sploh je brezmiselno govoriti. Jaz sem nedolžen.« »Ta lepi Tonček«, kakor jc znan po Ljubljani, je bil zaradi tatvine in javnega nasilja obsojen na osem mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Na vprašanje senatnega predsednika, če sprejme sodbo, je Tonček nejevoljen zagodrnjal: »Sprejmem. I •S,' i «? l| 1100 1034 V petek 11. t. m. se je z bliskovito naglico raz- | širila po Senovem in Rajhenburgu novica, da se bo redukcija pri tukajšnjem rudniku odgodila. Da je bila la vesl popolnoma verjetna, naj utemeljuje 1 dejstvo, da so bili delavci že med šihlom obveščeni v predpoldansklh urah in sicer je šla ta vest telefonično od objekta do objekta iti tako je vse delavstvo, celo Senovo in Rajhenburg zajel val radosti. da bo delavstvo ostalo v službi Pa prezgodnje je bilo to veselja in je bilo le kakor svetel blisk v temni noči, za katerim je tema še bolj črna. S 15. marcem se je redukcija vendarle izvršila v polnem obsegu ter je na ves kraj I legla tiha žalost. Kdo je novico o odgoditvi reduk- i cije ustvaril, bi najbrže ugotovil kdo drugi. Sicer ' pa lahko sedaj vsak ve, od kod je. Krajevni čini- ! telji so pokazali mnogo dobre volje kako zlo lire- j prečiti, kar pa žal ni rodilo zaŽeljenega uspeha. | Kaj ho iz vsega tega sledilo, je pa še prezgodaj j prerokovati. II.. lil.. IV. 900 800 1000 800 750 846 752 940 752 705 915 119 700 146 570 182 840 100 620 132 555 150 Zvanič-niki 700 679 _ 600 5S2 ! 3 540 523-ii 621 i 59 500 82 425 9SS0 Slu"o 1 540 523&D, 2 500 485 ! 3 480 465««1 I 475 , ! 425 I 1 388 i 48«» 60 ' 77« Kdo drohnete? mmmm&Mtm Na tem prostorčku — e pisemske znamke — e g. Karel Lautar, brezposelni lekarniški laborant. v zelo lepi in čitljivi pisavi napisal besedila šestih pesmi: 1. Mi smo vojaki. 2. Na planin-cnh, 3. Rože je na vrtu plela, 4. Kreolla, 5. Gozdič je že zelen. G Triglav moj doni. Vseh besed v teh pesmih je 500, črk pa 2000! G. Lnutarja, ki je vdovec, oče več otročičev, že osem mesecev brez dela, v največji stiski — toplo priporočamo za podporo. Še rajši pn službo! Uboge ptice. Pridobivale naročnikov i \h Ljubljana, 17. marca. Letošnja zima je skorai katastrofalna za naše male krilate prijatelje, ptice. Druga leta je ob tem času že spomlad in je vedno dovolj mrčesa in druge hrane,"letos pa leži po poljih skoraj meter debel sneg. Stalne ptice, ki prezrmujejo v domovini, so letos od gladu in mraza skorai povsem onemogle. Celo tako boieče ptice, kakor so ponice, se zatekajo k hišam in iščejo tam hrane in zavetja. V ljubljanskih predmestjih ni nič čudnega, če se zateče k hišam cela tropa sinic, ščinkovcev in drugih ptic, največ pa je seveda vrabcev, ki očitno, kljub svoji žilavosti, letos tudi precej trpe. Toda tem pticam se da vsaj pomagati, če jim nasuješ zrnja in malo vode, ako zmrzuje. da si vsaj pogače žejo. Jerebice se na poljih zatekajo pod kozolce, sama kost in koža jih ie. Re.s obžalovanja vredno bi bilo, da bi se našel kdo, ki bi tc uboge ptice šc pobijal, v neumnem mnenju, da mu bodo dale pečenko, imel bo pa na mizi le gole kosti in nič več. Prava katastrofa pa jc zadela letos škorce. Zadnje dni iih je priletelo cele trope iz južnih dežel k nam, upali so, da bodo našli lukai že lepo spomlad, ki jim bo po sadovnjakih nudila mnogo mrčesa, toda vsepovsod sneg, nikjer na niti najmanjšega sledu za najdrobnejšo mušico. Na Bledu so jih te dni opazovali, kako potrti so se klatili po golih vejah dreves. Škorci so, kakor znano, izključno žužkojedi in silno mnogo koristijo sadiariem, sploh vsemu drevju in rastlinju. Tudi po vrtovih v ljubljanski okolici so jih žc opazovali. Škorcem se da pomagati edino le na ta način, ako jim pametni gospodarji, ki nočejo zgubiti na pomlad teh svojih prijateljev, nastavijo za hrano kako maščobo, moc-nate črve, košček sesekljane slanine, kakšno črevesje, loj in podobno. Sicer grozi nevarnost, da letos pogine nešteto škorcev. Ali ne bi bilo škoda teh pametnih in koristnih ptičev, ki so tudi izborni pevci. Tudi nekaj lastovk se je že vrnilo. F.n trop teh ptičev so le dni opazovali v Ljubljani, ko so prezebovale sredi mesta in iskale zavetja pri hišah. , Prav tako jih je priletelo vse polno na Dunaj, ! Mnogo prezgodnje znanilke pomaldi so, čeprav je njihova navada, da so vsako leto vrnejo okoli sv. Jožefa. Drugače poročajo z dežele še sem in tja o kakšni zatekli pastiričici, ki se ie revica zmotila in prehitro priletela k nam. Sem in tja so videli tudi divje race in pribe. Vse te ptice so se mnogo prehitro vrnile k nam in bodo težko vztrajale do pomladi. Morda pa so na drugi strani tudi napovedovalke, da pride res kmalu pomlad. Vseeno, dolžnost vseh dobrih ljudi jc, da do tedaj pomagajo pticam pevkam. Drzen napesd pri belem dneva Mirna, 15. marca. ; ! V pelek 11. t. m. je šel posestnik Koželj iz Tihnboja v Trebnje po opravkih. Domov grede sta ga na cesti blizu Gomile, komaj 250 korakov od hiše drž. cestarja Kolenca, srečala dva mlada komaj 25 let stara fanta. Bilo je ob 5 popoldne. Zahtevala sta od njega denar. Ker se je Koželj branil, sta ga spravila na tla, pretepla in mu pobrala vso gotovino, 100 Din. nakar sta odšla v Dob v neki pušelšenk na »likof«. Tam sta mlada pustolovca spila 3 1 vina m : nekaj jedla. Ko je bilo treba plačati ceho. sta se začela prepirati (kar sta bila že prej dogovorjena) j in v prepiru odšla — ne da bi poravnala račun. To je prišlo na uho trebanjskim orožnikom, ki so po kratkem poizvedovanju ptička izsledili in ju zaprli v kletko. Kolodvorska restavracija na Grosupljem Ljubljana. 14. niarca. Na članek Kolodvorska restavracija ua Grosupljem . objavljen v. Vašem cenj. listu »tov. 57, z dne 9. I. m. prosimo, da sprejmete in primerno objavite sledeče pojasnilo: Poslopje kol. restavracije na stantci Grosuplje je postalo vsled dolgoletnega obstoja za obrat neuporabno. Zu obnovo poslopja sla se vršili v jeseni leta 1931 dve licitaciji, ki pa nista uspeli. Dne 21. t. ni. se vrši zopet licitacija za zgradbo in oddajo te restavracije, (ki izida le licitacije je tedaj odvisno, kdaj bode obral zopet normalno funkci-joniral. — Načelnik Občega odcljcnja: (podpis nečitljiv.) Devica Marija v Polju. Pri 1 "io Ijem »Slovenca naznanjamo, da dobijo vsak dan v restavraciji pri kolodvoru. Z tisto, do postrežem tudi listi, ki potujejo zjutraj ob b. * t. X. 1931 so so skupni prejemki, I. j. pokojnina in osebna draginjska doklada /nižali za 5 . Ker je f okojnimi pri posameznikih različna, zato tega zmanjšanja ni mogoče j okazati in je primerjava izvedena /. doklado pred 1. X. 1931. 3. Vse družinske doklade so znižane od 150 na 140 Din za vsakega člana, Izo*'?&ževahio delo naše mfadine Dolenja vas, 17. marca. Kakor lani, tako so se naši fantje tudi letos izobraževali vso zimo v gospodarski nadaljevalni šoli. dekleta pa zopet v gospodinjskem tečaju. Oboje se ji' zaključilo v nedeljo 13. t. m. prav lepo. Takoj po večernici se je v šoli slovesno zaključil gospodarski tečaj. Šolski upravitelj g. Drag. Von-cinii je nmogobrojuemu občinstvu razložil, kaka snov se je obdelovala s fanti in še posebej se je pomudil |iri škodljivcih ua sadnem drevju. Nato so bila razdeljena najinarljivejSim udeležencem tečaja lepa darila, kol je bi! sklenil upravni odbor, in sicer: Iroker, požiralnikova cev, gospod.irsko knjige in drevesca, (i. župnik škuljj jo orisal snov svojih predavanj iz verstvu, zadružništva in domo-vinoznanslva. zlasti slednje je poudarjal v sedanji dobi kol odlične koristi. Vsi udeleženci so odšli nato v društveni doni. kjer .je bil zaključek petega gospodinjskegn tečaja. V posvetovalnici je bila zelo okusno prirejena razstava, ki je pokazala ljudstvu, česa se dekletu uve pri tečajih iz kuhanja in šivanja. L:ur]iii smo se, koliko si v' teti) kratkem času dekletu praktičnega znanja prisvoje. Voditeljica točah' gdč. N. Klun jc v daljšem govoril orisala delo tečaja v podrobnem, ki je kazal, kake predmete so dekletom predavale gdč. Klun. gdč. N. Nadler in obe učiteljici na tukajšnji osnov. šoli. Udeleženka tečaju gdč. Cešarek je v imenu deklet povedala, kako jo bilo v tečaju in česa so se učile, Nato so udeleženke zapele štiri prav lepe pesmice. Kako so se taki tečaji udomačili, je pokazala tnična razstava, katero so obiskovali cel dan ljudje iz domače iii okoliških vasi in 'z trga Ribnice. Letos so bile celo kočevske Ložine zastopane na tečaju. Učiteljstvo je vse sodelovalo ri obeh tečajih, za kur mu je ljudstvo hvaležno n mu daje priznanje! To je pravo izobraževalno delo, ki ima pomen in je. v resnično korist narodu. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■VBBKiitiKHSIIiHaB ALMASAH LJUBLJANSKIH D0G08L0VCEV Za Veliko noč je izšel o priliki 50 letnice ('nilskega društva ljubljanskih bogoslovcev almanah »Naši razgledi na vprašanja sodobnega časa in človeka«. V almanahu sta zastopana Pavel Slapar ' analizo krščanstva »Rast v duhovnost in otroštvo božje?