Slev. 60. V 1ШШ v sreao ппе ш. mm 1924- Posamezna mm stane 1 '50 Din. Leto LO. Natro<čiiina za državo SHS: na mesec . , . . . Din 20 xa pol leta..... .130 to celo leto , . . . .240 za inozemstvo: mesečno . ., , . . Din 30 Sobotno izdaja: celoletno i Jugoslaviji , . . . Din 40 v inozemstvu, 60 Cene inseralom: Enostolpna petitna vrsia mali oglasi po Din 1*30 in Din 2 —, večji oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2 50. veliki po Din 3'— in 4-—, oglasi v uredniškem del« vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu poputi Izhaja vsak dan izvzemi' ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj FoSlnlna pihana v oolovlra Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/TII. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva lelefon 50. upravniitva 528. Političen list za slovenski nam si ■ Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. Nase »svobodomiselno« časopisje se je nje čase zopet odpravilo na vojni po-i) ' zoper »klerikalizem« in ga obstreljuje >si najrazličnejšega kalibra. Vendar pa sa ta borba tako po svojih argumentih or po svojih metodah čisto zastarela, deva slejkoprej veliko neznanje pred-in dokazuje, da se nase naprednia-karstvo ni za las premaknilo od stališča prosvetljenske površnosti, ki so jo resnično napredni ljudje že davnej v sebi premagali. Proti čemu se bori naše liberalno na-t: 1 liaštvo, kadar govori o »klerikalizmu«? > pravi, da ostro ločuje med »klerika-гнот« in »katolicizmom«, med »politič-t krščanstvom« in »zgolj duhovnim anstvom« ali med »politiko in vero«, :o klub glasoval proti proračunu finančne- g--------------------------r---------------—j. Dr. W. M. Mac Govern. Preobložen v prepovedani Tibet. (Dalje.) Začetek potovanja. Sredi januarja 1923 sem zapustil Dar-flžiling. Hotel sem iti skoz Sikkim, stopiti na tibetska tla pri Kampa-Dzongu ter dospeti najprvo v Šigatze. Po tej poti ne hodijo dosti, večjidel jo uporabljajo le potujoči trgovci in gonjači živine. Upal sem, da tudi stražnikov ne bo dosti, saj je bil januar in so bili prelazi večinoma globoko zasneženi. Prvi dan je deževalo. Šli smo navzdol fn sicer večkrat hitreje, kakor smo pa hoteli. Satan je nosil zaboj s kino-aparatom, je padel, in je bil dragoceni tovor že v veliki nevarnosti. Mejo med angleško Indijo in Sikkimom smo prekoračili po mostu. Prišli so sikkimski obmejni stražniki in so nas vprašali, kam in kako. Naredil sem se popolnoma nevednega in nisem razumel ne sikkimščine in nobenega drugega podobnega narečja. Vsi obupani so slednjič odnehali in so nas pustili naprej; saj so bile potne listine v redu, in to je zadostovalo. Prenočili smo na prostem, pol milje1 za obmejno vasjo, in smo si skuhali obed. Imeli emo meso, riž, jajca in čaj. Red je bil zmeraj isti, jedel in pil sem isto, kar moji slu- 1 Angleška milja je 1609 metrov. ga ministrstva. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Razun dr. Kulovca je govoril dr. K u -manudl, ki je kritiziral slabo administracijo ministrstva financ in eplošno finančno politiko. Predsednik nemškega kluba dr. K r a f t je v svojem dolgem govoru ostro kritiziral davčno prakso in upravo in izjavil, da bo nemški klub glasoval proti proračunu. Izjava dr. Krafta se smatra v vseh krogih, da je nemški klub definitivno zapustil radikale. Po kratkem odgovoru ministra dr. Stojadinovića je bil proračun ministra financ sprejet. Prihodnja seja bo jutri in se bo razpravljalo o proračunu vojnega ministrstva. PASTIRSKO PISMO ČEŠKIH ŠKOFOV. Praga, 18. marca. (Izv.) Češki škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem opozarjajo na nevarnost razkristjevanja šole. Če se bo šola razkristjanila, ne prevzemajo verske organizacije nikakc odgovornosti ::a nadaljnji moralni propad sedanjega življenja. OMEJENO PRISELJEVANJE V AMERIKO. Washiagton, 18. marca. (Izv,) V zbornici jc bil danes predložen predlog, po katerem naj bi se dovolilo samo 2% priseljevanja za sorodnike že v Ameriki sc nahajajočih izseljencev, REPUBLIKANSKO GIBANJE V PERZIJI. London, 18. marca. (Izv.) Kakor poroča Reuterjev urad, napreduje republikansko gibanje v Perziji. GRŠKI KRALJ SE NE ODPOVE PRESTOLU. London, 18. marca. (Izv.) V nekem razgovoru je grški kralj Jurij izjavil, da se on ne bo odrekel grškemu prestolu. VOLITVE V KARPATSKI RUSIJI. Praga, 18. marca. (Izv.) Pri volitvah v Karpatski Rusiji so dobili komunisti 5 mandatov, opozicionalne strarke 2 mandata, socialistična stranka in češki agrar-ci pa po en mandat. MUSSOLINI ODLIKOVAN, Rim, 18. marca. (Izv.) Italijanski kralj je odlikoval Mussolinija z redom »D'An-nunziata«. SVARILO FRANCIJI. London, 18. marca. (Izv.) »Daily Te-legraph« poroča, da znašajo dosedanji ameriški kredili za Francijo le približno 30 milijonov dolarjev. To mora Francija vzeti na znanje in s svojo dosedanjo politiko ogroževanja evropskgea miru prenehati, sicer se bodo nadaljnji kredili ukinili. FINANČNI ZAKONI V FRANCIJI SPREJETI. Pariz, 18. marca. (Izv.) Senat je vse finančne pooblastilne zakone vlade sprejel s 151 glasovi proti 123. Levica sc je glasovanja vzdržala. ŠTRAJK NA FRANCOSKEM. Pariz, 18. marca. (Tzv.) V industrijskem ozemlju St. Etienne je izbruhnila stavka kovinarskih delavcev. Štrajka nad 2000 delavcev. CARINSKA ODRED3A NA MAŽAR-SKEM. Budimpešta, 18. marca. (Izv.) Vlada je odredila 18% na'alado na carino. žabniki, iz iste posode, samo da sem po orientalskem običaju kot gospod vzel svoj delež zmeraj prej, preden so onj začeli. Po jedi smo kramljali vselej še po par ur, ker zahteva po tamošnji navadi vsaka malenkost dolgotrajno obravnavanje. Tako sem obenem svojo sikkimščino zmeraj bolj spo-polnjeval. Takoj v začetku potovanja sem videl dogodek, ki mi je pokazal vse otroško mišljenje Sikkimezov. V neki vasi smo nakupovali živila, in Satan je naletel na moža, s katerim je bil imel prej neko konjsko kupčijo. Takoj sta začela vpiti drug na drugega in sta se tako drla, da je bila naenkrat vsa vas po koncu. Besedo so se spremenile v udarce, iri dirjala sta po vsej vasi Ier se obkladala s pestmi in najbujnejšimi orientalskimi priimki. Krvi pa ui bilo niti kapljice, si ni upal nobeden preveč udariti. Dirko sem se udeležil nazadnje tudi jaz, sem Satana zagrabil in se po svoje >pogo-vorik z njim. Povedali so mi potem, da se konjska zadeva vleče že tri leta in da je vselej isti ropot, kadar se junaka srečata. O sledečih dneh ne vem povedati nič posebnega. Mule so imele le pičlo krmo in so začele omagovati; njih strežaj jim je hotel pomagati in jc dal vsaki kotel zelo močnega čaja, ki so ga seveda željno srebale. In uspeh? Najstarejša mula, glaseča se na lepo ime »Pariš«, je postala tako ohola in prešerna, da je začela skakati in da je pometala ves Bvoj tovor po tleh. Koliko truda smo imeli, da smo spravili vse spet v yed. Dežela, po kateri smo potovali, je bila VPRAŠANJE SINGAPURSKE LUKE. London, 18. marca. (Izv.) V nižji zbornici je tajnik admiralitete Amon izjavil, da je vlada v sporazumu z domini-joni sklenila, da se načrt o izgraditvi Sin-gapura kot vojnobrodovnega opirališča opusti PRORAČUN ZA INDIJO ODKLONJEN. Delhj, 18. marca. (Izv.) Zakonodajna skupščina je odklonila proračun za Indijo s 60 proti 57 glasovi. Katoliški ¥ Вгш. Leta 1894. so čehoslovaški katoličani organizirali prvi svoj katoliški shod v Brnu, ki jo dal direktivo in pobudo za dolga lota dola. Letos hočejo obhajati 30 letnico. Vsako poto leto naj se vrši v Čehoslovaški za celo državo katoliški shod. Brnski bo le za vzhodno polovico: Moravo, Šlezijo in Hlučinsko. (škofiji Brno in OJomuc.) Pripravljalni odbor je izvoljen: predsednik opat starobrnšklh oo. avguštincev Fr. Ba-fina, namestnika dr. Sedt/ik in prof. Drobny, tajnik Posplchal (ravnatelj pisarne Čsl. orl. zveze), škof. zastopnik Icanonik dr. Kupka. Predsedniki odsekov so: filozof dr. Kratochvil Jos. (govorniški In propagandni), kanonik Te-nora (gospodarski), katehet Marzy (organiza-torni). Določen jo že tudi okvirni program in adresa na sv. Očeta. 15. avg. (Vel. Šmaren) ob 5. uri pop. se otvori shod v Besednem domu, volitev odbora, govor (katoliki in čsl. republika). 16. avg. (sobota) zborovanja odsekov (socialni, kari-tativni, šolski, tiskovni). Predmeti razprav bodo kritični pogledi na delo čsl. katolikov od Leonove enciklike >Rerum novarum« do danes, s praktičnim namenom: ugotoviti morebitne potrebe reform. Zvečer slavnostni zbor v Besednem domu z glasovanjem o resolucijah. 