Dopisi. Iz Novocerkovske dekanije. (Blagoslovljenje kapelice v deželni hiralnici v Vojniku.) Vsled prošnje župnika gosp. F. Ferenčaka došli so dne 24. junija naS premilostljivi gospod knez in škof v Vojnik, da blagoslovijo čedno kapelico v novi hiralnici Vojniški. Brez dvoma vtrujeni vsled težavnega apostolskega romanja po Šaleški in Laški dekaniji, kateri so obiskovali prejšnje tedne in dneve, došli so semkaj, da izvršijo to blagoslovljenje. Vojniški farani smejo pač prav posebno ponosni biti na svojega kneza in vladiko, kajti pred 16 leti so tukaj, da-si kratko časa, opravljali službo dušnega pastirja. Zato so jih pa Vojničani tudi prav slovesno sprejeli. Pa ne le blagoslovili so knez in škof kapelo in hišo, služili ondi sv. mašo obiskali in tolažili bolnike, temveč govorili so tudi sladke in tolažbe polne besede vsem navzočimjVojničanom in gostom. Kakor je sv. apostol Pavel vsem ljudem oznanjeval in iz srca voščil mir božji in milost božjo, ki sta najviši dobroti pod milim nebom, tako so prevzvišeni knez in vladika tudi vsem v oni hiši krščanskega usmiljenja želeli mir in milost božjo, pa tudi popisali one studence, iz katerih nam je zajemati te nebeške darove. — Prijazni oskrbnik Vojniške hiralnice je oskrbel prevzvišenemu gostu in drugim došlim gospodom primeren zajutrek. nato pa so se premilostni knez podali k svojemu nekdanjemu župniku, ostali so v prijaznem razgovoru ondi pri obedu ter zapustili zopet župnijo, katera njim ostane vedno v najboijšem spominu. Vsled prehlajenja in mnogega Iruda dozdeval se nam je glas mil. nadpastirja bolj rahel, kakor druge poti. Bog daj, da zopet okrevajo, kajti potrebujejo še za letos novih krepkih močij za apostolsko svoje delovanje. Iz Prihove. (R a z 1 i č n e s t v a r i.) Jočejo se ljudje, kjer jim režejo njive in travnike, da bo šla ondi nova železnica. Zemlje nam Prihovljanom ne jemljejo, pa iz zemlje, ker naložili so nov davek za železnico. Naj bo v božjem imenu; pa to bi prosili, da se nam tudi kaj stori. Naša mehka cesta je v grdem vremenu taka, da se živina neznansko trudi in vozovi razklopočejo. Združite se merodajni možje, gotovo bote lam uslišani, kjer se tudi iz vaših davkov skrbi za ceste. Trdno cesto potrebujete za sebe. Še iz drugih vzrokov se pobrigajte! K nam pridejo drugo leto preimeniten gost in gospod cele škofije, mil. knezoškof birmovat in se samo ob sebi zastopi, da se spodobi jih slovesno sprejeti, toraj eesto tako napraviti, da bo mogoče tudi v grdem vremenu blizo priti. Enake slovesnosti, kakor o sv. birmi, so pa vsako leto. Prihova je romarska božja pot, kaj se mora vse gor zvoziti, koliko ljudi in blaga! Ali mislimo, zato se naj za cesto najbolj skrbi, ker fara veliko plačuje v ta namen in ona bi naj ne imela nič hasni od tega? Živo pogrešamo pošte. V sosednji fari se mi je reklo, da dobivajo pisma vsaki teden po trikrat redno, ker so edini. Enkrat pošlje županstvo, enkrat župnik, enkrat šola. Kdinost in nekaj stroškov poinaga. Dne 22. junija se je v Zgornjem Grušovji trileten otrok ožgal z žveplenkami, da je še tisti den uinrl. Starši, pazite na otroke, da ne pridejo do žveplenk, da ne bote imeli silnob pred sodnijo in greha na vrsti! Dobri Bog nam je dal letos veliko črešenj. Po vinogradih škropijo pridno, pa vedi vsak, da trsje bo rodilo, ako Boga ob enein prosiš in na njega zaupaš, tvoje delo sarno ne bo imelo vspeha. Od Laškega. (Slovenci, častimo sv. brata Cirila in Metoda!) Zopet je prišel v katerem je dana \ atoliškim Slovencem ugodna prilika, da pokažemo očitno, svoje versko in narodno preprieanje. Pokažhno vselej očitno vsemu svetu, da nam je sv. vera najdražji zaklad; njo sta nam sveta brata in naša apostola, sv. Ciril in Metod oznanjevala in sicer v našem milem nam razumljivem slovenskem jeziku, za kar sta tudi veliko hudih bojev prestala. Drugič pa pokažimo, da smo tudi zavedni Slovenci, da znamo ceniti naše zaslužne može, kateri so se trudili za naš dušni in telesni blagor. V prvi vrsti sta gotovo ta dva sv. brata. Toraj počastiino nju toraj vedno na večer 4. julija z lepo gorečimi