« in Joža Kunstelj s poskusom idejno zgodovinske študije »Iskanje. Knjiga je izšla zelo okusno opremljena in stane 12 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigami in v Novi založbi. r, Ljubljana Važne komunalne zadeve Gradbena dela pri tramvaju, regulaciji Ljubljanice, elektrarni na Ltubljanici in tlakovanju cest — Ljubljanski proračun je malo črtan — Optimistična izjava podžupana prof. Jarca Ljubljana, 17. marca. O svojih intervencijah v Belgradu in drugih v ž' • onih zadevah ljubljanske mestne ob- čiue je dal podžupan g. prof. Jarc našemu poročevalcu naslednjo izjavo: »V Belgradu sem se mudil v zadevah, ki se mi zde velevažne za ljubljansko komunalno politiko. Gre namreč za gradnje, pri katerih bi bilo možno v tej krizi zaposliti večje število delavcev, u \ namen potovanja je bil, da dosežemo takoj odobritev jamstva, ki ga prevzame mestna občina glede posojila za tramvaj. če hočemo namreč do jeseni obnoviti saj staro progo, zgraditi krožno progo in progo na pokopališče, je treba, da si pravočasno zagotovimo vagone. Računati moramo z dobo sedmih mesecev, pa naj te vagone že naročimo, kakor do sedaj v Brodu ali pa jih saj delno zgradimo v lastni delavnici, ki prične obratovati že po Veliki noči. Potrebno je, da se zgradi krožna proga poleg obnovitve stare, to pa z ozirom na rentabilnost. Nič manj pa ni nujno potrebna proga na pokopališče, ki si jo Ljubljančani že zdavnaj želijo. Komisijski ogled za to progo bo v kratkem razpisan. Dana bo možnost, da se ta proga zgradi že do vseh Svetih. Končno besedo imajo seveda še denarni zavodi, s katerimi se vrše pogajanja glede financiranja. Druga važna zadeva je vprašanje nadaljevanja del v Ljubljanici. V ponedeljek, 21. t. m. bo licitacija za nadaljnja dela, to je za izkop v konglomeratu od mosta sv. Petra navzdol. Za ta dela je proračunan znesek milijonov dinarjev. Za ostala dela, kakor znano, je elaborat že pripravljen, če izvzamemo zatvor-nico poleg mostu sv. Petra, ker tukaj še ni rešeno vprašanje elektrarne na Ljubljanici, za katero še niti ni določeno ali bo na desnem ali na levem bregu Ljubljanice. Vendar je to vprašanje za Ljubljano velikega pomena. Saj bo ta elektrarna lahko 8 mesecev na leto delala z 800 kilovati in bo na leto producirala okoli 3 milijone kilovatnih ur. S tem bi bila krita nočna iu praz-niška potreba po toku v Ljubljani. Ker bi ta elektrarna z ozirom na to, da se mora tako in tako zgraditi jez brez ozira na to, da se zgradi elektrarna, veljala mesto 5—0 milijonov dinarjev, bi se z njenemi dohodki olajšala amortizacija posojila za Ljubljanico. Ko bo to vprašanje rešeno in bo sklenjen dogovor glede državnega prispevka, bo mogoče razpisati vsa ostala dela naenkrat. To bi se zgodilo lahko še letos. G. finančni minister je odobril garancijo mestno občine splošni maloželezniški družbi za posojilo 32 milj. dinarjev za zgradbo tramvaja. Odobril je tudi posojilo za regulacijo Ljubljanice v znesku 10 milijonov dinarjev. Tretja zadeva, pri kateri sem sodeloval, jo bila konferenca zaradi ljubljanskega p rorač u na. Finančno ministrstvo je uvidelo, da je občina tako o r< tramvaj znižala proračun, kolikor jc bilo lo možno, in je zato nekoliko omejilo samo nekatere postavke. Zlasti je to napravilo ministrstvo zato, ker je zaradi novega trošarinskega zakona pričakovati večji izpadek na trošarini. "Vprašanje trošarine še ni končno rešeno in v parlamentu je celo struja, ki hoče trošarino na vino in žganje sploh črtati, kar bi bilo za večino občin v dravski banovini prav katastrofalno, ker ne bi mogle kriti velikih izdatkov, zlasti ne za šolstvo in posebno še ne za nove zgradnje ter bi se morale občinske doldade povišati na nemožno višino. Dalje je finančni minister odobril licitacijo za drobni tlak. To licitacijo sta dobila podjetnika Lenarčič s Pohorja in Ehrlich iz Zagreba. Z drobnim tlakom se bodo tlakovale: Resljeva cesta, Gosposvetska cesta, Celovška cesta do mitnice in mestni del Bleiuei-sove ceste. S tem je zagotovljeno delo tudi kame-narskim delavcem na Pohorju, ki so bili že v ne-varnosti, da bodo odpuščeni. Gre tukaj za usodo 200—300 delavskih družin ■Upati je, da bo možno iz ostankov kaldrmin-skega posojila predvidno tlakovati celo Bleiwei-sovo cesto in morda tudi del Tržaške ali Dunajske ceste. — Končno še o usodi trgovske akademije in dvorazredne trgovske šolo v Ljubljani. Zdi se, da bo možno kljub redukcijam v proračunu ohraniti oba zavoda, dasi v reduciranem obsegu. O tem vprašanju, kakor tudi o gradnji novega poslopja za obe šoli, se vrši sredi meseca aprila v Ljubljani posebna konferenca, h kaleri pride načelnik ministrstva Ivorenič. Kakor je upati, razvije tudi letos mestna občina ljubljanska živahno gradbeno akcijo, zlasti še, ker se gradi letos tudi mrtvašnica na pokopališču, začno se dela za ljudsko šolo v severnem delu Ljubljane. Najbrž se prične tudi graditi azil za delavce, in morda tudi novo zavetišče za onemogle, katero se je zavezala graditi mestna hranilnica. Za zasebne stavbe sicer še ni izdanih dosti stavbnih dovoljenj, vendar je zelo važno, da se prično letos dela za zidavo bloka med Gajevo in Puharjevo ulico. Upam, da bo te in takšne investicije letos zaposlile zopet mnogo delavstva, kar bo pomenilo zdravo injekcijo za našo obrt in trgovino.« Cene v Ljubljani Ljubljana, 17. marca. Cene mesu, kakor vsem glavnim živilom, so se v Ljubljani nekako ustalile, le svinjsko preka-jeno meso kaže, da so bo še znižalo. Kakor mesu, se jo tudi cena živini še precej ustalila. Voli 1. vrste so po 4.5 do 5.5 Din kilogram žive vage. voli II. vrste po 3.5 do 4.5 Din, voli III. vrste so po 3 Din kilogram žive vage. Telice I. vrste so po 5 Din, telice II. vrste po 4 Din, telice I H. vrste po 3 Din; krave I. vrste so po 4 Din, krave 11. vrste po 3 Din, krave III. vrste pa po 2 Din; teleta I. vrste so po 7 Din, teleta II. vrste po 6 Din, Goveje meso pa je: I. vrste, prednji del 10 Din kilogram, zadnji del 12 Din, II. vrste, prednji del 8 Din, zadnji del 10 Din, UI. vrste, prednji del C Din, zadnji del 8 Din kilogram. Prašiči so: špeharji po 7—8 Din kilogram žive vage, pršutarji po 5.5 do 6.5 Din. Svinjina sveža je po 9—16 Din kilogram (po 9 Din so okončine — štuki — za klobase, ki ne pridejo v prodajo na drobno), prekajena svinjina pa je po 12 do 18 Din kilogram, svinjska mast po 14—15 Din, slanina po 10—12 Din kilogram. Prekajeno svinjsko meso se je pocenilo za 2 Din in se sedaj dobi najboljše vrste, zadnji del, po 18 Din, na Viču pa tudi že po 16 Din najboljše vrste. Pričakovati je, da bo prekajeno meso padlo ludi v Ljubljani že do Velike noči na 16 Din najboljše vrste, tako da bomo imeli o Veliki noči cenejšo gnjat na mizi. Misarji imajo namreč, kakor čujemo, velike zaloge in bodo morali s cenami navzdol. Tudi slanina se je pocenila za 2 Din. Goveje kožo so po 6—8 Din, telečje surove kože po 8—10 Din, svinjske surove kože po 2—3 Din kilogram. Mleko je po 2.5 do 3 Din. Konjsko meso je po 4—6 Din. ovčje po 0—10 Din, telečje po 10—14 Din kilogram. Cene ostalim živilom so ostale bistveno iste, kakor prej. Cerkveni vestnik Cerkev sv. Jožefa. Julri na praznik sv. Jožefa ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa soleninis, zl. Rud. VVagner, z orkestrom; Graduale: Domine praevenisti eum, zl. Ant. Foerster. Po ofertoriju: O Deus ego amo Te, zl. I. B. Miiller; po maši: sv. Jožef, zl. St. Premrl. Kai bo danes? — Stolnica: Ob pol osmih zvečer postni govor prevzvišenega g. škofa dr. Rožmana. Drama: »Zdravnik na razpotju«. Red A. Opera: Zaprto. Union, verand na dvorana. XXII. prosv. večer. Skioptično predavanje: Kje smo začeli in kam smo prišli. Ob 20.15. Ob 8 zvečer v Delavski zbornici akademija Centrale Krekovih družin. Kino Kodeljevo: Ob 8: Revizor Haselhuhn (Vlasla Burlan). Union, verandna dvorana: Proslava godu maršala Pilsudskega. Ob 18. Nožno službo imata lekarni: dr. Piccoll, Du- I najska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. O Potstni govor v stolnici. Drevi ob pol 8 je v stolnici postni govor prevzvišenega gospoda škofa dr. Rožmana. Pred govorom ob tričetrt na sedem lilanije, nato sv. križev pot. Ljudsko petje. .v ® Conjene inserente, ki še niso oddali za jutrišnjo štev. »Slovenca« določenih oglasov, prosimo, da cddajo svoja cenjena naročila tekom dopoldneva v inseratnem oddelku v Kopitarjevi ulici ali na Miklošičevi cesti. Popoldne moremo sprejeli le samo najnujnejše objave. © XXII. prosvetni večer, ki bo nocoj ob 8.15 v verandni dvorani hotela Union bo radi tega zanimiv, ker nastopi nestor slovenskih slikarjev g. Rihard Jakopič. Naslov njegovega predavanja je: Kje smo začeli in kam smo prišli. V svojem predavanju nam bo predstavil celo mlajšo generacijo slikarjev z njihovimi najbolj značilnimi deli. V lažje razumevanje se bodo ta dela s pomočjo skioptičnih slik proicirala. S tem predavanjem tudi zaključi Prosvetna zveza svoj zimski ciklus prosvetnih večerov. Prav vljudno se vabijo vsi dosedanji obiskovalci, kakor tudi vsi ljubitelji lepe umetnosti iu častilci naših slikarjev umetnikov. — Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din za dijake 1 Din. © Igra »Vražji kovač« na odru Rokodelskega doma. Izredno zanimivo bajno igro iz srednjeveške Ljubljane »Vražji kovač : bo vprizorilo rokodelsko društvo v nedeljo, 20. t. m. ob petih popoldne. Prireditev se vrši kot popoldanska predstava, da bo omogočena udeležba ludi vsem onim, ki se iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti večerne predstave. Priporočamo, da si vstopnice oskrbe vsi danes zvečer od 6—7 ali jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komonskega ulica 12. © Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani priredi v torek, dne 22. t. ni. ob šestih popoldne v dvorani FilharmoniČne družbe II interno produkcijo gojencev konservatorija. Ravnateljstvo vabi stariše iu sorodnike gojencev ter prijatelje konservatorija, da posetijo to produkcijo. Vstop k produkciji proti nakupu programa, ki stane 2 dinarja. © Fantovski odsek Šcntpeterskega prosvetnega društva proslavi praznik sv. Jožefa 19. marca v cerkvi sv. Petra. Ob 7 zjutraj sv. maša, po maši skupno sv. obhajilo. Vabimo vse člane kakor tudi druge katoliške mladeniče šentpeterske fare. da se poluoštevilno udeleže te slovesnosti. — Odbor. KINO KODELJEfvb :: Tel. 31-62 Danes ob 8 ter jutri ob pol 4 in ob pol 6 Revizor Haselhuhn Vlastu Burian Vstopnina: 8, 6, 5 in 4 Din, galerija 10 Din © Akademija Centrale Krekovih družin bo drevi ob 8 v dvorani Delavske zbornice. Ob pol 7 zvečer pa je razstava v društvenem lokalu Centrale (Miklošičeva cesta 22-1. — Delavska zbornica). © I. delavski glasbeni večer »Zarje« v ponedeljek 21. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice obeta biti prav lep. Spored je izbran in odgovarja komornemu glasbenemu večeru. Uvodno besedo o komorni glasbi pihal bo govoril konserva-torist Drago Žagar. Komorni trio in kvartet, ki ga sestavljajo člani opernega orkestra, bo igral Ree-thovnove in Rossinijeve skladbe. Koncertna pevka in operna soprauislka Anita Mezetova in koncertni pevec in operni tenorist Joža Goslič zapojeta več pesmi Orkester »Zarje: pod vodstvom abs. drž. konserv. in člana opernega orkestra Janka Gregorca zaigra skladbe Rossinija, Boita. Bizeta, Straussa in Wagnerja. — Vstopnice se dobe od danes naprej v Delavski zbornici, I. vhod, L nadstropje. — Cene sedežem S, 6, 4 Din, stojišča 2 Din. © Ljubljanska inžen.ierska zbornica priredi v petek, dne 18. marca t. 1. ob 18 v mali dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, pritličje desno, predavanje o temi: >Smernice za nove predpise za beton in ielczobelon::. Predaval bo član zbornice g. univ. prof. dr. inž. Miroslav Kasal. Vsi, ki se za predmet zanimajo, so vabljeni, da pridejo na to važno prireditev. © Zborovanje kuncerejcev. Na cvetno nedeljo, dne 20. t. ni. bo ob 10 dopoldne v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3, zborovanje kuncerejcev. Nu sporedu je poučno predavanje o praktični reji kuncev, o dosedanjem delovanju odseka, o pomladanski veliki lazstavi kuncev na velesejmu iu razgovor za bodoče delovanje. — Odsek. © Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani sklicuje VIII. letni redni občni zbor na soboto, dne 19. marca t. 1., to je na praznik sv. Jožefa, v veliko dvorano Trgovskega doma ob pol 9 dopoldne, in ne na nedeljo, kakor se je vrinila pomola na vabilih. društveni list zastonj. Čas predavanj bo objavljen v časopisju. © »Pomožna akcija« in še kaj. Poročali smo, da je »Pomožna akcija« mestne občine že povsem izčrpala svoja sredstva. Ponovili oklic mestnega socialnega urada, naj bi meščanstvo še nadalje prispevalo za stradajoče, do sedaj ni imel še nobenega vidnega uspeha, kakor da bi se ljudje že naveličali dobrodelnosti. Mestni socialni urad namerava sedaj nekoliko potrkati na vrata tistih, ki f,o dosedaj le malo ali pa sploh nič darovali za reveže, čeprav 1)1 vsakdo prav za take ljudi in podjetja pričakoval, da bodo največ žrtvovali, ker največ premorejo. V sedanjih časih se nihče ne sme odtegniti dobrodelnim akcijam, zlasti pa no taki, ki nekaj imajo! © Bolnega moža šla obiskat iu se sama ponesrečila. Marija Tancer, 32 letna delavna tobačne tovarne iz Dravelj 38, jo šla prevčerajšnjim obiskat svojega moža, ki leži že dalj časa na kirurgičnem oddelku v bolnišnici. Spoloma domov pa se je srečala nu ozkem trotoarju Sv. Petra ceste z drugo žensko, kateri se jo tako nerodno umaknila na cesto, da ji je na ledenih tleli spodrsnilo in si je pri padcu nalomilu levo nogo. Za poškodbo se sjtrva ni zmenila, ker je še lahko odžepala do tramvaja iu potem domov. Včeraj pa ji je zdravnik naročil, da mora takoj v bolnišnico, kamor jo res odšla, ker je poškodba težka. Ponesrečenku bo sedaj tudi nekaj časa na štev. 1, lo je na kirurgičnem oddelku, kjer se nahaja že njen mož. © Pokvarjenost. Od časa do časa ima ljubljanska policija neprijetno nalogo, da mora preiskovali razne umazan osti, ki jih počenjajo pokvarjeni ljudje, ne glede na to, kateremu stanu ali kateri socialni plasti pripadajo. Včeraj ie policija zasliševala tri mladeniče, ki :,o na javnem kraju počeli neverjetne ogabne stvari. Najboljša kazen za take mlade pokvarjence bi bila porcija leskovega olja, toda ker nase moderno pravo te kazni ne pozna, bo pac sodisce poiskalo zanje drugo kazen. © Huda nesreča železničarja. Včeraj okoli poldne sc je pripetila v tovarni »Saturnus« težka nesreča, pri kateri se je hudo poškodoval 44 letni zelezničar Anion Jakopič, vlakovodja, stanujoč v Kolodvorski ulici 35. Ta je bil dopoldne v službi in je imel nalogo, naj spremlja vlak, ki odpelje pred poldne nekaj vagonov iz tovarno »Saturnus". V vagonu, kjer se jo Jakopič nahajal, pa so se pod pritiskom naenkrat odprla vrata in Jakopiča je vrglo iz vagona tako nesrečno, da si je poškodoval obo nogi. Levo nogo ima zlomljeno, precej poškodovano pa tudi desno. Hudo ranjenega Jakopiča so prepeljali v bolnišnico. © Srajce, kravate, naramnice in žepne robce kupite dobro in ugodno pri Šterk nasl. Karničnik, Stari Irg 18. Šiška V našem šišenskem Prosvetnem društvu opažamo prav živahno delovanje. Dne 6. in 13. t. m. je naš dramatični odsek vprizoril Čapkovo dramo R. U. R., ki je obakrat prav dobro uspela. Vendar pa smo opazili, da je naše občinstvo, ki je po večini srednjega spola, bolj dovzetno za lažje in ve-selejše stvari, kakor pa je R. U. R. — toda na vsak način jo bo treba priučiti tudi na resnejše in težje stvari, tako da bo vsakega nekaj, nekaj za šalo, nekaj za res. V ponedeljek, 14. t. m. nam je ob izredni udeležbi članstva, predaval g. polkovnik dr. Justin o grozotah bodoče plinske vojne in o zaščiti pred strupenimi plini. Jutri, na praznik sv. Jožefa, pa vprizore naši fantje vojno igro v treh dejanjih »Konec poti«. V tej igri nam pisatelj, Anglež L. C. Scheriff, ne kaze samo zunanjih grozot vojne, ampak grozo vojne v človeških srcih. Sila te drame je v tragediji človeka, ki v surovi gotovosti ve, da ga čaka smrt. Igra ima mnogo groze polnih prizorov. Vpri-zoritev bo gotovo zanimala vse, katerim je šc'V živem spominu groza zadnje svetovne morije. — Za igro se fantje vestno pripravljajo in smo prepričani, da bo tako scenično kakor tudi igralsko vse navzoče popolnoma zadovoljila, zato naj nihče ne zamudi ogledali si tega majstrskega dela. Moste pri Ljubljani Opozarjamo, da je čisti dobiček od igre : Konec poti , ki jo uprizori jutri ob 8 zvečer dramatični odsek v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem, namenjen za olroke brezposelnih staršev. Zato vljudno vabimo k obilni udeležbi. Naše dijaštvo Na 76. rednem občnem zboru JKAD »Danica«: dne 15. marca 1932 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Zupan Stanko, cand. tur., podpredsednik Fržop Zvonimir, stud. phil., tajnik 'Testen Tone, cand iur., blagajnik Finec Milan, cand mr., gospodar Rob Ivan, stud. phil; revizorji Der-mastia Marjan, cand. iur., Dolenec Jurij, cand iur Potokar Milan, cand. phil. Kupujte kolke Protihsberkulozne lige! Avguštinove izpovedi Prevel Anton Sovre. Četrta knjiga. I. ZA OPUHLO SLAVO... Tislih devet let, od devetnajstega do osem in dvajsetega leta moje starosti, eo me zapeljevali in sem zapeljeval, 60 me varali m sem varal s prerazličnimi strastmi; javno v tako imenovanih svobodnih znanostih, skrivaj, pod lažnivo pretvezo religije: ošaben tam, praznoveren tu, v obojem pa niče-muren, sem se pehal v prvem za opublo slavo popularnosti, sem hlepel po trušču gledališkega ploska in lovorikah pevskih tekem, sem koprnel po slamnatih vencih učenih disputov, po oblevnostih g)"ne in neizmernosti poltenih slasti, v drugem pa sem se nadejal, da se utegnem očistiti vsega blata pregreh, a tem da sem prinašal izvoljenim in svetim, kot so jih nazivaK, jedi, iz katerih naj bi mi bili izdelovali v delavnici svojega želodca angele in bogove, ki naj bi me bili rešili. Za takim sem hodil in tako počenjal s svojimi prijatelji, ki sem jih s sehoj vred slepil. Naj me lc zasmehujejo oholi, ki jih, samim v bla- ger, tvoja roka šc ni treščila 6b tla, moj Bog, jaz ti hočem njim navkljub izpovedati svojo sramoto v tvojo hvalo. Dovdli, rotim te, in daj mi, da v živem spominu obidera -kriva pota ovojih preteklih zmoi in ti Darujem dar glasnega veselja, Kajti kaj sem sam sebi brez tebe drugega nego vodnik v prepad? Ali kaj sem, ko mi je dobro, ako ne otrok, ki Pije tvoje mleko in se hrani s teboj, Z jedjo, ki ne mine? Kdo pa je človek, ki hodi kateri koli, v kolikor je človek? Človek. A nam se naj simejč močni in mogočni, mi, Slabi in ubogi se hočemo tebi izpovedati, IV. O IZGUBLJENEM PRIJATELJU. Tista lela, ob času, ko sem bil novinec pričel z učiteljevanjem v svojem