17. avg. (nedelja) zj. bo procesija z Najsvetejšim, sv. maša na prostem, popoldne zaključno zborovanje mase. Prav bi bilo, da hi bili tudi jugoel. katoliki na kat. shodu v Brnu dobro zastopani in bi se iznova poživile bratske vezi, sklenjene po f Kreku, izza orlovskega tabora 1922 že obledele. Naj bi se lepo število naših zastopnikov raznih kulturnih in nabožnih organizacij že zdaj začelo zanimati za ta shod. — J. H. nn^fV * ■ a ШИ!1»"™ V^SoSs« -f- Samo borba proti vladi? Z izročitvijo vseh petdesetih poverilnic, ki jih predloži HRSS od svojih 70 mandatov, bo akcija opozicionalncga bloka v toliko napredovala, da bo mogoče misliti na uspešno borbo s sedan jo vlado, ki jo bo mogoče potem vsak trenotek zrušiti. Kaj pa potem? To je za nas važno vprašanje, če ne najvažnejše. Možje, ki snujejo opozicionalni blok, o tem v javnosti molče in mi jim damo prav. Zakaj intrige proti opozicionalnemu bloku so tako številne in nmogostranske, da je za uspeh opozicionalne akcije bolje, da se s predčasnim objavljanjem skupnega programa ne daje intrigantom še več priložnosti. Kakor je pa za uspeh započete akcije treba molčečnosti napram režimovcem iu njihovim pomagačem, tako jc na drugi strani treba v vrstah opozicionalnih parlamentarnih klubov odkritosrčnosti in medsebojnega zaupanja glede skupnega cilja. Mi smo ža beležili in z vso odkritosrčnostjo beležimo ponovno z vsem zadovoljstvom, da je z dosedanjim delom opozicionalnega bloka storjen velik korak naprej na poti k reviziji ustave. Kljubtemu pa smatramo, da je 3 strnjeno fronto opozicije mogoče doseči še kaj več kakor eamo zrušiti vlado, pre- gnati zlo korupcije in približati se reviziji ustave z volitvami, ki naj veljajo kot apel na ljudstvo, ali je za centralizem aii za av-tonomistično ureditev države. Mi se zavedamo, da več v danih razmerah ne bi bilo mogoče doseči. Kdor bi hotel več, bi moral to tezo smatrati za etapo v dosego svojega širšega programa. Kdor bi pa hotel preko te etape in doseči takoj svoj konečni cilj, ta bi po našem prepričanju pač dosegel volitve, po volitvah bi pa ne dosegel svojega cilja, marveč bi gnal del sedanje opozicije v staro koalicijo, ki bi podaljšala življenje centralizmu. Kakor vidimo, zasleduje Jugoslovanski klub ravno črto in to nar imponira, pri čemer nas prav nič ne vzne mirjajo izjave, ki prihajajo od različnih, vladi naklonjenih, pa tudi nasprotnih strani. Eno ali drugo predebelo je pa le treba zavrniti. Tako je priznani italijanski publicist g. Tamaro objavil v »Secolu« svoje vtise iz dunajskih razgovorov z g. Radičem o opozicionalnom bloku, ki deloma ne odgovarjajo dejstvom. Mi se iz razumljivih razlogov ne bomo spuščali v posamezne trditve, o katerih niti ne moremo soditi, v koliko so zgolj plod bogate fantazije g. Tama-ra, eno poljubno trditev g. Tamara pa moramo odločno zavrniti kot neresnično. Tamaro slika možnost uspešnosti opozicionalnega bloka precej temno iz razloga, da nova vlada ne bi imela večine v parlamentu raditega, ker bi ji dal g. Radio svojo pomoč le v svrho popolne revizije ustave, česar pa da ne morejo sprejeti ne demokrati in ne »klerikalci«. Kakšen povod pa ima g. Tamaro za trditev, da SLS ne bi bila za popolno revizijo ustave. Mi ne verjamemo seveda, da bi bil dal g. Radie tako izjavo g. Tomaru, ker ve, da ni resnična. Vsak naš strankar ve, da ni niti enega pristaša v SLS, ki ne bi bil za najkorenitejšo revizijo ustave in ne bi ji samo nobeden ne nasprotoval, marveč jo z vso silo podpiral, kolikor Je to odvisno cd SLS. In če mieli g. Tomaro, da srno mi za kako dolgotrajno vlado, ki bi zavlačevala volitve, se bridko moti. Nan sprotno smo mi načeloma mnenja, da naj se volitve izvršijo čimprej le mogoče, ker se s tem približamo tudi cilju svojega programa. Trboveljska premogokopna dražba in demokrati. Dne 14. t. m. smo objavili po »Uradnem listu« protokolacijo upravnih svetnikov Trboveljske družbe in pri tem poudarili, da so bila neistinita svoječasno poročila demokratskega časopisja, ki je % veliko reklamo poročalo o nacionalizacij^ te družbe, izvedene baje po »Slavenski ban ki«. Izmed 20 (sedaj zaenkrat le 19, ker jt eno mesto rezervirano za visokega gospoda) upravnih svetnikov so samo 4 Jugoslovani (Slovenci), vsi ostali so inozemci.: Avstrijci, Francozi etc. — Demokratsko časopisje, ki je svoječasno toliko vedelo povedati o zaslugah »Slavenske banke« za pridobitev tega podjetja, molči docela na omenjeno našo notico. Лко premotrimo, da sta med 4 upravnimi svetniki — Slovenci — 2 gospoda, ki sta zgolj zastopnika inozemcev (eden je pravni zastopnik družbe, drugi je bil ko-optiran radi svojega strokovnega znanja), si lahko ustvarimo približno sodbo, koliko delnic Trboveljske se pravzaprav nahaja v domačih, jugoslovanskih rokah. Menda ne sodimo napačno, če ocenimo udeležbo domačega kapitala s 15 do 20 odstotki, vse drugo je spretno izigrano v roke dunajskim in pariškim bankirjem. Da so mesta upravnih svetnikov, ki jih je kar 20, dobro plačana, je jasno, jasno pa tudi sledi iz tega. zakaj mora biti premog tako drag in zakaj le redko poseljena, malo smo videl' vasi in revne so bile. Včasih smo nale'.el' na prav maihna, prav skrito ležeča selišča; v njih živijo Lephi, prvi prebivalci Sikkima. Današnji Sikkimi so — kakor smo omenili — le tibetski priseljenci. Lephi so otroški in boječi, njih kulturna stopnja je najnižja. Govoriti z njimi ne moreš, njih jezik ni sik-kimščini prav nič soroden. V neki vasi sem videl nekaj posebnega: vodnjak, pokrit s kamnitim nadzidkom, na njem pa marmornata plošča z angleškim napisom. Napis mi je povedal, da je ta in ta gospod v svoji neizmerni dobroti dal vod- il jalc zgraditi. Niti on niti kdo drugi v vsej okolici ni znal napisa brati, a to je bilo vseeno. Ploščo so bili napravili v Kalkuti in so jo bili z velikanskimi stroški spravili sem. Talce stvari so značilne za tibetske raz-meie. Dežela je splošno neizrečno siromašna in revna, par aristokratskih rodovin pa je zelo bogatih. A svojega bogastva ne znajo dobro uporabiti. Tako razpadajo na primer celo svetišča in samostani, a v svetiščih morajo goreti neštevilne luči, kljub temu, da je olje zelo drago. Postajam kuli. Satan je bil že spet staknil nekega prijatelja in se je bil v njegovi družbi strahovito napil. Ko smo šli drugi dan naprej, je neprestano padal s konja in je slednjič obležal, popolnoma brez zavesti. Moral sem odrediti en dan počitka. Tedaj sem začel misliti, da bo treba počasi Evropca sleči in obleči domačina. V tej deželi je Evropec tako redka prikazen, da je gotovo že vsak vedel zame. Oblekel sem torej sikkimsko obleko in sem si pobarval lase; če me kdo natančno ne preišče, me bo gotovo imel za Sikkimeza, Ta polovična sprememba se mojim spremljevalcem ni zdela prav nič čudna; menda so že davno mislili, da nisem čisto pri zdravi pameti. Pripovedoval sem jim, da hočem obiskati tudi tibetsko mesto Lahen in da hočem imeti s tamošnjim znamenitim lamo velik teologičen razgovor. ( Živil je začelo polagoma primanjko« vati, zlasti jajec in svežega mesa. Kupili smo pa od karavane, ki je prišla s tibetske-ga gorovja dol, malo zmrznjenega mesa. Tibetski kmeti jedo meso surovo, Sikkimez ga pa sesekajo in skuhajo s praprotjo. Pečenega mesa domačini nikdar ne uživajo fn pravijo, da jim dela težko sapo, če gredo na gore. Ponoči smo se vsi naenkrat zbu dili, in strašno nas je pikalo in bodK Ule-gli smo se bili na kup gnijočega listja smo bili kar posejani s pijavkami. Natrosili smo nanje soli, in so takoj odpadle, a spali nismo več. Drugi dan smo videli v snegu se bli-eceči vrh ogromnega gorskega velikana Kančendzonga (Kančandžanga, Kančindžin-ga, 8560 m; ta vrh se vidi tudi iz Dardži-linga), na meji med Sikkimom in Tibetom. Hodili smo po stranskih potih, ogibali smo so večjih vasi, nisem hotel, da bi prišel veliko z ljudmi v stik. Moji služabniki tega kar razumeti niso mogli. Ko smo se nekoč spet na dolgo in široko prepirali o tem, je ee delavcem pritrjuje na plačah ter se jim niti obljubljeni poviški ne izplačujejo. — Ljubljanskemu »Jutru« svetujemo, da energično poseže tu vmes in prične s kritikami Trboveljske premogokopne družbe. Tako čtivo bi bilo mnogo bolj zanimivo in času primernejše, kakor pa listanje po starih kronikah prejšnjega stoletja, kaj je kak dunajski grof govoril o katoliških Albancih ali pa dolgovezne razprave o vprašanju, ali je bil rajni cesar Franc Jožef liberalec ali klerikalec. Sodba o »Avtonomista«. Dopis z dežele. Da je «Avtonomist» zašel v popolnoma drugo smer, ki jo je prvotno zasledoval, to nnm spri-cuje zadnje čase vsaka njegova številka. Ne bomo ugibali in raziskovali, kdo vpliva nanj in kakšne namene zasleduje, pribijemo le, da se veliko naročnikov s pisavo »Avtonomista« več ne strinja. Občudujemo boj, ki ga vodi SLS za dosego zakonodajue avtonomije; kako neustrašeno brani interese slovenskega naroda. Tudi »Avtonomist« mora to čutiti in mora vedeti iz zgodovine, kako dolgotrajni in trdovratni so bili ustavni boji v posameznih državah, in da so morale stranke, ki so vodile ta boj, uporabljati taktiko, ki je bila v danih razmerah primerna za dosego zaželjenega pro-gramatičnega cilja. Toda mesto da bi »Avtonomist« podpiral stremljenje po zakonodajni avtonomiji, hoče, kakor vse kaže iz njegove pisave, stranki, ki edina pri nas in dosledno vodi ta boj, v danem trenutku pasti v hrbet. Da bo »Avtonomist« odletel nazaj kot je dolg in širok, o tem mislim, da niti ne sanja. Postal je pa poleg tega še tako malenkosten, da študira napise po ljubljanskih hišah in jih primerja, če se strinjajo s centralizmom ali federacijo. To dokazuje le, da nima odkritosrčnih namenov. Avtonomnost naglnša tudi kot neobhodno potrebni predpogoj za osamosvojitev republikanstva. O zadevi republike in monarhije so bila, so še in bodo še tako deljena mnenja, tudi mnenja največjih sociologov, da nobena pametna ljudska stranka ne more postaviti ne eno ne drugo kot »dogmo« kot pogoj za pripadnost stranki, ampak pripušča zadevo razvoju časa, svojim pristašem pa v tem pogledu proste roke. Tudi »Avtonomist« ne bo zadeve rešil s par frazami o svobodi in demokraciji. Praktičnemu socialistu Mac Donal-du še na inisel ne pride, da bi odpravil monarhijo in uvedel republiko v svoji upravi. Tega ne poudarjamo morda iz razloga, kakor da bi hoteli braniti ravno monarhistično idejo, ampak da opozarjamo, da je poleg programa treba tudi taktike in vprav zadnji dogodki v razvoju parlamentarnega življenja so dokaz, kako prav je imela SLS, ko je pri svoji parlamentarni taktiki vztrajala in se ni dala zavesti od demagogije. »Avtonomist« tu lahko uganja demagogijo, ker v praktični politiki ne nosi nobene odgovornosti. Nam pa končno tudi ri vseeno, ali dosežemo osamosvojitev, kakor jo zagovarja SLS, v doglednem času ali pa osamosvojitev po Avtonomistovem receptu v taki bodočnosti, ko ne bomo imeli več kaj reševati. »Avtonomist« se ob vsaki priliki sklicuje, kako pogrešno je bilo ujedinjenje leta 1918. Zakaj ni dal g. Prepeluh svojih inštrukcij, ko je imel Še glavno besedo pri socialnodem. stranki, svojemu sodrugu Kristanu, ki se je šel tudi »uje-dinjevat« v Belgrad. Ko jo SLS delala za avtonomijo, so bili socialisti za centralizem. Iz vsega tega sledi, da pisava »Avtonomista« ni več