kresovi, naj pokažemo, da tudi naša srca gorijo enako kresom za čast božjo in v slavo izvoljencev božjih! Iz Podčetrtka. (Zlate poroke.) Lepa, redka sveeanost se je v naši mali, pa imenitni župniji v kratkem času dvakrat vršila: dve zlati poroki. Na binkoštni ponedeljek pristopila sta v cerk\ i-podružnici »Malere božje na pesku« pred altar dva zakonska stareeka — mož in žena — ki sta si leta 1842 v Žusemu obljubo zakonske ljubezni in zvestobe storila, da bi se Bogu za milost zahvalila, ki jima je dal zlato poroko dočakati: .ložef Žekar, umirovljeni rudokop, in njegova tovaršiea Katarina, roj. Zapušer. Žekar je bil vojščak, in je inarsikatero grenko prestal. V rudokopni jaini pa ga je zadela nesreča, katere znamenja bo celo svoje življenje nosil. V rudokopu za železno rudo morajo rudo razstreljavati, in pri takeni poslu se je enkrat prah prenaglo užgal, in smodnik se niu zažene v obraz. Pri tej nesrefti je zgubil luč enega očesa. 1'omenljivo za oba stareeka je, da sta čvrsta in zdrava na duši in telesu, Se sivih lasij nimata. Iz te rodovine služi eden ud v vinogradu Gospodovem, in ako Bog da, bode se v kratkein eaau unuk zlatoporočencev v to službo odločiti zainogel. Oskrbnik nekdaj Mullej-evih rudokopov je starčkonia in n.jihovej rodbini poskrbel lepi obed. V nedeljo po prazniku sv. Bešnjega Telesa sta pa prišla druga dva zakonska stareka mož in žena — v župnijsko Podčetrteško cerkev, da bi ravno tam, kjer sta si leta 1836 — tedaj pred 56 leti — zakonsko ljubezen in zvestobo obljubila, tudi ponovila in se dobremu Bogu za toliko niilost očitno zahvalila: Lovrenc Knap, po domače Kralj in njegova tovaršica Marija, roj. 1'a.jek. Hil je Lovrenc Knap nekdaj premožen posestnik in zanesljivi voznik, in še zdaj spoštovan zavoljo svojega moštva. Po cerkveni slovesnosti pripravili so starčkoma njih otroci primerno veselico, katere se je vdeležilo obilno unukov, žlahte in dobrih sosedov. Bog jih ohrani mnogo let! Od Sv. Jošta na Kozjaku. (Kresi in marsikaj.) Navada Slovencev je, da na predvečer Sv. Janeza Krstitelja žgejo po gorah in planinah krese. Tudi letos se je to zgodilo, vendar v manjšem š*evilu, kakor druga leta. Med tem, ko je dopisnik lansko leto iz 1107 metrov visoeega Špik-hriba naštel nad 80 kresov v Celjski okolici, po Savinjskih in Šaleških gorah do Koroške nieje, gorelo je letos le okoli 50 kresov. Slovenci, ne opuščajte prelepe navade svojih pradedov. Nadomestite opušeeno! Zakurite vselej na veeer 4. julija v čast slovanskiina apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov. NaS č. g. župnik Pavel Hrovat so nam oskrbeli za Božje Telo novi baldahin, veliko bandero in dve banderici. Opravo je izdelala gospa Ana Hofbauer v Ljubljani iz pravega rdečega damasta, prav solidno in po nizki ceni. Kaj lepe so podobe od domačih slikarjev. Imenovanka je vredna našega zaupanja bolje, kakor Dunajske finne. Dež na dež, kaj bo? zdihuje naS kmet. Od velike noči do zdaj nismo imeli skupaj 10 solnčnih dni: dež in megla se vrstita medsebojno. 1'oljska dela zaostajajo, segnjilo nam bode pa pokošeno seno. Bog se usmili kmeta trpina! Od Sv. Marjete pri Ptnji. (Spomin — nevihta.) Dne 17. junija sino pokopali moža stare korenine, Andraša Trunka iz Fonnina, očeta vpokojenega gospoda župnika Trunka. V mladosti je obiskoval tudilatinske šole v Mariboru ter bil tovariš prečastitega progta Matjašiča in gvardijana Jesiha. Pokojnik je bil veren knstjan in dober Slovenec. Omeniti je, da je imel že vee let pripravljeno in pri vinogiadu shranjeno inrtvaško krsto, na katerej sede je najlažje, kakor je pravil, pobožno niolil sv. rožni venec. Huda nevihta je razsajala 15. in 17. junija po Halozah v Barbarski in Završki župniji. Na Vidovo je toča s silnim nalivom vničila vinograde v Paradiži, Gruškovci in Brezovei, v Belskem vrhu in Hrastovcu; v petek, dne 17. junija pa še je luijša toča pobrala, kar je na Vidovo še ostalo v obeinah Paradiž, Pohorje. Silni naliv pa je zablatil njive in travnike in poškodoval tudi vinograde tain, kjer ni klestila toča. Res usmiljenja vredni Haložani.