rojstnem mestu, sem si pridobil po skupnosti strokovnih naukov zelo dragega prijatelja. Bil mi je vrstnik po letih in kakor jaz v -najlepšem cvetu mladosti, Rasla sva že kot dečka vkup, skupaij sva v šolo hodila, skupaj se igrala. Ali takrat si še nisva bila tako dobra, dasiprav tudi kesneje ne tako, kakor je pravo prijateljstvo: zakaj pravo je le med takimi, ki so tebi vdani in ga ti učvrščuješ Z ljubeznijo, izlito v naša 6rca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Vendar nama je bilo sladko, saj nama je dozorelo v žaru enakih stremljenj. Kajti jaz sem ga bil odvrnil tudi od prave vere, ki je — kot mladec — še ni bil dojel v vsej njeni resničnosti in globini, in ga zavel v halozo prazno-vernih in pogubnih bajk, radi katerih je jokala nad menoj moja mati. In tako je ta človek kmalu z menoj vred blodil ._ D-o blodniaku duha in moja duša ni mogla brez njega. A glej, ki preteč slediš za petami njim, kateri beže pred teboj, Bog maščevanja in obenem studenec usmiljenja, ki nas na čudežne načine spreoferaeaš k sebi, ti, glej, si vzel človeka iz tega življenja, ko je bil dopolnil Ikomaj leto dni v mojem prijateljstvu, slajšem mi nad vse sladkosti mojega tedanjega življenja. Kdo preštejc tvoja hvalna dela, ki jih je sam na sebi enem izkusil? Kaj si storil tedaj, moj Bog, in kako nedoumno je Brezno tvojih sodcb? Ko je bil namreč prijatelj zbolel za hudo vročico, je ležal dolgo brez zavesti v smrtnem znoju. Ker so že obupavali nad njim, so ga dali, ne da (bi Ibil vedel, krstiti, Jaz se za to nisem brigal. Domneval sem pač, da mu utegne to, kar je bil od mene slišal, vse prej zadržati dušo v telesu kakor le-ono, kar se je zgodilo z njim v nezavesti, Ali prišlo je povse drugače. Bolni se je opomogel in ozdravel. Prvič ko sem mogel z njim govoriti — mogel pa sem kmalu, in tudi on, saj se nisem bil genil od njegove postelje, tako zelo sva si bila vdana —-, sem se začel, misleč, da se bo tudi on smejal, takoj vpričo njega norčevati s krstom, ki ga je bil prejel v popolnem brezčutju in nezavesti. Vendar je bil v tem že zvedel, da je bil krščen, On pa se je zgrozil pred menoj kakor pred sovražnikom ler me s čudovito in nepričakovano prostodušnostjo posvaril, češ, naj neham pred njim s takim govorjenjem, ako hočem, da ostaneva prijatelja. Jaz sem ves osupel in zmeden obdržal svoja čuv- stva zase in mislil, naj le okreva poprej in mu zdravje vrne moči, potem bo že zopet sposoben, da bom utegnil pomeniti se z njim po svojj volji. Ali bil je moji nespameti iztrgan, da bi ostal pri tebi ohranjen za mojo tolažbo: nekaj dni kesneje — mene ni bilo pri njem — ga je vročica iznova popadla in preminil je. Kolika bolečina jc zatemnila moje srce! Kamor sem koli pogledal, je bila smrt. Rodno mesto mi je postalo muka, domača hiša v neizrekljivo tegobo. Vse, kar mi jo bilo z rajnim skupno, se mi je izprevrglo brez njega v nedopovedno bolest. Povsod so ga iskale moje oči, a ni se jim pokazal. Sovražil sem vse reči, ker mi niso mogle vrniti njega, ker mi niso mogle reči več: »Glej, tamle gre,« kakor poprej, kadar jc kje bil in se je vračal. Postal sem sam sebi zavozlana uganka pa sem izpraševal svojo dušo, Zakaj je otožna in zakaj me tako žalosti, pa mi ni vedela ničesar odgovoriti. In če sem rekel: Zaupaj v Boga, me ni poslušala, po pravici, kajti ljubi človek, ki ga je bila izgubila, je bil resničnejši in boljši kakor privid, v kateri sem ji veleval upati. Edino jok mi je bil sladak, la mi je nadomesloval prijatelja v veselju moje duše. Dnevna kronika Kaj pravite? Danes som br/tl v »Slovcncu« latinski rek: Si duo faciunt idem, non est idem — če dva dc-lata isto, 11 i isto.« Pa prosim, da bi premislili in povedali, ali je to res. Poslušajte! Danes popoldne sem v »Slov. Narodu« bral V' le. dve zgodbici, da ju na kratko ponovim: Policija ima. zadnje dni opravka z nemoralnimi zadevami. Že večkrat so oblasti prejele ovadbo, da se v ljubljanski okolici potika neki pcrverznež, ki mladino pohujšuje. Policija ga je te dni aretirala. To je prva zgodba. Druga, ki sledi prvi in jc tej enaka, pa jc sledeča: Včeraj jc bil prijel 1!) letni J mil, ki jc istotako pohujševal otroke. — Konec obeh stoi 'ij pa se (jlasi: Policija bo oba izročila sodišču, kjer ja bo gospod državni pravdnih postavil pred stroge sodnike. — To torej sem danes bral v »Narodu Pred dnevi me je prijatelj opozoril, da v Ljubljani izhaja nekak čnsopis,' ki prinaša silno nemoralne in svinjarslce reči. s katerimi pohujšuje svoje bralce, katerih je največ med mladino. Povedal sem prijatelju, da mu lega ne verjamem, ■in rekel: »Državni pravdnih, ki pri nas tudi nlede tiskovnih zadev čudovito vestno in zares izvršuje svojo službo, ima. tudi glede takih reči svoje zakonite predpise, ki se jih drži strogo, četudi marsikomu la strogost ni všeč. Zato je tvoje govorjenje, dragi prijatelj, tarif ari.« Pa jc prijatelj potegnil iz žepa nekake tiskane papirje in mi jih ponudil, vaj berem. In sem bral. Ke-či moram, du v slovenskem jeziku ni bila še tiskana taka pornografija iil taka. svinjarija in da še nikdar nihče ni s tiskano besedo na lako grd način pohujševal slovenske mladine. Da bi sc lo moglo tiskali z vednostjo državnega pravdnika, ne verjamem. Saj bo taisti državni pravdv.ik zgoraj omenjena pohujšljivca z ljubljanskega polju zaradi poliujšcvanju mladine kmalu postavil pred sodnike. In vendar salonski pohujšljivci, ki naenkrat pohujšajo na deset tisočo malih in mladih, javno pišejo in tiskajo in prodajajo svoje svinjarije. Zato prosim gospoda državnega pravdnika, da bi posvetil svojo pozornost vsema časopisju v enaki meri, tudi takemu, ki se ne peča «, - t" ' To je potrebno zaradi stvari same in zaradi naše mladine. Tukaj pač ne sme nikdar obveljati latinsko načelo: Si duo faciunt idem, non est idem. Koledar Petek. 18. marca: Marija sedem žalosti. Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učenik. Alovi grobovi + V Ljubljani je umrla kot žrtev materinstva gospa Vera D c r g a n c , soproga uglednega ljubljanskega trgovca. Pogreb bo v soboto ob pol 4 iz mrtvašnice Stara pot 2. Svetila ji večna luč! Žalujočim našo iskreno sožalje! ■f* V Ljubljani je utnrla ga Marija Plev olj roj Burja, vdova strojevodje. — Na Ižanski cesli je umrla ga. Mašič Marija. Naj v miru počivata! žalujočim naš esožalje! -f- V Poljčanah je umrl dne 11. t. m. zadet od srčne kapi v starosti 60 let obče spoštovani Andr. Petrovčič, žel. upok. Bajni jo neumorno deloval pri vseh kulturnih društvih. Bil je blaga duša in splošno priljubljen; to je pokazal njegov veličasten pogreb. Zapušča žalujočo ženo iu mnogo, mnogo prijateljev. Blag mu spomin. ■J" Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je včeraj zjutraj umrla Friderika Tomažič, r. Gregorec, posestnica in vdova po uradniku. Smrt jo je ugrabila po kratki in mučni bolezni v 62. lelu starosti. Pogreb bo jutri v soboto, ob pol 0 dopoldne pri Sv. Marjeti. Pokojnica je bila blaga in dobrosrčna žena, splošno spoštovana daleč naokrog; biki jo dolgoletna naročnica »Slovenca; in globokovernega značaja. Blag ji spomin, žalujočim ostalim naše globoko sožalje. -f- Žirovnica. Nagle in nepredvidene smrti je umrl v duševni zmedenosti Jožef Fcrjan, črevljar in posestnik iz Most. Pet otrok in žena žalujejo za njim! Osebne vesti = Poročila sta se dr. Vladimir Grossman, odv. pripravnik, in dr. Fini Aiiačič, odv. pripravnica. Bilo srečno! Ostale vesli — Dovoljenja za nabavo deviz in valut radi plačil obveznosti v inozemstvu v smislu čl. 5. pravilnika o prometu z devizami in valutami izdaja dravska finančna direkcija — odsek za računovodstvo za območje svoje teritorijalne pristojnosti, in sicer samo: legitimacije za študente do 4000 Din in za bolnike do 6000 Din mesečno s polletno veljavnostjo. Opozarja se, da veljajo dovoljeni mesečni iznosi samo za mesec dni, in da se eventuelno ne-' izčrpanih ostankov iz prejšnjih mesecev v naslednjih mesecih, ne sme uporabljati, ker se odobreni mesečni iznos nikakor ne sme prekoračiti. Prošnje za legitimacije morajo biti pravilno lcolkovane po LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Petek, 18. marca: ZDRAVNIK NA RAZPOTJU. A. Sobota, 19. marca: JUBILEJ. Izven. Znižane cene. Nedelja, 20. marca, ob 15: JURCEK. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20: GOSPODA GLEM- BAJEVI. Izven. Znižane ccue. Sobota in nedelja v drami. V sobolo zvečer se ponovi uspela Miioševičeva komedija »Jubilej«, katere premijera je bila pred kratkim v Ljubljani. Komedija občinstvu izredno ugaja in vzbuja /.lasti v sredini salve smeha ter dobrega razpoloženja. — V nedeljo popoldne sc ponovi »Jurček« po globoko znižanih cenah. — V nedeljo zvečer : Glembajevi«. Vse tri predstave so izven abonma-na, oho večerni po znižanih cenah, »Jurček : po cenah od 20 Din navzdol. Ooera. Začetek ob 20. Petek, 18. marca: Zaprlo. Sobota, 19. marca, ob "": T ............, „„ .. . TOSCA. Izven. Znižane cene. - Ob 20: GROFICA MARICA. Gostuje gdč. Lubejeva. Izven. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 18. marca ob 20: »Plesni in gimnastični večer Erne Kovačeve.