stvarna, kot je bila prvotno in da smrdi po demagogiji; zato si usojamo vprašati uredništvo »Avtonomista«, če hoče ostati še vnaprej pri tej smeri pisave? — Več naročnikov »Avtonomista«. zašumelo v grmovju. Že sem mislil, da so tibetski ogleduhi; pa se je pojavila krava, težko je še enkrat zasopihala in je padla mrtva na tla. Kazala je vse znake bolezni aa parkljih in gobcu. Moji spremljevalci -o se že veselili, kako bodo trgali njeno meso, in le težko sera jih spravil naprej. Kmalu smo prišli v vas Tsontang, kjer je tudi zastopstvo tibetske vlade in kjer pregledujejo potne liste. Vse so nas natančno popisali, pa sem jo le srečno odnesal. Pozneje sem slišal, da so prišli vsi ti uradniki, ki so me pustili skoz, pred vojno sodišče in so bili sramotno odpuščeni iz službe. Polagoma smo se bližali mestu Lahen, kjer sem bil rekel, da bom imel s prvim lamo razgovor o budizmu. Ta lama je povsod tam okoli znan tudi vsled svoje zmožnosti, da napravi vreme, kakršno hoče. Celo občine z južnega gorskega pobočja mu pošiljajo darove, da jim napravi sneg ali dež. Rekel sem svojim služabnikom, da bom prosil lamo, naj nas obvaruje snega; pa da mu bom dal darila šele pozneje, ko se bo njegova čudotvorna moč zares izkazala. Popoldne tistega dne sem ee hudo ustrašil; naša živinčeta so se bila pasla na prostem in so imela pene okoli gobca. Najbrž je bilo med travo tudi nekaj strupenih rastlin. Brihtni moji spremljevalci so mi svetovali, naj dam živalim kot protistrup moj dragoceni sladkor, sicer bodo vse poginile. Žalosten sem privlekel lorbico s sladkorjem na dan, kmalu je bila prazna, posledic pa ni bilo nobenih, ne dobrih in ne slabilu (Dalje.) Toško oviran promet. Dne 15. marca je bil običajen letni semenj v Ložu, ua katerega pride navadno tudi precej manjših trgovcev in obrtnikov iz vellkolaške in ribniške doline. Ker je cesta iz ribniške doline skozi Boncar ▼ Lož radi snega že štirinajst dni zaprta prometu, se je moral napotiti s sanmi na semenj celo ribniški lončar v Lož po tri ure daljši cesti skozi Velike Lašče—Nova vas, misleč, da je cesta tukaj odprta prometu. Ko pa pride nad Lužarjev breg, kjer se začne okraj cestnega zastopa na Blokah, vidi, da je cesta radi nekaterih snežnih žametov še od zadnjega snega popolnoma zaprta in obrne se z naloženimi lonci domov, kakor so naredili tudi ljublj".nski trgovci. Nekaj bližnjih manjših obrtnikov, Ki imajo ob tem času draginje in stoterih davkov, že tako ogrožen položaj, pa se ni nikakor dalo ustaviti s pota: šli so ter s konji in z lopatami pretrgali snežne žamete, kar je trajalo malone celo noč, da so z velikim naporom prišli s tovori v dobro uro oddaljeno Novo vas. Vprašamo merodajne činitelje, ali se smejo tako prometne ceste toliko časa puščati zaprte za vsak promet? Le eno pravico imamo: dajati težke davčne dajatve! Kaj poreče k temu pokrajinska gradbena direkcija v Ljubljmi? Gotovo zopet tako, kakor smo opetovano čuli po nalogu iz Belgrada, da se mora sneg na cesti stlačiti. To bi bilo koristno za rejene belgrajske centraliste in še celo po talcem snegu, kakršen je na visoki bloški planoti. Velikolaški in ribniški obrtniki, katerim pa že sam centralizem s tolikimi državnimi dajatvami težko ovira pot, pa hočemo vsaj do našega skromnega dnevnega kruha prosto pot! Velike Lašče. Dne 13. marca smo sltleuili tridrisvne fantovske duhovne vaje, katere je vodil o. Ramšak. Udeležba 98 odstotkov, kar je v tem času tudi našim fantom v čast. — Pra-tika nas letos globoko laže. Dočim skoraj oznanja prve pomladne dneve, leži tukaj dva čevlja visoko snega in smo imeli pretekli teden še vedno nad dvajset stopinj mraza po Celziju. Dnevne siovlce, — Nagrade veroufitcljem, nčitoljem na okskurendnih šolah in učiteljicam ;očnih dol. Prosvetni oddelek za Slovenijo vabi verouči-telje, dušne pastirje, učitelje na ekskurednih šolah in oddelkih za oddaljene otroke, in nestalno nameščene učiteljice žen. ročnih del, naj predlože vsaj do 15. aprila 1924 prijave za nagrade v zmislu razglasa višjega šolskega sveta v Urad. list št. 8 iz 1. 1923 s to razliko, da navedejo samo eno razdobje t. j. čas od januarja do 31. marca 1924. Na poznejše prijave se prosvetni oddelek iz proračunskih ozirov ne bo mogel ozirati. — Šef oddelka: Dr. St. Bevk, s. r. — Odmevi reških aneksijskih slavnosti v Zagrebu. Minolo nedeljo se je na Reki v navzočnosti italijanskega kralja z velikimi slovesnostmi proglasila aneksija še tega zadnjega ozemlja, ki ga je imela Italija iz svetovne vojne pritegniti sebi. Ta zadnji čin v reški tragediji je našel svoj odmev zopet tudi v Zagrebu. Akademična mladina je priredila protestno zborovanje na vseučilišču in nato ma-nifestacijski obhod po mestu. Prireditev se je razvijala primerno živahno ter je policija aretirala nekaj oseb. Težjih dogodkov ni bilo. — Organizacija zasebnih nameščencev v Zagrebu. Minolo nedeljo se je vršil v Zagrebu občni zbor zagrebške organizacije Zveze zasebnih nameščencev v Jugoslaviji. Poročal jc zvezni tajnik Kniewald. Tačas šteje organizacija 1211 članov. Leta 1923. je Zveza vodila 11 plačilnih gibanj, v enem slučaju s štrajkom. 9 gibanj je izpadlo uspešno. Dosegla se je nova kolektivna pogodba ln zvišanje plač za 20 do 55 odstotkov. Zveza je posredovala v 250 spornih slučajih med nameščenci in delodajalci ter dosegla neposredni sporazum. V 224 slučajih je nastopila Zveza potom obrtnega sodišča in dosegla, da se ie priznalo nameščencem vsega približno 4 milijone dinarjev; dobila je 80 odstotkov vseh pravd, — Tragična smrt novoporoFencev. V Clo-velandu sta se dne 30. januarja t. 1. poročila Louis Rožnnc iz Begunj pri Cerknici in Roza Zugelj iz Semiča, oba simpatična člana tamkajšnje slovenske naselbine in marljiva sodelavca pri društvenih prireditvah. Po poroki sta se nastanila v svojem novem stanovanju, kjer so ju pa že uaslednji dan našli mrtva. Plinova peč v spalnici ni bila praviluo urejena ter je iz nje uhajal plin. Vsled tega sta se zadušila. — Slovensko semenišče v Ameriki. Slovenski frančiškani v Združenih državah so uvedli akcijo za zgradbo slovenskega kolegija in semenišča sv. Frančiška, ki naj bi poskrbela Slovencem v Ameriki za duhovski naraščaj. Izdali so oklic na slovensko izseljence, da za urosničenje tega načrta prispevajo z darovi. — Pasja steklina se v zadnjem času vedno bolj Siri. Na Skofeljci so pobili v nedeljo steklega psa, ki je oklal štiri osebe, katere bo treba poslati v Pasteurjev zavod, Vsled razširjenja stekline se bo moral izvrševali pasji kontumac kar najstrožje in ni misliti na to, da bi se dovolilo olajšanje kentunaca, za katero se prosi od mnogih strani. Da ee to opasno bolezen čimpreje zatre, je potrebno, da pomagajo tudi ijudje sami pri zatiranju stekline in da skrbe za to, da se povsodi vsi kontumačni predpisi natančno izvršujejo. Posebno naj pazi vsakdo na to, da ne bodo prihajali zdravi psi in druge živali v dotiko s tujimi psi. ki ee okoli klatijo in redno prenašajo steklino. Zapomniti si je treba, da psi, ki imajo nagobčnike, sicer sami ne morejo grizti, vendar jih pa lahko ugrize drugi pes; ravnolako »o v nevarnosti psi, ki so pri hiši priklenjeni, ker se v take pse najrajše zaganjajo sumljivi psi, ki se klatijo iz kraja v kraj. — Aretirali sc v Trstu bivšega asistenta Južne železnico Avgusta Pečnika, ki je prodajal po mestu razne dragocene zlate in srebrno cerkvene predmete, ki so bili ukradeni po raznih cerkvah po Sloveniji. — šolo za optike ustanovi trgovinsko ministrstvo v Belgradu. — Vojašnica v Velcsn. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit 1,700.000 Din za prenovitev vojašnice v Velesu. — Razpis. Razpisuje se mesto ravnatelja tehniške srednje šole v Ljubljani. Prošnje za mesto, opremljene s prilogami: rojstni list, poročni list, šolska izpričevala, domovnica, dosedanji dekreti o službovanju, zdravniško izpričevalo (ako prosilec še ni drž. uslužbenec), naj se predlože oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, Turjaški trg 3/11, do 15. aprila 1924. — Pobegi. Pri odgonu v svojo domovino Janko J o v a n : Trgovska pogodba z Italijo. IZDAJANJE IN VIDIRANJE POTNIH LISTOV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev daje podanikom kraljevine Italijo pravico potovanja v vse kraje, pristanišča, mesta itd-, j v katere imajo svoboden pristop podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; isto-tako daje kraljevina Italija podanikom kralje-fine Srbov, Hrvatov in Slovencev pravico potovanja v vse kraje, pristanišča, mesta, v katere imajo svoboden pristop podaniki kraljevine Italije. Podanild ene države, potujoči po teritoriju druge države, imajo pravico poslužiti se vseh prevoznih sredstev, železniških, brodarskih itd., ki so podanikom dotične države na razpolago in to pod enakimi pogoji, pod katerimi se jih poslužujejo podaniki dotične drža-žave same. Podaniki ene države morajo, ko potujejo v teritorij druge pogodbene države, biti opremljeni s potnimi Usti, ki jih izdaja pristojna oblast države, kateri potniki pripadajo. Vsaka pogodbena država priznava veljavnost potnih listov, ki jih je druga v smislu svojih predpisov izdala svojim podanikom v svrho potovanja na teritorij druge pogodbene države. Vsaka pogodbena država bo javila drugI, katere oblasti so pooblaščene za izdajanje potnih listov. Vidiranje potnih listov od oblasti druge države ima odpastL Ako Italija ne bi pristala na to načelno stališče, da je za potovanje v teritorij druge države dovolj, da so potniki opremljeni samo e potnim listom, izdanim v smislu predpisov dotične države, ki izdaja potni list — pa bi Italija zavzela nasprotno stališče, da namreč mora biti potni list, izdan od oblasti ene države vi-dirau tudi od oblasti druge države — moremo mi to stališče sprejeti samo kot začasno mero, ki mora veljati do gotovega določenega roka, najdalje za rok enega leta. Če bi