« Dramske cene. Sobota, 19. marca ob 20: PTIČAR. Zn'ižane cene. Zadnjič. Nedelja, 20. marca ob 20: »ZEMLJA SMEHLJAJA«. Znižane cene. Zadnjič, tar. post. 1 m 5 taksnega zakona skupno za 25 Din m opremljene z ustreznim dokazilom ter potrdilom davčne upravo o plačanih davkih za preteklo tro-mesečje. Uradne uro za stranke so od 8-12 vsak delavnik. — Vremensko poročilo iz Kranjske Goro po stanju dne 17. marca 1932 ob 7 zjutraj: barometer 7o8.o0 mm, temperatura: +1 stop. C, vreme: dež prsi nalahno, veter: jugovzhodni, 40 cm južnega snega, smuka: ugodnti, skakalnica: uporabna, sankališče: uporabno. Izgledi za nedeljo odn. praznik: pričakuje se nov sneg. — Kmetijski pouk po radiu v drugi polovici darca 1932. V nedeljo, 20. marca t. 1. ob 8 zjutraj predava g. ravnatelj dr. Bohinjc o zadružništvu, m sicer- o glavnih predpogojih za uspešno poslovanje kmetskih zadrug. — V četrtek, dne 24. marca ob 18.30 predava vinarski referent inž. Zupanič o Irsni rezi. — Na velikonočni ponedeljek, 28. marca ob 8 zjutraj predava tajnik Kafol o pomladnih delili v sadonosniku. — V četrtek, dne 31. marca t. 1. ob 18.30 predava ravnatelj inž. Lah o pomenu strojev v kmetijstvu. — S tem je ciklus zimskih predavanj končan. Spomladi in na poletje bodo predavanja redkejša in prilagodena letnemu času ter bo spored pravočasno objavljen. — Pomlad jo tu, misli na Gaglova semena! — Učiteljstvo nima ničesar od stanarin, ki jih plačujejo občine. Županska zveza je objavila številke, ki kažejo, kolike znašajo stanarine, ki jih morajo občine po zakonu plačevati učiteljstvu. Da ne bo napačnega umevauja v javnosti, objavljamo, da odteguje ravuo toliko država ua račun stanarin učiteljstvu od draginjskih doklad, tako da učiteljstvo od občinskih stanarin nima ničesar — razen velikih neprijetnosti in spodtike od občiu. — Jugo-slovensko učiteljsko združenje — sekcija za Dravsko banovino. — Prešernova koča na Stolu bo odprta in za silo oskrbovana dne 19. in 20. t. tu. in za velikonočne praznike. — Žandarmerija v Indokino. Razni listi so po-cali, da odhajajo Vinkovčani z dovršeno srednjo šolo v Indokino, da vstopijo tam v francosko kolo-nijalno žandarmerijo. To izgleda tako, kakor da bi se lahko preskrbelo maturantom in drugim dijakom službe. Po ugotovitvi izseljeniškega komisarijata v Zagrebu ta vest ni resnična. Razširjenje takih novic povzroča pri sedanji veliki brezposelnosti in borbi za službe raznim interesentom brezkorlstna pota iil tudi stroške. To je najbrže delo brezvestnih agentov, katerih pojave je treba naznaniti izseljeniške-mu nadzorniku v Ljubljani ali pa policiji in žan-darmeriji. — Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tesnob-nostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« gren-čico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razbur-Ijivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Joscs« grenčica so dobiva v lekarnah, drogerijah hi špecerijskih trgovinah. — Illod padel na deklico. V Mengšu se jo predvčerajšnjim ponesrečila 0 lelna Marija lerič, hčerka tesarskega pomočnika. Deklica se je igrala na kupu hlodov. Težak hlod pa se jo prevalil in padel deklici na desno nogo ter ji jo zlomil. Poškodovani otrok se sedaj zdravi v ljubljanski bolnišnici. — Strašna nesreča dveh otrok. Huda nesreča se je pripetila v Sarajevu v stanovanju podpolkovnika Ružičke. Njegova dva otroka, deček iu deklica, sta se igrala z 11 letnim Mirkom, sinom kapetana Mutavdžiča. Podpolkovnikova služkinja je v kuhinji pripravljala vodo za pranje. Ko je voda zavrela, je postavila velik kotel z vodo na tla. V tem trenutku so vsi trije otroci prihiteli v kuhinjo. Podpolkovnikova hčerka je pahnila Mirka iil svojega bratca v vodo, ue vedoč, da je voda vrela. Oba otroka sta dobila hude opekline, za katerimi je Mirko v bolnišnici umrl, sinček podpolkovnika se pa bori s smrtjo. — Večno štedi, greje! Original Lutz peči — 80 kg težkega soma je v Karlovcu ujel ribič Janko Šimunc. Soma bo danes prodajal na ribjem trgu. Tako težkega soma že dolgo časa ni nihče ujel. — Podivjani bik zdrobil hlapcu prsni koš. Kmet Josip Šiprak iz Stare Drenčine pri Sisku je pripeljal na tedenski sejem v Sisak na prodaj bika, katerega je več ljudi vodilo na mestno tehtnico. Ko so ga stehtali, se je bik nečesa ustrašil, podivjal in sc iztrgal ljudem. Šiprakov hlapec, ki je bika dobro poznal, ga je hotel pomiriti. Bik pa tudi njega ni hotel ubogati, marveč ga je z vso silo pritisnil z rogovi ob hišni zid, tako da mu je zdrobil prsni koš. Hudo ranjenega hlapca so lakoj prepeljali v bolnišnico. Bika so končno obvladali in ga peljali na klavnico, kjer so ga pobili. — Smrtna nesreča delavca. V Jagod in i je delal v kamnolomu delavec Milan Pavlovič. Nenadoma se je odtrgala plast kamenja in popolnoma zasula Pavloviča. Tovariši so hitro priskočili na pomoč in po dveurnem trudu odkopali Pavloviča izpod kamenja, vendar jo bil ubogi delavec že mrtev. — Zaprtje. Najodličnejši zdravniki so uporabljali naravno »Franz-Josef« grenčico z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in otrocih. Tržič Holmannsthalov - Župančičev »Slehernik« na odru .Našega doma.: v nedeljo jo bil tudi izreden dogodek za Tržič. Ni bil tako podan kot v Ljuh-jjani, tega tudi nihče ne misli, a lahko rečemo, da je dosegel dober uspeh. Nekatero sceno so bile naravnost sijajno podane, zlasti nosilec glavne vloge zasluži vso pohvalo. Diletantizem je prišel lu m tam morda malo preveč do izraza, zlasti pri skupinskih prizorih, kar se bo skušalo pri ponovitvi popraviti. Nekatero je motilo, dn je bil Slehernik človek v moderni obleki in no v srednjeveški a vse besedilo igro je pridiga sodobnemu človeštvu. Oder in njegova oprema sta pa k uspehu tudi prinesla svoje. Lepota igro in pa dobrodelen namen upriporitvo bo marsikoga še drugič in tretjič privabil v dvorano. Okoličane opozarjamo na ponovitev na cvetno nedeljo popoldne. . r Malo več točnosti. »Jutro jo vedelo poročati iz Tržiča, da so nekatero dobrodelne organizacije brigajo za brezposelne, a je pri lem popolnoma OdvMoo oo prezrlo Udruženjo vojnih invalidov in zlasti pa \ incencijevo konferenco, ki sicer dela skrito, a zalo tem bolj blagodejno. O tem bi vedela mnogo povedati župnijska pisarna in ono številne družino ter posamezniki, ki jih konferenca redno podpira. Skrili so večinoma dobrotniki konference, skrili naj ostanejo tudi darovi, ki jih deli. Vsa čast tudi drugim dobrodelnim ustanovam, to pa lahko rečemo, dn se vso skrijejo v senco dela, ki ga izvrši Vincencijeva konfernen. To pa pišemo no na ljubo bahariji ampak na ljubo resnici. Ob loj priliki naj omenimo tudi Elizabetno konferenco, o kateri nekateri niti no vedo, da obstoju, ki j>a kljub temu zbero in razdeli mesečno precejšnje vsote. Delujejo pa v nji požrtvovalne članice Marijinih družb in III. reda. Maribor Naša mladina za svoj praznik Kamnik Prepoved prekupčevanja. Na tržni dan v torek so neki prekupčevalci iz Ljubljane pokupili na kamniškem trgu vsa jajca, tako da jih domači kupci niso mogli več dobiti. Take stvari se dogajajo pri nas pred vsakimi prazniki. Čeprav je bilo to že neštetokrat grajano v časopisih, se občinski odbor nikoli ni mogel odločiti, da bi prekupčevanje prepovedal. Na veliko število pritožb in splošno ogorčenje meščanov, pa je sedaj le izdal prepoved prekupčevanja pred 10. uro. Vsak pre-grešek bo kaznovan s tem, da se bo kupcu zaplenilo blago. Da bo tržno nadzorstvo popolno, bo poleg stražnika pazil na prekupčevalce — tuje in domače— še en občinski odbornik, pa tudi kupujoče občinstvo je naprošeno, da vsako kršitev gornje prepovedi takoj naznani stražniku. Novo avtobusno postajališče. Postajanje avtobusov pred trgovino Petek na Glavnem trgu je nepraktično, ker je trg vedno poln ljudi, na križišču pa je velik promet z vozili. V tržnih dneh so avtobusi velika ovira prometu. Iz varnostnih ozirov je mestna občina določila avtobusom novo postajališče in sicer na trgu pred mestnim vodnjakom, v tržnih dneh pa pred trafiko Balantič. Za zaključek gledališke sezone uprizori društvo »Kamnik« na praznik in v nedeljo 20, t. m. E. Rostandovo dramo »Vest«, v režiji ii, M. Jenka. Resnico pove Maks Picard o človeškem obrazu: »Knkor odžagana so drevesa v obrazu, izkopani bregovi in izčrpana morja — in v to prnznoto obraza se je vgnezdilo velemesto. Velemesto, gosposko velemesto, ki je zaukazalo obrazu, da mora pripraviti popolen prostor velemestu! V začetku se človeški obraz ni popolnoma pokoraval železnemu ukazu, lo deloma je odjenjal. Nalo pa je moral dali šo en del in še enega, dokler ni bil bil ves obraz v posesti velemesta...