prakticiranje vidiranja potnih listov po oblasti druge države ostalo v veljavi, se mora vidirati na enostaven način, ki ne sme v nobenem slučaju nositi značaja šikane na sebi: do sedaj so se pritoževali namreč v mnogoštevilnih slučajih oni, ki so morali zahtevati vizum za potni list, nad takimi šikanami- Pred vsem je treba, da se dobi vizum brez pismene prošnje in čakanja po več dni na rešitev. Določeni delegati druge države, ali konzulati, predstavniki ali katerekoli opolnomočene osebe morajo biti pooblaščeni izdati vizum brez nepotrebnega zavlačevanja. Ko bi katera izmed pogodbenih držav iz katerihkoli razlogov nameravala v posameznih slučajih oteževati izdajanje vizuma, mora take slučaje prijaviti drugi državi, ker nima smisla, da potniki trpe stroške in zapravljanje časa radi formalnosti, ki so jim neznane. V slučaju, da ni nobenega upravičenega razloga za odbijanje izdanja vizuma, ima opolnomočena oseba dolžnost, da potne liste, ki so osebno ali na katori drugi način predloženi, opremijo takoj s predpisanim vizumom. Ko bi ostal predpis o vidiranju potnih listov še nadalje v veljavi, so mora vizum nanašati ne samo na eno smer potovanja, ampak tudi za povralek. Returni vizum, ki so ga morali potniki na drugem teritoriju pred svojim povratkom zopet zahtevati in s tom trpeti zamudo časa in stroške, mora odpasti. Vizum mora veljati nadalje za gotov rok, ki je istoveten z rokom veljavnosti potnega lista. V teku tega roka more imejitelj vidi-ranega potnega lista potovati kolikorkrat mu drago v smislu dovoljenja, predvidenega v potnem listu in m potrebno za vsako posamezno potovanje ponovno opremiti potni list z vi* zumom drugo države. Takse za izvajanje potnih lit'.ov in vizumov no smejo imeti značaja zabranitve potovanja. Takse, predpisane za rešitev pri administrativnih oblasteh so zadostne zn izdajanje : potnih listov. Višina takse za vizum ne sme biti večja, kakor znaša taksa za polni list sam. Ko bi ena pogodbena država katerikoli tretji prijateljski državi v tem oziru priznala večjo ugodnosti, kakor so bilo ugotovljene s to jo pobegnil svojemu spremljevalcu radi tatvine že 28 krat predkaznovani Anton Zitter. Mož je nevaren človek in ima bržkone tudi doma še kaj na vesti. — Od svojih staršev jo pobegnil 13 lotni Alojzij Arbeiter iz Zg. Finske. — V KovaČji vasi je bilo vlomljeno v vilo Alberta Stiegerja in ukradenih 10 odej. pregrinjalo in nekaj perila in obleke v skupni vrednosti 10.000 Din. — Pojasnilo k telefonskemu pravilnike« Po nedavno tega izšli ministrski odredbi sp plačuje sedaj za stalne telefonske zveze, ki jih napravi koncem uradnih ur iolefnnska centrala med različnimi naročniki iste krajevne telefonske mreže, samo enkratna za-kupna ccna, in sicer po 20 dinarjev na mc-sec, ne glede na to, kolikorkrat na dan napravi centrala takšno stalno zvezo. — Za' stalne telefonske zveze v medkrajevnem prometu se pa mora plačati tolikokrat po 20 dinarjev na mesec, kolikorkrat na dan sc napravi takšna stalna medkrajevna zveza. — Zaslužena kazen. Policijski stražnik: Poljak v Subotici je bil obsojen od tamkajšnjega sodišča na 4 leta težke ječe, ker je neko v zaporu se nahnjajočo 62-letno žensko tako pretepel, dn je par dni nato vsled dobljenih' udarcev umrla. pogodbo, se nanašajo te ugodnosti, kakor рЛ bile ugotovljene s to pogodbo, tudi na druge pogodbeno državo . V obmejnem prometu je treba podanikom obeh pogodbenih držav omogočiti pristop na obmejno cono druge države. Zn obmejno cono se mora smatrati oddaljenost 20 km od državne meje. Ker imajo pripadniki ene države« stanujoč v njeni obmejni coni, dnevnih opravkov na obmejni coni druge države, in še več, v mnogoštevilnih slučajih tudi svoja n op rtv mična posestva, njive, pašnike itd., jim je treba brezpogojno omogočili pristop na to cono, četudi niso izpolnili običajnih predpisov, ki veljajo za potovanje. Za prestop iz obmejne cono druge države ni predpisan potni Ust kol potni dokument, ampak je dovolj, da so obmoj-niki opremljeni z legitimacijo svojega pristojnega občinskega predstojnika. Za take legitimacijo ni predpisano vidiranje od oblasti druge pogodbene države. Za potovanje preko obmejne oceue veljajo vsekakor obči predpisi z« potovanje v drugo državo. (Dalj« dedf.) Zanimivosti iz poslovanja Narodne banke. O poslovalnib metodah Narodne banke priobčuje zagrebška »Riječ« velezanimiv članek »iz finančnih krogov«, ki je vreden prevoda in ponatisa. Članek slove: »Nedavno se je vršila v Belgradu glavna skupščina Narodno banke. Na tem zborovanju so ostro kritizirali poslovanje ravnateljstva in upravnega odbora. Po našem mnenju pa je bila ta kritika še mnogo premila. Upravni odbor Narodne banke se je izkazal za vodstvo tako važne ustanove popolnoma nesposoben, ker je zastarel in se ne more uživeti v nove razmere. Sedanji odbor ne razume, da je Narodna banka za celo državo in ne samo za Belgrad in za Srbijo. Dokler je obstojala le kraljevina Srbija s svojo nerazvito industrijo, je mogel banko voditi tak odbor. Danes pa je bank» postala banka za celo kraljevino SHS. Pred nekaj leti je objavila »Nova Evropa« opis glavnih akcionarjev Narodne banke., ki odločujejo na občnem zboru. So to izključno člani nekoliko belgrajskih rodbin, ki 8 pomočjo večine akcij gospodarijo nad najvažnejšo valutno ustanovo naše države. S stališča aplomnosti gospodarijo jako slabo, dobro pa delajo za svoje dividende in tantijeme. V najnovejšem času se je dala banka voditi celo od stran« karskih ozirov, tako da zadošča karta ministre za trgovino Kojiča, da dobe radikalski prijatelji kredit Na razne ugovore odgovarjajo, da bi bi lt mogli prečanski Srbi, Hrvati in Slovenci priti do večine akcij, toda ko je bilo razpisano wib« skribiranje novih akcij pred 2 leti, se шм) subskripcije udoležilt v dovoljni meri. Takrat pa so stari delničarji ukrenili vse, da onemogočijo nakup akcij. Ko je bila subskripcija razpisana, so notirale akcije Narodne banke na borzi 2700 Din, upravni odbor pa je zahteval 3200 Din. Ko se je Narodna banka osnovala, so se glasile delnice na 500 Din. Ze l>orznl kur* je bil znatno pretiran, « banka je šla celo nad borzni kurz! V takih razmerah seveda nihče ni nič podpisal in tako 8ta si belgrajska <"aršij« iu belgrajska bankokralija zasigurali svoj vpliv, na Narodno banko. Vsi govorniki so na zborovanju ostro kri« tizirali nepravilno razdelitev kreditov. Belgrad sam je dobil sedem deretin vsega za kredite namenjenega denarja. Cela Bosna in Hercego-' vina sta dobili manj kakor Belgrad! Zapostavljene pa so tudi v«e druge dežele. Tako ne sme iti dalje. V Belgradu in v Srbiji eskontira Narodna banka meuice posameznih trgovcev^ pri nas pa doje kredite samo denarnim zavo. dom. V Belgradu uživajo posamezniki kredit pri nas pa ne. Letos so izplačali 600 Din kot dividendo, knr pomeni 100 procentov od imenske vrednosti. To je zadeva, ki jo je treba proučiti s stališča zakona o Narodni banki. Tako brezdelno bogatenje akcionarjev Narodne banke ie škodljivo in nedopustno. Gospodarstvo. Po § 2 zakona je banka dolžna skrbeti za okrepitev državne valute. Zato je pooblaščena za nakup zlata ln srebra. Zlato je za čvrsto valuto glavna stvar, srebro zaradi nestalne cene manj. Naša Narodna banka pa se za nakup zlata ne briga, pač pn je kupovala devize (fun-te, dolarje in francoske franke) in je te devize štela kot zlato podlago. Koliko je ta »zlata« podlaga vredna, se je pokazalo sedaj pri padcu franka. Češkoslovaška je nova država, ki ne dobiva nobene vojne odškodnine, ampak celo osvobodilni davek, pa si je nabavila 10-krat več zlata kot mi. Zaradi takega poslovanja Narodne banke »o nezadovoljni vsi, tudi Srbi. Danes so začeli celo ljudje, ki so absolutni pristaši narodnega In državnega edinstva, misliti na to, da se osnuje še ena 'emisijska banka. Ne srbska, ne hrvatska in ne slovenska, ampak taka, pri kateri bodo mogli že spočetka vsi sodelovati in ki ne bo samo v rokah belgrajske čaršije. Italija ima več emisijskih bank, ravno tako Nemčija, Anglija in Zedinjene države. Vsled poslovanja upravnega odbora Narodne banke je prišlo tudi to vprašanje na dnevni red.« • • • g Vinski sejem v Semiču. Od kmetijskih podružnic Semič, Kot in Strekljevec v Semiču prirejeui vinski vzorčni sejem je bil prav dobro obiskan, osobito s strani vinogradnikov, katerih je došlo preko 200, ki so razstavili nad 300 vzorcev starega in novega vina. Sejem je posetil med drugimi zastopniki tudi odposlanec poljedelskega ministrstva v Belgradu vinogradniški inšpektor g. Petrovič, ki je kazal veliko zanimanja za razvoj našega vinarstva, posebno na zadružnem polju. Pred otvoritvijo se je vršilo času primerno predavanje o vinogradništvu, kletarstvu in kletarskem zadružništvu. Sklenila se je tudi resolucija na poljedelsko ministrstvo proti uvozu italijanskega vina v Jugoslavijo. Na prodaj je bilo okroglo 4.000 hI novega in starega večinoma belega vina po 5—7 Dinarjev. Prodalo se je skupno okroglo 300 Ul po 5—6 Din. Navzoči kupci iz Ljubljane in okolice ter iz novomeškega in kočevskega okraja bi bili nakupili kakor je bilo videti, več sto hektolitrov po ceni izpod 5 Din, za kar se pa producenti niso mogli odločiti. Sejni bo imel vsekakor dobre posledice, ker so se s temi vini in producenti seznanili tudi do sedaj neznani interesenti, ki bodo gotovo pozneje izkoristili to poznanstvo. Zalo naj te podružnice le vstrajajo na zapo-čelem delu. —č— g Tržne cene v Celju. Goveje meso 22—23, telet na 25—30, svinjsko meso 32—35, slanina 3o 40, mast 42—45, mleko 1 1 3.50—4, surovo maslo €0, jajce 1—1.25, sladkor v kockah 24, riž 9.50—11, moka, št. 0 6.10, koruzna 3.50. Pšenica 370, rž 300—320, oves 280, fižol 500— 700, grah 1800. seuo 50—100, slama 50, krompir 1.25 Din. g Kolonijalni trg. Na zagrebškem koloni-falnem trgu notirajo (na debelo) sledeče cene (v dinarjih): sladkor v kockali 21.50, sladkor kristal 19.50, kava: Rio 7 36, Rio 6 37, Rio 5 38.50, Rio 4 40, Rio 3 41, Santos sup. 43, Santos prime 44, Minas srednji 40, fini 41, lavč 42, Rio lave 41, Guatemala 66, Portorico 68; riž: ital. glacč Spi. 9.25, Moulmain 9, Aracin glac6 9, Buzma II 8.25; celi poper Singapore 27, Moning Kongo čaj 55, olje: Soja v sodčkih 26, v zabojih 26.25. — Na tržaškem kolonijalnem trgu notirajo žitu sledeče cene (na debelo v lirah): sladkor v kockah 3.50, kristal 3.40, kava: Rio 7 7.65, Rio 6 7.85, Rio 5 7.95, Rio 4 8.10, Rio 3 8.30, Santos sup. 9.10, Santos prime 9.25, Minas srednji 8.50, Minas fini 8.60, lavč 8.70, Rio lavč 8, Guatemala 14, Portorico 14.50; riž: ital. glacš Spi. 1.88, Moulmein 1.80, Anacen glacš 1.80, Burma II. 1.72; poper celi Singapore 4.65; olj-? Soje v sodčkih 5.60. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 335 Din, oves 245—250 Din, koruza 252.50 Din, .pše-nična moka št 0 507.50 Din, št. 2 455 Din, št. 7 280 Din, otrobi 215 Din. Tendenca nespremenjena. g Izvoz bakra iz Amerike. Leta 1923. 60 Izvozile Združene države bakra za 828,874.790 funtov; leta 1922. pa 742,807.697 funtov. g Nacionalizacija premogovne industrije v Španiji Kakor poroča »Observer«, je španski direktorij sklenil nacionalizirati premogovno industrijo v Španiji. g Položaj angleške tekstilne industrije. Kako težka je situacija angleške tekstilne industrije, kaže dejstvo, da se je fuzioniralo v zadnjem času v eno samo podjetje 11 velikih tekstilnih podjetij, od katerih jih je šest obstojalo že nad 100 let, v svrho rentabilnejšega obratovanja. Skupna kapitalna moč znaša okoli 700.000 funtov šterlingov. g Obtok bankovcev v Franciji. Izkaz »Banque de France« izkazuje dne 13. t. mes. 39 milijard 930 milijonov bankovcev v obtoku, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z 6. t. m. zmanjšanje za 336 milijonov frankov. g Nemški državni proračun Nemš'ce finance izkazujejo za prvo dekado t. m. zopet deficit v znesku 12 milijonov zlatih mark, kar pomeni, da znaša celokupni deficit od stabilizacije (16. novembra lani) pa do sedaj 779 milijonov zlatih mark. BORZA. C "rib, 18, marca. (Izv.) Devize: Berlin 1.29—1.31, Italija 24.60—24.65, London 24.83 —24.839, New York 579»/»—580.25, Pariz 28.85— 28.95, Praga 16.70—16.725. Bukarešt 3.07—3.13, Sofija 4. !0—4.20, Belgrad 7.05— 7.15, Amsterdam 214—214.50. Zagreb, 18. marca. (Izv.) Devize: Budimpešta 0.11—0.14, Italija 346.50—349.50, Loo-don 350.50—353.50, New York 81—«2, Pariz 4.07Vt—4.12K, Praga 2.34—2.37, Dunaj 0.114 —0.116, Zfirich 14.14—14.24. — Valute: lire 3.41 %—344 И, dolarji 80.25—81.25. Iz Prekmurja. Društvo Zavednost. Zadnje čase vlada po celem Prekmurju nekako živo gibanje in vsak dan prinese kaj novega. Ustanavljajo se različna prosvetna in kulturna društva, čitalnice, pevski zbori. Vse stremi za tem, da se Prekniurje popolnoma prerodi, da sleče kežuh zaspanosti, brezbrižnosti in postane podobno ostali slovenski zemlji, ali da jo celo prekosi. Tudi dijaštvo se je zganilo. Kako bi mogli prekmurski dijaki dopustitL da bi zaostali za drugimi svojimi kolegi preko Mure? Da bi se njim torej pribltžall, so ustanovili lastno neodvisno društvo, kakor jih imajo Ljubljančani in Mariborčani. Ustanovili so Slovensko katoliško akademsko društvo Zavednost s sedežem v Beltincih, ki je nekako ognjišče kulturnega dela v Prekmurju. Društvo je počitniško. Dobilo je pravila, ki jih je 20. februarja potrdil tudi veliki župan mariborske oblasti iu jih je vzelo na znanje tudi okrajno glavarstvo v Murski Soboti. O smotru društva, mislim, ni treba govoriti, kajti kaže ga že ime samo. Slovenci, katoliki smo, biti hočemo zavedni možje, zato bomo — kakor veleva § 2 pravil — gojili med člani katoliško življenje, narodno zavest ter kulturno delovali med narodom. Sinovi naroda (preprostega ljudstva) smo, zato zastavimo vse moči za njegovo povzdigo. Murska Sobota. Poštni avtomobil vozi v tem času, ko so ceste tako slabe, le vsak drugi dan v Dolnjo Lendavo. Ves promet radi tega trpL Znova dokaz, kako nujno potrebna je železniška zveza z Ormožem, da ne pride ko sedaj v tem neugodnem času, da je ozemlje б stotisočimi prebivalci — to na meji treh držav! — brez redne poštne zveze. Murska Sobota. G. sodnik dr. B. Mikalič je premeščen odtod. Sicer je >demokrat<, bil pa je mož na svojem mestu, mož, ki ni mnogo govoril — kakor to delajo le premnogi naši dernokratje. Bogojina. Ne lavno je vdrl v šolski razred g. učitelj M., pijan, in grozil razrednemu učitelju B., da ga bo ubil. Menda je ženska vmes. Otroci so zbežali skozi okna. Tako je pripovedoval učitelj B. in alarmiral orožnike. — Taki učitelji kvarijo ugled vsemu stanu in niso na mestu. Ljubljanske novice. š Graški župan v Mariboru. Preteklo soboto se je mudil v Mariboru župan iz Gradca Muchitsch. Konfcriral je z mariborskim županom Grčarjein o električnih projektih graške občine. Po posvetovanju sta oba župana obiskala velikega župana r. Ploja. š Slikarska šola v Mariboru. Pred kratkim ustanovljeni mariborski umetniški klub »Slobodnih« bo otvoril v nakrajšem času slikarsko šolo za vse otroke. Prijave za obiskovanje sprejema klub do 23. t. m. š Dijaški Orel III. v Mariboru priredi na Marijin praznik dne 25. marca 1924 ob 17. (5.) uri akademijo v samostanu čč. šolskih sester. Mariborčani, okoličani! Pohitite dne 25. marca vsi med vrste naših Orlov-dijakov, ki so že večkrat pokazali kaj zanimivega in lepega. š Krekova mladina v Celju uprizori 22. t. m. ob 8. uri zvečer, 23. in 24. t. m. ob štirih popoldne v Narodnem domu velezanimivo dramo »Miklova Zala«. Predprodaja vstopnic vsak dan v Jugoslov. strokovni zvezi, hotel Bel vol. — K obilni udeležbi vabi odbor. i Dramatični odsek »Krekove mladitje« v Celju opozarja svoje člane, ki sodelujejo pri igri »Miklova Zala«, da se točno vsi udeležijo danes ob 7. uri zvečer generalne vaje š Gospodarska kriza v Apaški kotlini. Sedanja gospodarska kriza je zadela posebno hudo kmetski stan. Zlasti kmetje v Apaški kotlini se nahajajo v težkem položaju. 2e skoro 50 posestev je na prodaj, posestniki se nameravajo izseliti v Ameriko. Nekdaj je bila ta kotlina bogata, sedaj pa stoji na robu gospodarske propasti. š Zverinski umor. Meseca februarja t. I. je na nenavaden način izginila žena posestnika Simona Hircerja iz Selnice ob Muri. Mož je trdil, da mu je žena pobegnila, med ljudmi pa se je razširila govorica, da je Hircer svojo ženo odpravil na drugi svet Za zadevo se je jelo zanimati tudi orožniStvo, kf je po dolgem iskanju razkrilo naravnost bestijalno zločinstvo Hircerja. V lazu poleg hiše so našli ženo zakopano. Mož jo je ubil s sekiro, potem pa jo je zakopal najprej na sjivi, pozneje pa je truplo prestavil v laz, na katerem je nato zasadil jelše. Ko so orožniki začeli preiskavati, je mož Izginil in še do danes se ni posrečilo zločinca izslediti. DANES VSI NA AKADEMIJO ŠENTJAKOBSKEGA ORLA. - ZAČETEK OB 7. URI ZVEČER ▼ SOLI na GRABNU. lj Osebna vest. Sv. oče je imenoval g. dr. Alojzija Merharjaza kanonika pri stolnem kapitlju ljubljanskem lj Diskusijski večeri o elektrifikaciji Ljnb-ljane. Pred več kot dvema letoma je občinski svet sklical komisijo strokovnjakov — vseuč. profesor dr. ing. Vidmar in dr. Hinterlech-ner, ravnatelj direk. voda inž. Sbrizaj, inž. Petrlč, in ravnatelj elektrarne Ciuha —, da študira vprašanje preskrbe Ljubljane z električno silo. Pred kratkim je bil v ljubljanskem občinskemu svetu predložen plod tega študija, ki je končal s predlogom ravnateljstva mestne elektrarne, da kupi občina znano vodno silo ob Savi v Medvodah. Ta ekspoze je bil predmet diskusije na sestankih, ki so ee vršili po inicijativi slov. kat. akad. starešinstva v Akademskemu domu. Na prvem sestanku je podal inž. S e r n e c splošen pregled akcije, ki jo je vodil bivši deželni odbor Kranjski v svrho elektrifikacije dežele ln razlagal glavne pojme, ki so potrebni za razumevanje koristi velikih električnih central. Na drugem sestanku je podal občinski svetnik Orehek nekak uvod k omenjenemu ekspozeju ravnateljstva mestne elektrarne, nakar je inž. R u e h kritiziral vodne množine Save, na katerih temelji to poročilo in pojasnil pravno stanje vodne sile v Medvodah. Debate sta se udeležila še gg. obč. svetnik prof. R žič in inž. Štebi. Na tretjem sestanku se je inž. Sernec v dolgem govoru podrobneje pečal s tem poročilom pred vsem z rentabilitetnim računom. Nadaljni sestanek, ki je bil sklican na ponedeljek, dne 16. t m. ee je za teden dni preložil, radi odsotnosti ravnatelja elektrarne. K besedi so se prijavili g. Ciuha, inž. Petrič, inž. Štebi. Poročamo to kot kronisti, na vsebino govorov so bomo še vrnili. lj SLS za frančiškanski in kollzejski okraj. Odborniki in somišljeniki SLS za frančiškanski in kolizejski okraj udeležite se polnošte-vilno pogreba našega podpredsednika in bivšega občinskega svetnika g. Viktorja Adamiča. Pogreb se vrši ob pol 4. izpred hiše žalosti Sodna ulica 3. — Predsednik. lj Smrtna kosa. Umrl je 16. L m. v najlepši moški dobi poduradnik Ivan Weis, ki je služboval na glavni pošti v Ljubljani. Kal bolezni si je nakopal na bojišču. Ležal je več mesecev na bolniški postelji, dokler ga ni rešila smrt vsega zemskega trpljenja. Mem poštnimi uslužbenci je bil vobče priljubljen. Svetila mu večna luči lj Nevzdržljiva služba na ljubljanski kolodvorski paštL (Na naslov poštnega ravnateljstva in poštnega ministra.) Po redukciji se je število osobja tako skrčilo, da je nemogoče v tako naporni službi vzdržati, osobito pri am-bulanci. Na vsakega ambulančneg^ uslužbenca odpade po službeni razdelitvi na vsakih 20 dni 251 ur službe, torej 12J4 ure na dan, ako zaradi bolezni kdo ne manjka. Poleg tega imamo še ambulanci Ljubljana-Kamnik 78 in 77, kateri epremlja služabnik lokalne službe urada Ljubljane 2 in sicer: Zvečer ob 7. uri pride v lokalno nočno službo, dela