« — Tak obraz, tak pust moderen obraz je začel nam mladim presedati. Zalo kličemo po novem človeku, ki bo v pravem odnosu do materije, do sočloveka □ Praznik obrtništva. Praznik sv. Jožefa jo že po slari tradiciji praznik obrtništva, katerega bo ludi letos praznovalo mariborsko obrtništvo s svojim naraščajem po naslednjem dnevnem redu: Zbiranje obrtniškega naraščaja ob pol devetih v Narodnem domu. Nato odhod v Frančiškansko cerkev pod vodstvom učitelja obrtne nadaljevalne šole in mojstrov. Ob 9 sv. maša v frančiškanski cerkvi. Po maši vrnitev v Narodni dom k predavanju, ki sc vrši v veliki dvorani v prvem nadstropju. Pred in po predavanju igra tamburaški zbor slovenskega obrtnega društva. Mojstri in moj-strinje so vabijo polom zadrug ob 10. Kot govorniki nastopijo: podpredsednik Ivan Sojč, profesor Fink, ki bo imel splošen nagovor na naraščaj ter Valitar, ki bo predaval o zavodu za preizkušnjo poklicev za obrtne vajence in o stanovski zavesti. □ Žalilmg smo imeli prav. Nn našo svoječasno vest o nameravanih velikih redukcijah na mariborskih železniških obratih so prinesli nekateri listi ugotovitev, da so bile izvršene redukcijo le v neznatnem obsegu. Žalibog pa se je izkazalo, da so bile naše informacije pravilne, ker se vrše redukcije postopoma še neprestano dalje. Tudi delavnica bo najbrž kljub velikim naročilom prizadeta. V zvezi s tem je odpotoval upravnik delavnice v Belgrad, da skuša zagotoviti primerne kredite, da se zagotovi nemoten obrat podjetju. □ Dr. Štele predava v Ljudski univerzi. V ponedeljek, dne 21. marca se vrši nadaljevanje slovenskega cikla. Predava na podlagi izbranih i skioptičnih slik dr. France Štele, državni konserva-j tor v Ljubljani o češčenju Jezusa Kristusa v slo-| venski umetnosti. V mesecu aprilu pa priključi g. j konservator še drugo prekrasno temo »O češčenju ! Marije v slovenski umetnosti«. □ Mare Vcy v Mariboru. Gospod Marc Vey, profesor za francoski jezik in francosko književnost na ljubljanski univerzi, bo predaval v ponedeljek, dne 21. I. m. ob 20 v Vesni o znamenitem sodobnem francoskem pisatelju Julesu Romainsu. — Vstopnine ni. □ Rekruhii spisek jc gotov. Rekrutni spisek v Mariboru pristojnih voj. obveznikov, rojenih leta 1912 jo za tekoče leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg št. 1t med uradnimi urami 111 sicer od 18. marca. Pozivajo se glavarji rodbin (zadrug), da se prepričajo glede točnosti vpisa zadružnega stanja, ki je podlaga za odrejnnjo kadrovske službe in, da za slučaj nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno dokaze, po katerih se bo zadružno stanje v rekrut-nem spisku popravilo. Dan rekrutacije bo pravočasno razglašen. □ Iz Studencev. Nn Jožefovo bo v cerkvi sv. Jožefa služba božja po sledečem razporedu: zjutraj ob pol 7 peta sveta maša; liho sv .mnše ob 7, 8 in če mogoče tudi ob 9. Ob 10 pridiga, potem slovesna sveta maša. Na cvetno nedeljo pa bo blagoslovitev zastave katoliškega izobraževalnega društva. — Z vremenom kaže slabo, pa se bojimo, da ne bo nič kaj svetojožefovskega »rumla«. □ Občinski svet izpopolnjen. Občinski svet, ki je štel doslej le 39 članov, je bil z imenovanjem | novih svetnikov ravnatelja hranilnice dravske banovine dr. Janka Kovačeca in lastnika mizarske industrije Ferdinanda Potočnika izpopolnjen na normalno število 41 članov. □ Odprta noč in dan so groba vrata... V Stolni ulici 1 je umrl vpokojoni strojevodja Ivan Smolej v starosti 67 let. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil jutri ob petih na pokopališče v Studencih. — V Taborski 8 je ugrabila smrt 63 letnega Jeronima Novaka. Pokopan bo danes ob 4 popoldne iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V Počehovi 53 je umrla v visoki starosti 78 let viničarka Marija Deutschmann. Pogreb so vrši danes ob 3 popoldne iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — Svetila pokojnikom večna luč! Žalujočim naše sožalje! □ Družina z otroci no najde stanovanja. Pred dobrini tednom je mestno načelstvo objavilo potom časopisja notico pod zgornjim naslovom. Občina nima nobenega zasilnega stanovanja na razpolago, pa je skušala potoni javnega oglasa najti streho za družino, ki bi stanovanje redno plačevala. Dosedanje stanovanje je izgubila brez lastne krivde. In kakšen je bil uspeh tega oglasa? Doslej so še ni javil nihče, ki bi sprejel družino pod streho, dasi je slanovanj, tudi cenejših in priprostejših šo dokaj na razpolago, kar dokazujejo oglasi v časopisju. Vzrok, da se branijo hišni lastniki družine, so očividno otroci. Družina ima ti nedoletnih otrok in radi tega no dobi stanovanja. Značilno in hkrati žalostno za sedanje čase! □ Stolno Vincencijevo društvo ima drevi oh 8 svoj izredni občni zbor. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za krščansko »Caritas«. □ Radi vojaških hlač — dva meseca. Dokaj strahu so pripravile Janezu iz Doline hlače, katere si je nabavil zn časa službovanja pri vojakih. Slučajno so bile to prave vojaško hlače, ki so spravile Janeza na zatožno klop pred sodnika okrožnega sodišča. Dobil je dva meseca zapora, zaenkrat samo cocoino za 2 leti. Zgodba pa jo zelo poučna za in družbe in do svojega Boga. Takrat, upamo, se bodo povrnila drevesa, bregovi in sinje' morje v naš prazen moderen obraz. Mi tudi hočemo tako! Ce hočete kaj veS zvedeti, kaj misli vaša mladina o sedanjosti in kako gleda v bodočnost, pridite nas poslušat na Jožefovo v dvorano Zadružno gospodarske banke. Ob 1» so vrši zborovanje, zvečer ob 20 pa je istotam akademija. Spored je. pester: pelje, deklamacija, govor, zapiski delavskega dekleta, petje in vAninin , socijalua igra v dveh slikah. Pridite! Mi mladi bi vam radi povedali, kar nas leži! nih°ku|'či'j Pr' vojakil1' da 80 Cuvajo takih nevar- cev Jv,r!f. >Na.nos««' društvo primorskih beguncev »Nanos« priredi drevi ob 20 v vseh prostorih Narodnega doma akademijo. Udeležbo toplo p,i poročamo, ker je namenjen čisti dobiček pri red -tvo brezposelnim beguncem. 1 D 14, kolpH, 'ma na vesti. Nedavno smo poročali o aretacij, Ivanu Miška iz Budine pri Ptuju katerega je policija prijela rudi pobega iz zapor [ ormoškega okrajnega sodišča. Izk/izalo se % 'daj da jo Miško eden najnevarnejših koles,, 1, tatov s katerimi je imela policija kdaj opravka. Krade je v Mariboru kolesa ter jih prodajal v okolici demh^o'k0VCahvif1,,,',',iUl 12 v Mariboru ukradenih l oles, pn Velik. Nedeiji pa 2. Orožniki -o kolesa lahkomiselnim kupcem, katere je zapel ah n./ka cena, zaplenili ter bodo vrnjena pravim t kom. Podeželsko prebivalstvo pa bo treh odo zor.lt, na bo skrajno previdno ,ri nakupu cenih deželi Mr'K !'rodaRI° , ™no su"ilj!ve osebe po orožnikom." tak*a i« ,0i9 S 20.000 vojakov. Poljske železnice so ostale brez lokomotiv. Avtomobili niso imeli bencina, ker so se polastile vseh zalog podmornice, takratno modno orožje. Če ne bi poskušala Nemčija .pod vodo zastrahovati ves svet«, temveč rajši izrabila vsa razpoložljiva sredstva v bitki ob Marni, bi takoj lahko skleniKi ugoden mir. A nadutost je postala za Nemčijo usodna. Sir Joeua Stamp, vodja britskega popisnega urada, razpravlja pod tem naslovom v londonskem dnevnem tisku o vzrokih sedanjega padca funta. Angleščina je prvi izmed svetovnih jezikov, toda cvenk angleškega zlata je bil še bolj domač po vseh delih sveta. Zdaj je doživela Anglija najstrašnejši udarec v teku vse svoje zgodovine: zaupanje do funta je omajano. Kako se je to moglo zgoditi, in kdo je kriv? Svetovna kriza je samo začasen pojav. Merodajni vzroki so globlji in vztrajnejši, če so utegnili poškodovati na stoletni razvoj preračunano denarno podlago vsega narodnega gospodarstva. Sedanje angleško pokolenje, ki je postalo polno-'.•■; o okoli leta 1900, ima vse razloge za hvalež-i. lo lastnih očetov in dedov. Slednji so pridno nakopičili narodno premoženje: glavnico in dohodke, ter potomcem praviloma zapuščali več kakor so podedovali sami. Okoli leta 1900 so znašali povprečni britski narodni dohodki 2 milijardi fimtov sterlingov letno. Anglija je izdajala samo 5% tega premoženja t. j. do 100 milijonov funtov letno za državne in javne koristi: uradništvo, ceste, šolstvo, vojsko in mornarico, socialno zavarovanje, ureditev kolonij in izseljevanje ter plačila na račun starih dolgov. To so bili srečni časi, a kmalu so minili. V teku 30 let se je izvršil porazen prevrat. Narodni dohodki so narasli na 3.6 milijard funtov letno, a državni in javni izdatki na 1.5 milijarde. To pomeni, da žrtvuje sedanja Angleška za državne in socialne potrebe namesto nekdanjih 5 do 40% vsakoletnih dohodkov. Funt sterlingov ni samo kos papirja. Kaže zdravstveno stanje vsega organizma imperija, če zapleni država 40% vseh naših dohodkov, zmanjša s tem za 10% našo podjetnost in trgovski razmah, prikrajša za 10% našo osebno prostost. Razpolagali smo poprej z 95% po nas ustvarjene in od očetov podedovane delovne moči, ki smo jo potrebovali za življenjski boj in za zavarovanje potomcev. Zdaj so nazadovale te moči zn 60%... V resnici je morebiti znižanje še manjše, ker nadomeščajo razliko notranja in zunanja posojila. A koliko razlike je med sedanjostjo in preteklostjo! Ob začetku sedanjega stoletja je znašal dolg angleškega naroda snino 6% njegovega premoženja, ter je bil dolžnik vzoren plačnik, kajti večkrat je poravnal posojila, preden je napočil rok za plačilo. Zdaj pa znašajo angleški dolgovi 22 milijard funtov, ter je bilo samo 35% tega premoženja izposojenega v vojne svrhe med j svetovno vojno. Sedanje britsko narodno premo-! ženje znaša do 18 milijard funtov. Angleško ljudstvo bi moralo na temelju teh številk nemudoma napovedati faliment. če ne bi tvorila večino dolga dolgoročna, 05 in 00 letna posojila. A ta olajševalna okolnost vrže dolgo črno senco na bodočnost. Naše pokolenje je dosti podedovalo od očetov, a ničesar ne bo zapustilo sinovom in vnukom. Nasprotno zapravlja že zdaj vnaprej