celo noč, ob 7. zjutraj, ko je končal nočno službo, pa hajdi z ambulanco 78 v Kamnik, s katero se vrne v Ljubljano ob 12.30. Da pa to še ni dovolj, spremlja še isti dan, komaj dve uri kesneje, zopet ambulanco 77, odhod iz Ljubljane ob 14.10 in se vrača v Ljubljano ob 17.40 ter je šele sedaj dovršil svoj »8urni« delov-nik. Od 7. ure zvečer prejšnjega dne do tri četrt na 8. zvečer naslednjega dne, to je po skoraj 24 — reci: štiriindvajseturnem delu. — ] To so pač nevzdržljive razmere, ki ubijajo uslužbence ter onemogočajo točno uradno poslovanje, kar nikakor ni v skladu z veliko in važno nalogo, ki jo ima pošta. lj Akad. podružnica Jugoslovanske Matice poživlja vse akademike in vse narodno čuteče občinstvo, da se udeleži obletnice anek-sije Primorja, združene s protestom proti aneksiji Reke, ki se priredi v četrtek dne 20. marca 1924 ob 17. pred univerzo. lj Umrli so v Ljubljani: Alojzija Zabuko-vec. žena eluge Zadružne zveze, 40 let. — Ivan Weiss, poštni poduradnik, 41 let. — Dušan Zoreč, sin varnostnega stražnika, devet mesecev. — Marija Mavc, tov. delavka, 39 let. — Lovro Breznik, posestnikov sin, 33 let lj Tedenski zdravstveni Izkaz. Od 9. do 15. marca 1924 je bilo v Ljubljani rejenih 26 in 1 mrtvorojen, naknadno prijavljeno 1 rojstvo in 1 mrtvorojen; lmrlo je v tem času 25 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti v 2 slučajih jetika, v 2 pljučnica, v 1 škrlatica, v 1 otro-čiška vročica, v 2 druge nalezljive bolezni, v 2 možganska kap, 2 srčna hiba, ostalo drugi naravni smrtni vzroki. lj Nalezljive bolezni ▼ LjubljanL Od 9. do 15. t m. je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj davice, 2 ikrlatice, 1 trebušnega legarja in 1 otročiške vročice. lj Izgnan je iz ljubljanskega policijskega okoliša že 25 krat radi tatvine kaznovani Edv. Potočnik. lj Razne tatvine. Na Lepi poti št 3 je bilo ukradeno Dori Čufarjevi z dvorišča nekaj perila in obleke. — Ivanu Oblaku z Gline sta bili ukradeni iz žepa 2 Ustnici, v katerih je bilo -500 Din. — Soprogi železničarskega sprevodnika Ivani Krampuševi v Sp. ŠiSki je bilo ukradeno iz kovčka v spalni sobi več ob-! leke in perila. Naznanila. Preskrba Ljubljane s elektriko. Udruienje goelov. inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, priredi v nedeljo dne 28. marca t. L javno predava« nje, ld ee vrši ob 10. uri predpoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Predaval bo prof. univ. g. dr. M. Vidmar o preskrbi Ljubljane z električno silo. Predvidoma še vrši po predavanju debata o tem važnem predmetu ln naj debata kakor predavanje prispevata k pravilnemu presojanju dejanskega položaja, ter pospešita primerno rešitev nujnih vprašanj. O istem predmetu so se pred kratkim vršile v Akademskem domu diskusije, ki eo opozarjale na nujnost problema preskrbe Ljubljane z elektriko. Vendar te diskusije niso bile dostopne širšemu občinstvu. Ker gre tukaj za velevužna vprašanja, ki neposredno zanimajo vse prebivalstvo slovenske prestolice, je smatral odbor sekcije Ljubljana za potrebno, da priredi javno predavanje, na koje se vabijo vsi interesenti. Osobito vabi odbor ljubljanske trgovce, induetrijce in obrtnike ter hišne posestnike, da prisostvujejo predavanju, ki naj v zvezi z javno razpravo prispeva v ugodno rešitev občnih teženj. »Ljubljana« začenja zopet z rednimi pev* skimi vajami v četrtek. — Predsednik. Osrednji odbor ljubljanskih presvet vab! v smislu Vestnika Prosvetne zveze vse predsednike, tajnike in zastopnike odsekov vseh ljubljanskih prosvet, da se udeleže sestanka danes ob 11. dopoldne v Jugosl. tiskarni, da. se ustanovi prosvetni okraj za Ljubljano. Prosimo sigurne udeležbe! Zveza uradniških vdov n sirot v Ljubljani ima redni občni zbor v soboto, 22. marca, ob pol treh popoldne, Florijanska ulica 14. Va» bijo se članice, da se zbora v obilnem številu udeleže. Vabljene so tudi izostale vdove in sirote, posebno se vabijo tiste učiteljske vdove, ki uživajo miloščino. V Križankah ima danes zvečer redni izven« cerkveni sestanek ondotna Moška in mladeniška Marijina družba. Radi važnih zadev o katerih ee bo obravnavalo, se želi polnožtevilne vdeležbe. Pri-čotek točno ob 7. zvečer. Pevski zbor Glasbene Matice. Radi praz« nika se vrše v tem tednu pevske vaje sledeče) četrtek ob 18.-5 uri mešani zbor, v petek ob 18.15 uri ženski zbor in isti dan ob 20. uri moški zbor. Vsi in točno! Oddam takoj sobico dijaku ali dijakinji. Po nudbe pod >Sol>at. Narodno gledišče« DRAMA. (Začetek ob 8. uri zvečer.) Sreda, 19. marca ob 3. uri popoldan: «LILIOM« (ljudska predstava); izven. — Ob 8. uri zvečer: «TRI MASKE«, .SMESNE PRECIJOZE«, »PRILJUDNI KOMISAR«. Izven. Četrtek, 20. marca: .KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE«. Red C. Petek, 21. marca: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 22. marca: -.CEZAR IN KLEOPATRAa (premiera). Izven. Nedelja, 23. marca: «CEZAR IN KLEOPATRA«! — Izven- Ponedeljek, 24. marca: Zaprto OPERA. (Začetek ob pol 8. uri /večer.) Sreda, 19. marca: .MIGNON«, ljudska pred« slava, izven. Četrtek, 20. marca: «MANON«. Red D. Petek, 21. marca: .POLJUB«. Red A. Sobota, 22. marca: «MANON«. Red B. Nedelja 23. marca: «CARMEN«, ljudska preda stava. Izven. Ponedeljek, 24. marca: Zaprto. Dve ljudski predstavi v Narodnem jle» dališču. Danes v sredo se vršita v Narodnem gledališču dve ljudski predstavi pri znižanih cenah in sicer ob 3. uri v drami »Liliom« in oh pol 8. uri zvečer v operi »Mignon«,, Drama pa vprizori zvečer ob 8. uri priljubljene in učinkovite tri francoske enodejanke in sicer »Tri maske«, »Smešne precijoze« in »Priljudni komisar«. V četrtek, dne 20. м igra v drami »Kamela skozi uho šivanke« za red C, v operi pa Manon Lescaut za red D, Prosveta. pr Mariborski pevci v Ljubljani. Za kot* cert pevskega zbora Glasbene Matice v Ma« riboru, ki se vrši v Ljubljani, v ponedeljek, dne 24. t. m- ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani, vlada v našem mestu vseobče zanimanje. — Krasno sestavljeni spored koncerta in pa izvrstni zbor to zanimanje v resnici za* služita. Na našem koncertu pojo celo vrsto slovenskih mešanih in moških zborov, kakor tudi nekatere naše večno lepe narodne pesmi v različni obdelavi. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v Matični knjigarni, kjer s« dobiva tudi tekst posameznih zborov, ki »O na sporedu. pr Slovenski pevski praznik bo 6. aprila 1924. Dopoldne se vrši v Glasbeni Matici redna letna skupščina Zveze slovenskih pevskih zborov z običajnim dnevnim redom in zanimivim predavanjem koncertnega vodje Glasbene Matice g. Srečka Kumar ja o temi: »Poezija v zborovski glasbi«. Skupščine, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi »Zveze jugoslovanskih pevskih zborov« se udeleže dele-gatje skoro vseh v »Zvezi« včlanjenih društev. Popoldne ob 3. pa ee vrši v veliki dvorani Uniona velik pevski koncert Dosedaj ao se priglasili na sodelovanje sledeči zbori: Glasbena Matica, »Ljubljanski zvon«, Slavec, pevski zbor napr. gosp. društva za šentjakobski okraj, pevsko društvo Krakovo-Trnovo (vsi iz Ljubljane), dalje pevsko društvo iz Zagorja ob Savi, pevsko društvo Zvon iz šmartna pri Litiji, nar. glasbeno želez, društvo Drava iz Maribora in pevski zbor bralnega društva v Tržiču. Zanimanje za koncert, čigar namen jo pokazati napredek v izvajanju naših pevskih zborov v zadnjih letih, je izrodno veliko. LJUDSKO ŠOLSTVO V ČEŠKOSLOVAŠKI REPUBLIKI. Češkoslovaški državni statistični urad je Izdal nov zvezek, ki obsega podatke o ljudskem šolstvu v republiki. Razvoj ljudskega šolstva kažo v češkoslovaških deželah naslednje številke: Na Češkem je žo leta 1785—178«. obiskovalo šolo CO odstotkov za šolo godnih otrok; leia 1880 jo pa obisk šole že dosegel sedanji najvišji postotek, t. j. 98 odstotkov. Na enako višino se je tekom zadnjih štirih desetletij povzpela Šlezija. Nasprotno je med Slovaki v zadnjih desetletjih obiskovalo šolo samo 82—85 odstotkov šoloobveznih otrok, med Malorusi celo samo 58—68 odstotkov. Po Statistiki iz leta 1921. je bilo tedaj všolanih na Češkem 97.74, na Moravskem 91.50, v Šleziji 89.84, v Slovakiji 80.64, v Karpatorusiji 64.24 odstotkov vseh šoloobveznih otrok. Kar tiče šol samih, je še pred 50 leti bilo na Češkem in Moravskem tričetrtiue šol s samo enim razredom, danes je razmerje ravno obratno: komaj četrtina vseh šol jo tam enorazrednic, v Slovakiji in Karpatorusiji pa dvetretjini. Zasebnih in cerkvenih šol je v čeških zgodovinskih deželah zelo malo, pač pa jo v Slovakiji 43.1 odstotek rimokatoliških ljudskih in meščanskih šol proti 23.6 odstotkov državnih, a v Podknrpatski Rusiji je razmerje 36.2 : 441. — Meščanskih šol je bilo lela 1921. v Češkoslovaški republiki 1564 z 273.977 učenci, t. j. 22 odstotkov šolske mladine od 11.—15. leta obiskuje meščanske šole, dočim pohaja 5 odstotkov teh letnikov srednje šole. Razvoj meščanskega šolstva na Češkoslovaškem je v polnem razmahu in šolska oblast namerava razširiti meščansko šolo tudi po vaseh. — Zanimivi so podatki o maujšinjskem šolstvu. Leta 1921. je obiskovalo drugojezično šolo samo 1.7 odstotkov nemških, 6.6 mažarskih, 7.6 malo-ruskih in 14.2 odstotka roniun skih otrok. Navedenega leta je bilo med 1,118.097 učenci na čeških ljudskih in meščanskih šolah 4721 Nem-ecv in med 489.510 učenci na nemških šolah 4165 Čehov. Dobra polovica teh otrok je razpršena izven kompaktnih naselbin. Razmerje med večinskimi in manjšinskimi šolami je sledeče: na en nemški razred pride na Češkem 4315 učencev, v Slovakiji 55.2, dočim prihaja iia češke razrede na Češkem po 45.9, na slovaške v Slovakiji po 61.9 šolskih otrok. Ena češka šola pride na Češkem na 1129, na Moravskem 944, v Šleziji 1118 prebivalcev; nasprotno odpade po ena nemška šola na Češkem na 942, na Moravskem na 809 in v Šleziji na 982 probivalcev. V Slovakiji imajo povprečno po eno malorusko šolo na 1452 prebivalcev, po eno nemško na 1156 in po eno mažarsko na 870, v Karpatorusiji pa po eno malorusko za 1002, nemško za 805 in mažarsko za 798 prebivalcev. c Sestanek članov Sodalitntis ss. Cordis Jeen bo v četrtek, 20. t. m., ob 5. popoldne ▼ posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v I. nadstropju. Nadaljuje sc debata o pastiro-vanju v naših časih. Predsednik. Učiteljski vestnik. Vodstvene opravilne doklade. Okraj., šolski sveti sestavljajo račune za nepostavno ukinjene vodstvene opravilne doklade. Naj bi se požurili, da denar ne bo izginil za eventuelne druge namene. Sicer ne bo dosti, pa kar nam i gre, nam gret Zakaj bl jim puščali? Naj se popravi čimprej storjena nam krivica. Šolski vrtovi. Šolska vodstva so dobila poziv, da morajo odgovoriti na 41 vprašanj v zadevi šolskih vrtov. Če bodo zato šolski vrtovi kaj boljši, je seveda drugo vprašanje. Šolski voditelji p« so na tihem jezijo nad večnimi no-votarijami in mnogobrojnim nepotrebnim delom. Hvaležni pa bomo nadzornikom za šolsko vrtove, ako nam bosta sedaj, ko imata statističen materijal zbran, priborila Iz kakšne blagajne vsaj toliko, podporo, da bomo mogli šolske vrtove dovolj pognojiti. Učiteljska denarna suša je bila vidna tudi na marsikaterem šolskem vrtu. Sedaj, ko smo lepo izpolnili vse rubrike, upamo, da bo prav lepo raslo vse, karkoli bomo imeli vsajenega na vrtu. Prvi april in noše plače. Prvega aprila bi morali dobiti prejemke po novem zakonu. Uradnik prosvetnega oddelka pa nam je izjavil na to vprašanje to-le: Ako bo šlo po sreči, boste dobili staro plače brez predujmov.« Torej, če bo šlo po sreči... Mi pa kljub tej izjavi no izgubimo upanja in ostanemo idealisti. Mogoče nas hoče hudomušni uradnik že naprej potegniti za april. Dijaški vestnik. d V četrtek ob 8. zvečer priredi jug. kat. ak. društvo »Danica« diskusijskl večer, ki jo za vse tovariše obvezen. — Ita'ijanska Šolska reforma in katoliški krogi. »Civilta Cattolica^ objavlja obširno razpravo p. Barbera o novi italijanski šolski reformi. V kolikor tiče reforma versko vprašanje, naglaša p. Barbera, da vsebuje dve glavnj napaki: Prvič, da naučni načrt za učiteljišča ne določa verskega pouka, torej pouka v predmetu, katerega naj učiteljstvo kasneje poučuje oziroma — kar je še »!ahš<> — načrt doioča čisto racionalistični študij verskega problema. Tej napaki je treba nemudoma odpomoči po zasebnih verskih tečajih za učiteljstvo. Druga napaka reforme je, da je verski pouk iz srednjih in višjih šol izključen Kljub temu sprejemajo katoličani šolsko reformo kot napredek v primeri s prejšnjim položajem Ln hočejo z vso dobro voljo sodelovati z državnimi oblastmi pri njeni izvedbi. Samo eno je neobhodno * potrebno: da se osnuje posebno nadzorstvo za verski pouk v šolah. Nadzornike naj imenujeta sporazumno državna šolska in pa cerkvena oblast. Le na ta način bo mogoče zavarovati vrednote verskega pouka v šoli. pred izpačenjem. — Draginja na Francoskem nekdaj in sedaj. V Parizu je vsled padca franka zavladala seveda velika draginja. »Matin« pa tolaži svoje bravce s sledečimi podatki o draginji za časa obleganja Pariza po Nemcih 1. 1870: ele-fantovo meso 1 funt 20 frankov, medvedje meso 15 frankov, pujsek 580 frankov, maslo 60 frankov, 100 kg drv 24 frankov, ena škatlja sardin 12.50 frankov, ena sveča 400 frankov, 1 petelin 55 frankov, sraka 6 frankov, mačka 15 frankov, karfijola 12 frankov, 100 kg oglja 30 frankov, 1 jajce 2.75 frankov, kokoš 70 frankov, 1 podgana 2.25 frankov, funt pasjega mesa 3.50 frankov, oslovskega 12 frankov. Pri tem pa je treba vpoštevati, da je bil frank takrat 7 do 8krat več vreden kot danes, zato bi bil n. pr. 1 funt svinjine leta 1870 po današnji valuti stal okoli 4300 frankov, podgana pa 15 frankov. izpred soflšča. LJUBLJANSKI LISTI PRED SODIŠČEM. Včeraj ro se vršile pred deželnim sodiščem štiri tiskovne obravnave. Prva ss je vršila proti odgovornemu uredniku »-Vojnega Invalida« Francu Belincu iz Trbovelj. V 6. št. tega lista z dne 23. marca 1923 je bil priob- čen članek pod naslovom »Proč e tlačitelji«, v katerem se očita dr. Goršiču, da je prišel v tako razpoloženje in nasprotje z invalidi, kakor šo nobeden. S svojim samolastnim in nekorektnim delovanjem jc tako razburil invalide, da so padali ostri očitki proti njemu. Očita sc mu tudi, da je prekršil naredbo o prednosti v državnih službah. Domišljavost g. šefa socialne politike je ta, da misli, da je vsemogočen gospod, ki lahko dela, kar se mu ljubi, ne oziraje se na desno in levo. Mnogo je ljudi, ki se hočejo s terorjem in intrigami obdržali pri svojih koritih. In med to vrsfo spada tudi naš dr. Goršič. Če ne bi on vtikal svojega nosu v stvari, ki ga ne brigajo, in bi ne streljal takih kozlov, bi bilo boljše. Mi pa gremo preko tega z zaničevanjem in smehom. Štiri leta smo vam bili žoga, katero ste brcali sem in tja, a sedaj je ta žoga počila, zato čuvajte sc. Obtoženec je ponudil za vse očitke dokaz resnice in je navajal razne zacTcve, ki naj bi opravičile te obdolJitvc. Nadaljnje predlagane dokaze pa jo sodišče odklonilo. Državni pravdnik dr. Ogorcutz je ugotavljal, da se je dokaz resnice popolnoma izjalovil in ie predlagal obsodbo in objavo obsodbe v listu. — Zagovornik jo poudarjal, da list »Vojni Invalid« izvaja samo kritiko, ki se tiče postopanja napram invalidom in ima kot tak tudi obšlrn?jšo pravico kritikovanja. Priče, ki jih je predlagalo zagovorništvo, niso bile odvezano od pokrajinske vlade uradne tainosti in niso smele ln mogle izpovedati, kaj se je godilo za uradnimi kulisami. Odgovorni urednik Franc Beline je bil obsojen na 200 Din globe, mora plačati stroške in takso irt mora objaviti to obsodbo v prvi številki lista po pravomočnosti te sodbe. Druga obravnava se jc vršila proti odgovornemu uredniku »-Jutra«. Tožil ga je ravnatelj ljubljanske trgovske šole g. Josip Go-gala, ker mu je list očital, da zlorablja svoje službeno mesto za klerikalno propagando. Očitalo se mu ie v tem listu, da je pisal svo-jetnu učencu Marnšič v Črnomlju, ki ga je prosil, da mu preskrbi kako mesto, naj se obrne na Žebljarsko zadrugo v Krepi. Navede pa naj v prošnji, da bo vnet pristaš SLS. Ravnatelj Jožef Gogala je ugotavljal, da vlada na njegovi šoli izredna harmonija med vsemi, in da se za politiko nihče ne briga. Pač pa je kroparska žebljarska zadruga, ko je prosila za uradnika, stavila Izrecen pogo.j da mora biti kompetent pristaš SLS. To jc seveda g. ravnatelj tudi kompetentu, Svojemu bivšemu učencu, povedal in ga je na to dejstvo, ki je bilo po nalogu zadruge merodajno za sprejem, opozoril. — Odgovorni urednik je bil obsojen radi opustitve potrebne pazljivosti kot odgovorni urednik na 100 dinarjev denarne globe. Nato je prišel na vrsto Anton B r a n d -n e r, tajnik Narodne socialne stranke, ker je očital v »Novi Pravdi« štev. 44 od 2. nov. 1923, da odpuščajo nemške tvrdke slovenske delavce brez vsakega povoda in da ne bodo mc^li pomagati Ncmcem in nemškutarjem tudi tožniki, če pride do obračuna. — Obtoženi Brandner je izjavil, da je bral la članek in je ponudil tudi dokaz resnice. Dokazal je, da so bili ti delavci odpuščeni neopravičeno in so še sedaj brez kruha. Za odpustitev so bili merodaini edino le nacionalni motivi m sc je v tem slučaju prav utemeljeno poudarjala nemška nadutost in objestnost. — Zagovornik je ugotavljal, da članek v tenorju ni bil žaljiv in tudi ni vseboval nobene grožnje, dasiravno se je poudarjalo, da si bodo slovenski delavci znali poiskati svoje pravice. Senat je zavrnil vse nadaljnje dokazilne predloge kot nepotrebne in obsodil Brandnerja na 200 Din globe in mora objaviti to soJbo v 14 dneh po pravomočnosti v istem listu. i Končno se jc vršila še obravnava proti odgovornemu uredniku »Narodnega Dnevnika« Aleksandru Železnikarju, katerega je tožil dr. Ernest Kalan radi notice, ki pravi v bistvu to-le: »Slovenec« ee je že zopet za« letel v dosledno nastopanje narodnih skupin, ki čistijo plevel iz narodnega življenja in to ob priliki žigosanja nekega demokratskega advokata. — Ta očitek je stal A. 2clezni-karja 100 Din globe in mora priobčiti to sodbo v 14 dneh v svojem listu. 09% glavobola povzroči:je revmatična infil-tracija kožo na glavi in vratnega mišičja. Ozdravi se brezpogojno iu sigurno z enim hišnim zdravljenjem s Pilštany-jevim zdravilnim muljem (blatom). »Py Qn.< Ena kocka (Din 60.—) zadošča za celo zdravljenje. Dobi se v vseh lekarnah. Kopa-liščo PiStany je otvorjeno celo loto. Vrlo ugodno pomladno letovišče. Stanovanje in cola oskrba žo od Kč 50.— dalje. Pojasnila daje iu pošilja prospekte Ljudevit Schreiber, Zagreb, Akaderaički trg 1, H. nadstr. daje vsakovrstno шобко, žensko In oi^oHkO koniekcifo najmodernejše mode po kolikor mogoče nizkih cenah stara, rccoimrana kooiekcijska tvrdka 0. Berrcatovič, Ljubljana, Metni trg 5. Turistika in šport. Otvoritev nogometne sezone. — Preteklo ne. deljo so se vršile na igrišču Ilirije prve letošnje nogometne prireditve v Ljubljani. Igralo se je prvo kolo pokalnih tekem za Olimpijski lond nogom. saveza hi sicer je tekmovala Ilirija s Pi-imorjem (rezultat 7 :0) in Jadran s Hermesom (3 :0). Ilirija je v svoi'-m prvem nastopu znatno nadkriljevahi ostale tri klube ter obeta s svojim svežim, dobro treniranim igralskim niatorijabm pod vodstvom trenerja Paminerja lep nadaljni napredek. Igralci razdruženega Atletik SK v Celju, ki jih je uvrstilo Primorjo v svoje moštvo, se niso obnesli. Jadran je postavil v boj vstrajnejše^-moštvo od Hermeeu ter zmagal zasluženo, čotudi Jp bil Hermes v prvem polčasu enakovredno, ako ne boljše moštvo. Ilirija : Негшен. — Ob ugodnem vremenu se vrši danes ob 14. uri na igrišču Ilirije nogometna tekma med komb. moštvom Ilirijo in Iformesom. Ilirija : Varaždinski SK. — V nedeljo 23. t. m. nastopi proti Iliriji V. S. K., prvak hrvatske province. Za ta termin prvotno sklenjene tekme z dunajskim Amaterji in z reško Glorijo eo se morale vsled negotovega vremena preložiti na kasnejši čas. Kdor je iigubil zračno cevko za kolo, naj se oglasi pri g. Jakobu Sedej, šol. slugi, Cojzova c. 5 Koliko nezadovoljnih gospodov je vidoti v novih oblekah in to upravičeno! Vsak pa je zadovoljen, ki si preskrbi oblačila pri ikonlclcclčfslcl industriji Drago Schwab, LJublfana Meteoro*©gIč*io poročilo. Ljubljano 396 m n. m. vi«. Normalna barorneterska višina 730 mm. O i КГ.