njih bodoče delo in dohodke... Ko bodo potomci sodili zapravljive očete, bodo videli, da je imela svetovna voina 1 zgolj malo podrejeno ulogo v njih težkočnh. Prepričali se bodo zato, da je po letu 1900 sunkoma narastel življenjski standard, so se zvišale živ-ljenske zahteve, se olajšalo delo, se znižalo število delovnih ur. Poprej malo pomembni užitki in zabave kot kinematograf, radio, šport, so zdaj postali splošna last. Zdravstveno stanje se je izboljšalo, število smrtnih slučajev je nazadovalo. Brezposelni. ki niso poprej našli zaslužka v domovini, so odhajali v Avstralijo, Indijo ali Kanado, kjer so pričeli novo težko življenje. Gradili so ceste, obdelovali ledino, razkopavali ležišča kovin ali strigli ovce, da bi ustvarili boljše pogoje za dediče. Slednji so res živeli prav tako dobro ali še boljše kakor v stari domovini. A sedanje pokolenje se ne zmeni za blagor prihodnjih, ne mara doprinašati žrtev v korist sinovom in vnukom. Sploh se ne zmeni za deco, se celo trudi umetno omejiti njeno število in se rajši vneto bori samo za nedotakljivost brezposelnim namenjenih podpor. Državna blagajna pozna namesto dohodkov same izdatke. Ta nepričakovan prelom v mišljenju širokih ljudskih plasti je vse bolj pomemben kakor sedanja gospodarska kriza. Med njegove dalekosežne posledice moramo šteti tudi propadanje funta. Zdrave razmere se bodo povrnile samo z novo zdravo duševnostjo. A sedanji britski brezposelni ne marajo odhajati v Avstralijo ali pa pobegnejo odtod nazaj v London, kjer imajo kljub brezposelnosti lažje življenje brez napornega dela v napoldivji pokrajini. Po volitvah ... Cestni pometač odstranjuje poslednje ostanke, ki spominjajo na ogorčeno volivno borbo. »Moj Bog, kako me trga po zobeh!« »Sedaj imaš ravno opoldanski počitek, kar k zobozdravniku pojdi.« »Kaj misliš, da bom svoj prosti čas tako neumno izrabili?« »Nedavno sem bil na koncertu in poslušal pianista, ki je imel samo eno roko.« >To ni nič. Pojdi v opero in lahko poslušaš pevke, ki nimajo glasu.« POBIJAMO KRIZO! Obleke, površnike, trenchcoate, vetrne jopiče in vsa druga oblačila za gospode, ter blago zadnjih novosti oddajamo po globoKo znižanih cenah. Drago Schwah, Liub ^na Lavine. Iz vseh krajev javljajo o številnih nesrečah v alpskih krajih, ki jih povzročajo lavinc Največja nesreča se je zgodila pri kraiu I.ungeru, na progi Interloken-Luzern. Lavina je zdrčala z visokih gora in zasula ootniški vlak. Mnogo 06eb ie bilo mrtvih in ranjenih čuvaj svoje zdravje. V Londonu je izbruhnila epidemija hripe. Bolezen se je zelo razširila in so bolnice prenapolnjene z bolniki. Vsled velike nevarnosti nalezljivosti nosijo po Londonu ljudje po javnih krajih, kjer se zbira veliko ljudi, posebne maske. Zadružna gospodarska banka Poslovno poročilo banke, ki je bilo podano občnemu zboru, se obširno peča predvsem z razmerami na denarnem trgu. Poročilo ugotavlja, da jo v drugi polovici leta šla debetna obrestna mera stopnjemu navzgor na 0—14%. Iz zaključnih računov je razvidno, dn so s- vloge in založbe pri banki v teku preteklega leta znižale za 78 milijonov in dosegajo približuo enako višino kot 1929. Celotni odtok sredstev banke pa je bil še večji, če vzamemo najvišje stanje v aprilu in najnižje v novembru. V tem se ravno izraža dobra pripravljenost banke, da jo toliko denarne zahteve zadovoljevala iz lastne moči. V preteklem letu so se hranilne vloge ua NOVA IZDAJA SPLOŠNE CARIN. TARIFE Zbornica za TOI opozarja vse tvrdke svojega področja, da sta izdala tajnika ministrstva financ Dragotin I. Uroševič iu Borivoje A. Miletič splošno carinsko tarifo naše kraljevine 7. vsemi izpre-membami in dopolnili do 10. februarja t. I. Tarifa \e tiskana v latinici in obsega 730 strani. Tarifa »o dobi pri g. Krmami Goluboviču, cariniku pri Glavni carinarnici v Ljubljani, telef. 2881. Bančno bilauce. Srbska banka je četrta največja banka v Zagrebu. Njen računski zaključek 7,a 1931 kaže, da so vlogo lani narasle od 506.4 ua 524.1 milij. Din. Posebno so narasli upniki, med katerimi so znašali razni 45.0, reeskont pa 50.3 milij., skupno 95.4 (68.2) milij. Mod aktivi so sc povečalo skoro vse postavke, posebno pa gotovina od 39.5 na 47.4 milij. Cisti dobiček znaša Ic 9.5 (10.65) milij. Din — Belgrajska zadruga je eden največjih in najstarejših denarnih zavodov v Belgradu. Ima hranilnih vlog 22.7 (25.1), tekočih računov in drugih upnikov -14.0 (37.5), dečim znaša reeskont 39.90 (29.7) milij. Med aktivi so se predvsem povečali tekoči računi. Cisti dobiček znaša 0.4 (7.7) milij. Kakor znano, goji zavod tudi zavarovalni posel. Znamke za 0.75 in 1.51) Din. Kakor znano, je stopilo povečanje poštnih tarifov v veljavo že dne 1. decembra lani. Od tedaj dalje je promet zelo pogrešal znamk za 1.50 in 0.75 Din. Kakor sedaj poročajo iz Belgrada, bodo v kratkem le znamke dogotovljene in okoli 1. aprila spuščene v promet. Dopisnico za 0.75 Din so že gotove v zadostnih količinah in jih pošte že dobivajo: Nove znamke za 1.50 Din so rdeče barve, za 0.75 Din pa ze-lene. Novo znamke so v črtežu podobno sedanjim. Mlekarsko zborovanje v Kamniku. 15. marca se je vršil na povabilo okrajnega načelnika zbor obstoječih mlekarskih zadrug celega okraja in zastopnikov obč. kmet. odborov. Sklenili so, dn se 1)0 ustanovila ena sama mlekarska zadruga za cel okraj. Vso obstoječo mlekarske zadrugo naj bi likvidirale. V okrožju Domžal bo nova zadruga postavila svojo primerno poslopje: mlekarno, maskirno in sirarno za približne dnevno podolave 15.000 litrov mleka. Dovoz mleka se bo uredil avtomobilsko tako, da bo sleherni živinorejec našel prilike oddati svoje mleko v mlekarno. Cene mleku se bodo uredile tako, da bi najbližji kot najod-daljeucjsi živinorejec prejemal za mleko enako ceno (razun kar se razlikuje ista po kvaliteti mleka), to pa radi tega, ker bo vse prevozne stroške krila skupna blagajna mlekarske zadruge. Takoj po zboru jo odbor imel :-eJo pod predsedstvom okr. kmetijskega predsednika Novaka, kjer se je soglasno sklenilo, delež znašaj po 50 Din od krače, v s ali član ima lo 1 glas. Borza Dno 17. marca 1932. Denar V današnjem deviznem prometu to bili tečaji Večinoma slabejši. Promet je nadalje minimalen. Ljubljana. Amsterdam 2282.87-2294.23, Berlin 1343.48—1854.28, Bruselj 789.03—792.97, Curih 1094.35—1 • >99.85, London 204.03—208.23, Ne\vyork ček 5030.39-5658.65, Pariz 222.09-223.81. Praga 167.42—168.28, Trst 292.49- 294.89. — Na zagrebški iu belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji, poleg lega pa šo Ne\vyork kabel 5652.39—5680.05. — Skupni promet brez kompenzacij jc znašal v Zagrebu 102.311 Din. Curih. Belgrad ».02, Pariz 20.34, London 18.70, Ne\vyork 516.62, Bruselj 72.10, Milan 26.75, Madrid 39.20. Amsterdam 208.60, Berlin 122.90, Stockholm 102.95, Oslo 101.50, Kopenhagen 102.05, Sofija 3.7-1, Praga 15.30, Varšava 57.90, Atene 6.60, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08, Helsingfors 8.60. Vrednoctni papirji Tudi danes jebila tendenca za državne papirje slaba in so tečaji popustili. Iuteresantno je, kako postaja vedno večja razlika med tečajem 1% Blerovega posojila iu ravnotoliko odstotnim knjižico povečale, od 109.6 na 110.7, dočim so so vlogo na tek. račun zmanjšale od 253.6 ua 229.7 milij- Upniki so se zmanjšali od 159.3 na 112.7, pri čemur jo vštet tudi reeskont. Med aktivi so je najbolj znižala gotovina in sicer od 30.6 na 8.5, nadalje menice za cn. 19 in dolžniki za 14 milij. Din. Zmanjšala se jo tudi postavka vrednostnih papirjev. Bruto donos se je povečal za inanj ko 4 milijone, dočim so so izdatki za plače in doklado znižali za 0.7 milij. Pri povečanju odpisov in obresti tujih sredstev se je zmanjšal čisti dobiček od 1.8 na- 1.0 -milij. Din, kar omogoča banki razdelitev 7 % dividende (1930 9Zika« se vrši drevi ob 20 v dvorani ; Glasbene matice. Drugi, cerkevni koncert bo v nedeljo 20. t. 111. ob 18 v minoritski cerkvi. — I Pridite! Trgovski grcmlj opozarja svoje člane, ki uvažajo svoje blago iz Avstrije, da poravnajo terjatve edino polom klirinškega računa pri Narodni banki, sicer zapadejo po zakonu denarni kazni do 800.000 dinarjev. Naphuljrn utopljence. Pri vasi Orešjo nad Ptujem je Drava naplavila truplo utopljenca. Kolikor so da sklepali, je moralo biti truplo žo kako 3 tedno v vodi. Utopljenec jo star približno 48—50 let ter pripada delavskemu stanu. Truplo je bilo preneseno v mr va n co mestnega pokopališča. Pregled motornih vozil iz ptujskega sodnega okraja so je vršil pretekli torek ua mestnem sejmišču. K pregledu je bilo pripeljanih 48 avtomobilov in 30 motornih koles. Izdane so vsem novo evidenčne lablice za lelo 1932. Prišlo jo do zanimivega navzkrižja med lastniki motornih vozil 111 komisijo radi previsokih komisijskih stroškov ter jo morala slednja popustiti. Seznam o ljudskem delu (kuluku) jo nu vpogled v mestni upravi. Murska Sobota Tudi rekord. M. Sobota se lahko ponaša ?. marsičem, česar tudi mnogi večji trgi no premorejo. Tako gotovo prednjači ludi v izdajanju časo-])isov. Sedaj izhajajo v M. Soboti trijo tedniki (No-vine, Murska krajina, ki jo začela šele sedaj izhajati iu Muravidek) in trijo mesečniki (Marijin list. Duševni list in Marljikin