О- >№i n iiaio-1П.tU' v m m loruiu-rat-tvi t V L'llhruili liitoreuoa » O Neoo, vetrovi t'aiiavuf' v mm 17.3. •JI h /33 7 29 0-4 doz jug 18. 3 7 h 7330 4-0 07 oblač. s. vzh. 0*4 18. 3. 4 h .32-2 5-1 0-7 oblač. Najcenejšo in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Beleub. ui. 8. Gričar & Meja č. Kar Vi potrebujete, je Elzafluld. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolcčinel Poizkus-na pošiljka 27 Din Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stublca, Elza trg št. 134, llrv. I Abomte za celodnevno hrano | ц sprejmejo na ai? Kongresnem trgu št. 2, v kht?. '•C g MEDIČARSKI POMOČNIK frezen in pošten, dobro iz-vežban, ne takoj sprejme. — Plača in drugo po dogovoru. Naslov pri upravi pod 1422. SPRETNA PLETILJ 4 za line nogavico sc sprejme takoj za Celja. РојазпПа pri STIKEC, Ljubljana, Zrln-skega ccsta štev. 5. Dobro vpeljana zagrebška veletrgovina IŠČE zastopnika za Slovenijo — za prodajo nepremočnih PLAHT za vozove, vagone, kakor tudi KONJSKIH ODEJ. — Ponudbe pod šifro: »Dobro uveden II-D-60« na »Interreklam« A. G. Zagreb, PALMOTIĆEVA ULICA 18. DEKLE ze vse, ki zna samostojno kuhiti, staro 25—35 let, mirne nta-vi in dobrega ponašanja sprejmem 1. aprila. Pon-jdbe na N. OSTOJIĆ — Zagreb, Kolodvorska ce-ta štev. 19. Izkušen POSFL (starejši kmečki mladenič), vajen vsemu delu pri gospodarstvu, sc sprejme kot MA-JER, kjer mora pa tudi sam sodelovati. - Ponudbe pod «Stalno mesto št. 1460« na upravo »Slovenca«. Inserati v »Slovencu« imajo popoten uspeh! Izurjeno prodajalko z dežele takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Izučene špcc. stroke Imajo prednost. Ponudbe na upravo pod: «Poileua 25 — 30«. RAZPIS S7 UŽFE. Okraj, zaslop v Ronf.teu razni^uic začetno službo CESTNEGA MOISTRA. -Prosilci jugosl. rinrodnosti in s primerno strokovno izobrazbo noj vlnže ptošnj" do 1. aprila 1924. Moderno stanovanje na deželi zanenjam za stanovanje v trnovskem predmestju ali na pristanu. V stanovanju (šliri sobe s pritikl.) |e vodovod in elektr. razsvetljava. Natančneje pojasnilo v upravi lista pod: »Moderno stanovanje štev. 1533«. Eleganten gospod • tvojo soprogo IŠČE dve mebiovani SOBI če mogoče v sredini mesta; aH v kaki IcpSi vllL - Naslov .Hotel Tratnik«. 1536 Baraka na Friškovca, sposobna kot skladišča za vsakovrstno blago, naprodaj. Pismene ponudbe pod Šifro: »Zračna in suha štev. 1543« na upravo .Slovenca«, HIŠA V LJUBLJANI Dunajska cc3ta 47 (Bežigrad) naprodaj. — Pismeno vprašanja na P. KERSIČ, Gospcsvctska ccsta 4. Prvovrstni čevlji NAJNIŽTE CENE JANKO KOS, čevljar, LJUBLJANA, Rožna dolina. Mala kmetija: gospod, poslopje, njive, velik sadni vrt in nekoliko gozda z zaiaSčenim lesom fe naprodaj. Redi ee lahko 4—5 glav živine; oddaljeno le 1 uro od Kamnika v vasi Sidraš. Cena zmerna. Več pove Ivan REMEC, Mošnie It. 34, pošta .Rad oljka, POSESTVO naprodaj 15 min. od žel. postaje in trga Konjice, obstoječe iz HIŠE s 3 . sobami, z veliko obokano kletjo, 2 orala vinograda, 2 orala sadonosni-ka « travnikom in 3 orale >{ozda, 2 orala njiv. Poiebej I Se viničar. koča s sobo. kuhinjo In kletjo. Vse z opeko krito. Tudi ves Inventar naprodaj. Cena 550.000 K. Naslov pove uprava štev. 1534 MEpLOVANA SOBA se takoj ODDA. Naslov sc izve v upravi pol št. 1538. SLAMNIKI se sprejmejo v moderno oblikovanje, belcnje in barvanje. Popravila svilenih klobukov se izdelujejo točno, lično ter po nizki ccni. — STE^BERGER, Dunajska cesta štev. 9. Gepllno smolo prvovrstne kakovosti — h »ARBORIN« sredstvo za ZATIRANJI! sadnih škodljivcev priporoča »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg št. 10. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočulja ob smrti moje ljubljene žene Ludovike Zupan izrekom vsem svojo najiskrenejSo zahvalo. — Posebej se zahvaljujem pre-časlili duhovščini in pa Olepševalnemu drušlvu v Rožni dolini. Rožna dolina, 17. marca 1924. FRANC ZUPAN. Prodam masivno čre5n|evo SPALNO OPRAVO fino politirano, in več spalnih in kuhinjskih oprav iz mehkega lesa. - Ivan PLA-NINŠEK, mizarstvo, Gunclje 36, p. St. Vid nad Ljubljano. CEPLJENE TRTE vkoreninjene divjake in pa sadna drcvesca nudi po konkurenčni nizki ceni ALOJZ GRABAR, posest, in trtnar, Zagorci, poŠta Juršinci pri Ptuju. Znamka za odgovori Vrtnice nizke, triletne cepljenke, 40 najlepših vrsjt, 12 — 14 Din kom., nudi slav. občinstvu v mestu ln na deželi ANTON FERANT, trg. vrtnar, Ljnb-I l|ana, Ambrožev trg itev. 3. Potrti od globoke žalosti, a vendar vdani v voljo Vsemogočnega, naznanjamo tužno vest, da je naš predobri in nepozabni soprog, odnosno oče, brat, stric itd. Josip Ei(iiiH>,t)M«,,, m« ■ *■••<»,,*■*. Nafceneje CEMENT Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. — Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel. 343. Stavdeno вдМе Ivan VlŽintin. L ub lana Mosn t;ovs ti. 13. (Star. iosnui) Jzvršnjo novo stavbo, hijoo prir.itiave in vsa hišna popravila, po lastnih in danih naćrtiu. Delo solidno I Nizke cene I Dve KOČIJI, dve DIRI, 1 KASON, par srednietežkih KONJ in razno k o n i s k o VPREGO proda po ugodni ceni tvrdka BREZNIK & FRITSCH, trgovina z želez-nino. Ljubljana. — Istotam se kupi po najvišjih dnevnih cenah stara medenina, baker, cink i. dr. kovine. ZNIŽANE cene za otroške vozičke, ki se dobijo v veliki izbiri direktno v domači tovarni otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F B L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dot-ijc po znižani ceni nova dvokofesa. mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za errailiranie in poniklanje dvokoUsa, otr vozički, šiv in rožni drufi stroji Prodaja tudi na obroke. 1087 P n. društvom nudim v brezplačno uporabo svoje veliko krasno dvorano ter lep in velik senčnat vrt za spomladanske in zabavne prireditve. Dobra postrežba. ANTON KA: IŠEK, gostilničar, Fužine, MOŠKO KOLO PRODAM, še dobro ohranjeno, predvojno blago. — Cesta na Kodeljevo It. 8, pri sedlarja. 1496 K9©©©©©©©©©©©© ©©©©©©©©©©©©©© Na zahtevo ® Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani Kopitarjeva ulica 6. II. X9©©©©©©©©©©©© ©©©©©©©©©©©©©( tiiiiša mila! Brex fcvarjenja blaga kemično •nalenj« ls vsakovrstno bar- Ж2 ANTON BOC LJoblJftnri, šclenburgova al. 6/1 -«lno»-V 6 46. DAMSKI SALON SV. PETRA CESTA 58 LJUBLJANA Priporočam se cenj. damam za obilen obisk, V mestu in na deželi! Postrežba točna, cene solidne. — V delavnici sem vedno od 8. zjutraj do 6. zvečer. 1397 Restavracija s hišo v živahn. mestu Slovenije, dokazano - ijboljši promet, kompl of .Ijcna, je ceno NAPRODAJ samo radi rod-binskih razmer. — Ponudbe pod «ZLATA JAMA 1114« na upravo »Slovenca«. Prazne sode strojnega ali drugega mineralnega olja kupim vsako množino. - ODON KOUTNY, trg. z orodjem in tehn. potrebščinami, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 7. 866 Trgovina z železnino Ljubljana priporoča po konkurenčnih cenah vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, gospodinjske in gospodar-ko potrebščine, orodje, okove za pohištvo in 6tavbe ter različno drugo železninsko blago. — Zaloga la. dalmatinskega portland cementa in karbida. Pravo Eresyi francosko žganje uporabljeno za redno čiščenje ust, preprečuje obolene na katarn m inlluenci. Dobiva se povsrd! Pazito na sme „BIANA" Mala steklenica . Srednja steklenica Velika steklenica Din 9'— 24 — 48 — n и Glavno zastopstvo in zalega: JUGQPMK,7iACIA d. d. BIANA odio Zagreb, Priiaz 12 Olicijelni katalog IV. Ljubljanskega velesejraa bo edina najboljša in najbogatejša knjiga z naslovnikom vsakovrstne Industrije, obrti in trgovine. Oglasi v tem katalogu imajo najboljši uspeh. Naročila sprejema samo „APOLLO", anončni in reklamni zavod, R. Golobi-owski, Ljubljana, Stari trg 19, II. nadstr. faraas Od pooblaščenih potnikov blagovolijo p. n. gg. zahtevati tozadevna pooblastila. Od dobrega najbolje! Dvo!no sladna „METft" riena kava v zavitkih po 1, in >/» kg. Produkt dolgotrajnih rreizkuSenjl Odlikuje jo najfinejši okus in aroma! NajnoljSl nadomestek zrnute kave. »Adrla« tvornica žitne kave velepražarna zrnate kave GLINCE pri Ljubljani. PRODAMO j TURBINO za 24 konjskih sil v popoln, porabnem stanju. — Industrija platnenih izdelkov, (L t om. zav., v Jaršah, pošla Domžale. 151C A V Jugeslovaeishega Uredi: DraShovKeva ulica 23 lelelon 6-04. 28-02. SIEMENS vseh vrst električnih strojev transformatorjev in aparatov prevzema proti jamstvu prvovrstne strokovne izvršitve mcacrno uretena delavnico d. d. v Zagreba Naslov za poSilthe: ZAGREB - SAVA. Industrijami holosieh. Prva žebljarska in železoobtlna zadruga v Kropi in Kamnigorici Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Sloveni/a) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon interurban: Podnart 2 Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladie, črni ali pocinkani — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlie — Spojke za oare in pn.ge — Spojke za ladje in splave — Žeiezne brane — Khuke za pouobe, ztd, cevi, žiebove itd. — Vi/aki z maticami — Podložne piočice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, nustove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni Cepi — Verige Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — llustrovani ceniki na razpolago Izdai« konzorcij »Slovenca*, Odgovorni urednik; Franc kremiar v Ljubljani, Jufloalovanska tukarna v Liubiiaoi-