ograček). Vsi listi so tiskajo v Prekmurski tiskarni, katero vodi nadvso agilni g. Ilahu Izidor. I trgati cvet. Malo jo smrtnih slučajev, ki bi vzbudili lako globoko sočutje, kakor ga je .vzbudila nenadna smrt učtteljiščniee Anice Titan iz Kroga. Pokojnica je lani maturirala in jo sedaj čakala na službo. Ni jo dočakala. Zadela jo jo pretresljiva usoda, ki jo je spravila v bolnišnico, odtam pa v grob. Naj počiva v miru! Sprememba posesti. G. Ualin Pavel, solastnik trgovine Brata Šiftar in Halin«, jo kupil hišo Hei-merjn Samuelu. Šoštanj Materin dan, ki so vsled skrajno slabega vremena ni mogel vršiti v nedeljo 13. t. 111., kakor jo bilo prvotno določeno, so vrši jutri, na praznik sv. Jožefa z zelo zanimivim sporedom. Požar. V torek zjutraj jo ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Skoruška v Loko-vici jiri Šoštanju. Razen poslojija je uničena vsa krma, večja množina poljskih pridelkov itd. Ogenj je nastal v jiodstreŠju stanovanjsko hiše, kjer se je vnel prekajevalec; ognjeni zublji so planili skozi lesene špranje na tik hišo stoječe gospodarsko poslopje in ga objeli. VaSčani, ki so takoj požrtvovalno stopili v akcijo, so hišo rešili, skedenj pa je postal žrtev požara. Zavarovalnina je mini- »Slovenca« in »Slov. gospodarja« lahko dobile v dnevni in nedeljski prodaji v trafiki ge. Valdlove. Segajte po koristnem čtivul Radio Programi Kadio-LiuMfanas Petek, 18. marca: 11.30 Šolska ura: Obrtniki med živahni (prof. Fr. Pengov) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevno vesli. — 13.00 Cas. plošče, borza. — 17.3«slih urah čez katarakte in obegnil pred deblom. Na otročje kričanje so prihiteli Indijanci, ki so videli jaguarja no mislečega nn obrambo skokoma bežati v gozd. (Nadaljevanje) PRIPRAVILI SMO ZA VELIKO NOČ VELIKO IZBERO POMLADANSKE OBUTVE M Bi VAS MOGLI POSTREČI KAR NAJPOPOLNEJE, NAS OBIŠČITE ŽE SEDAJ, DOKLER NI VELIKEGA NAVALA Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din Oglasi nad 9vritic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja v?aka vrvica 2Dur Na|man|$i zne*«klODin.Pristojbina za šifro 2Din V>akoqla> treba plačati pri naročilu Na pismena vprasaniaodgovanamo le,čejepriloienaz.namka.Ček račun LiubljanalO.^.- Beseda samo 50 par Drage Jožice in Jožeti! Da počastimo naš skupni imendan kar najslavneje, se sestanemo v soboto popoldne v »Daj-damu«! Izredni vinski blagoslov in druge dobrote. Ne bo Vam žal. Pridite gotovo! Beseda samo 50 par Čnniprnikova šofersko šola Ljubljana Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesionirana Prospekt SI 16 zastonj Pišile ponjt Sprejem učencev vsaki čas. Beseda samo 50 par Mesar, pomočnika veščega v prodaji mesa pri čoku, ali dobrega pre-kajevalca — takoj sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Ljubljana« št. 3532. (b) Dekle za kmetska dela se sprejme v službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3573. (b) Tesarski mojster ki prevzame delo nove hiše v Ljubljani, se išče. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 3624. (b) Beseda samo 50 par Posojila dobite na vknjižbo. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Točna izvršitev« št. 3551. Znamke za odgovor, (d) Starejša gospa fosamljena) ali gospod s premoženjem najde dom in ljubeznivo ravnanje in za obresti vso oskrbo — ako pomaga iz nesreče in da posojilo na posestvo. Ponudbe pod zn. »Večna hvaležnost« na oglasni oddelek Hinko Sax, Maribor. (d) Jnsemti v"Slovencu- imajo največji uspeh: Šoferska šola oblastv. koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31. Beseda samo 50 par IŠČEJO: Lepo zračno sobo parketirano, z eno ali dvema posteljama, zraven glavne pošte, oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3625. (č) Beseda samo 50 par Grintovec - obiteljski pensionat -Preddvor nad Kranjem. -Najboljša oskrba, v pred-sezoni znižane cene. (r) Velika razstava slik slovenskih umetnikov. — Otvorjena od 19. do 26. marca. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25. Nasproti magistrata, (r) Stanovanje 2 do 3 sob išče rodbina brez otrok. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »1.—5.« št. 3547. (c) r> . cn 1 ' Beseda samo 50 par I ODDAJO: Stanovanje dveh sob in malega kabineta, z vrtom, na periferiji, se odda takoj ali tudi kasnsje v najem. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3526. (č) Čitajte in širite »Slovenca«! Hladilni stroj s kapaciteto od 200 do 2000 kalorij na uro, kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hladilni stroj« št. 2623. (k) Srečke delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur« Liubliana — Selenburuova ulica 6 II nadstr FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock. Voigtlander. Welta, Certo itd ima vedno v zalogi iofoodd. Jugosiovanshe knjigarne Zahtevajte cenik' v L.ubrani Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega Jošta sočuvstvovali z nami, izrekamo zahvalo. Ljubljana, 18. III. 1932. Dr. Jakša Jore in soproga Soša. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne m od 2 do 6 popoldne Telelonska štev. 3030. Dobro seme od rudeče detelje kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3622. (k) Beseda samo 50 par Naprodaj vinograd pribl. 100 hI, najboljša lega, krasna vila in viničar-ska hiša, z vsem inventarjem, 10 km od postaje Rajhenburg, cena ugodna. Dalje več stavbnih parcel na jako prometnem kraju v bližini trga Rajhenburg, zraven lep smrekov gozd, cena ugodna. - Dalje lep voz zapravljivček s 4 sedeži in garnitura zn nico, po ugodni ce vse je vprašati pri :-. Mici Rathej, Rajhenburg. (p) Beseda samo 50 par Polenovko namočeno, dobite pri 1. Buzzolini v Lingarievi ulici. (1) Cevlfi n« ob>oke TEMPO«, Gledališka ul. št. 4 (nasproti opere). Parni stroj sistem Wolf, 7 atmosfer, 8 ks, proda Gašper Šturm, posest., Selca nad Škofjo Loko. (1) Tri kolesa popolnoma nova, naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7 III, vhod po-I leg slaščičarne. (1) Umrla mi je, zapustila nas je kot žrtev materinstva, iskreno ljubljena Vera Pogreb se bo vršil v soboto 19. marca ob pol 4 iz mrtvašnice Leonišča, Stara pot 2. Ljubljana, dne 17. marca 1932. Stane Derganc, trgovec in ostali žalujoči. Prodam par lepih, mladih konj -(fuksi belogrivci), sposobnih za vsako vožnjo, z opremo in vozom zaprav-ljivčkom, vse v najboljšem stanju. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3565. (1) Peso in repo za krmo, večjo množino, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3579. (1) Težkoče pri dihanju in pomanj-//kanje sape so težke muke, ki j e&j&s*-* store človeka nervoznega in ga spravljajo v obup, da nima miru ne podnevi ne ponoči. Proti temu se z velikim uspehom uporabljajo: USTMOL prašeKza kajenje - ASTMOL Mial ciooreie za kajenje. Dobivajo se v lekarnah. Pazite vedno na ime ASTMOL. Odobreno od Ministrslva socijalne politike in narodnega zdravja S. št. 2001 o I 8. II. 1032 leta. azpis Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetiu L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria Šivalni stroj popolnoma nov, naprodaj za 1300 Din. Miklošičeva 7/III, vhod poleg slaščičarne. (J) Beseda samo 50 par Dežnike izdeluje in popravlja Ivan Pavlin, Florijanska 11. (t) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup Anton Presk er — Ljubljana -— Sv Petra cesta 14. Jougurt bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna. Dunajska cesta 17 (poleg kavarne »Evrope«) - Po želji dostavlja tudi na dom. (t) De 1x1« iiiskmastentmbe kupite nnirrnrte uri tvrdk A VOLK, LJUBLJANA Heslieva cepi« <;♦. Čitajte in širite »Slo*enea«! Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo centralne kurjave, toplovodne naprave, inštalacijo vodovoda za objekt III. ter inštalacijo vodovoda za nebotičnik Proračuni, splošni in podrobni gradbeni pogoji se dobijo od 21. marca t. 1. dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu za 50 Din. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 1. aprila t. 1. do pol 12 opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III. Pokojninski zavod za nameščene* v Ljubljani. t V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, pri- jateljem in znancem, da je moja nad vse ljubljena soproga, hčerka in sestra, gospa MašUč Marija 17. t. m. ob 6 zjutraj, previdena s tolažili svete vere, v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v danes mirno soboto 19. marca 1932 ob 2 popoldne iz hiše žalosti Ižanska cesta št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. marca 1932 Globoko žalujoči soprog. m m Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ic naša iskreno ljubljena, zlata mamica, babica, teta in tašča, gospa Marija Plevelj rog* Barja vdova strojevodje dne 17. I m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete ver*., bogu- jjS vdano umrla. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 19. marca 1932 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, B a njal uka, Jevnica, Domžale, dne 17. marca 1932. Olga, Leopoldina, Slavko, Zora, otroci — vnuki, snaha, zet in ostalo sorodstvo. K'- ■ ' ■■■>■■:■■>>:•:V:- V m; • .. ' ' imJ Za JUHOSlovansko tiskamo » Linhlinnt: Karel Cefc, Izdajatelj: Ivan Kokuveo. Urednik: Franc Kremžar.