štev. i 93 Trst, v soboto 19. septembra 1903 letoV Novi list izhaja vsako soboto oli 4. popoluđn z prilogo M.ili Sovlčar. Za na •očuike v deželnli sallu. monarhije naročnina stano: > \ celo leto S kron zi pol leta -t krone, za čtrt loti 2 ki oni. Karoč ni ki zunaj državo plačajo <> krati na leto. — Posa mezne številke se prodajajo v oliakarnah po ."> novi'. (10 stotink). — Kdor sti.. A vidši ženske v taki nedopustivi nedelavnost',, jeli so možakarji obkladati svoje „boljše" polovice z ranimi slov-pičnimi okraski, očitajoč j;m lenobo,. nesposobnost za redno življenje it(J. K;o pa je prišla opoludanja ura, čas, ko je treba sesti z lačnim želodcem k Krona in Madjari. Cesar je izdal naslednje povelje na armado : Vsled važnih državnih opravkov se nisem mogel udeležiti vaj 7. in 12. kora. Ker pa me je nadomeščal general konjice, nadvojvoda Franc Ferdinand, sem dobil natančna poročila o vajah, o kater,h se je nadvojvoda v vsakem oziru pohvalil. Pri vajah v Galiciji pa sem se sam prepričal o dobrem vodstvu, izvežbanosti ìd ustrajnosti vse oddelkov. Čimbolj sem prepričan o potrebi, važno3ti in udanosti vse svoje armade, tem bolj moram in hočem vzdrževati obstoječe in dobre naprave. Tisti, ki hočejo z enostranskimi zahtevami, nepoznajoč velikih nalog skupne armade za obe državni polovici, zrahljati močno njeno sestavo, naj vedo da se nikdar ne odpovem pravicam, ki j'h imam kot najvišji poveljnik. Krepka in enotna, kak r je, mora ostati moja armada, močna obramba avstre-ogrske države proti vsakemu sovražniku. Zvesta svoji prisegi bode moja armada izvrševala svojo resno dolžnost v duhu edinosti in skupnosti, ki spoštuje vsako narodno posebnost in rešuje nasprotji, ker uporablja posebne prednosti vsacega naroda v blagor velike celote 1 skle li, a je od marsikterega ognjišča vstajal zopern duh po — osmojeni juhi, ričetu ali drugem, tedaj je odmevala iz h;š kletvina, prepir, da celo pretep, ■jok in vp tje žensk in otrok. In kdo j-i vse to provzročil? Nikdo ni raz-vozljal čudovite zagonetke, da si je bila dokaj jedno stavna. Kaj je bilo ? Joža je prav strahovito — „k'hn;l\ „To zaspano ljudstvo moraš drezati k življenju z umetnimi sredstvi drugače ti pospi kak^r Eskimo", tako je Joža često dejal, vidši učinek sv>jih duhovitih eksperimentov. Nekoč si je hotel napraviti izvenredno zabavo — katera pi bi ga, bila skoro stala nekaj kapljic — krvi. Porabivši hip, ko je vladal okrog njega obupen molk in brezdanj i praznota, improvizira glasove kihanja, spremljani z glasovi zevanja, kar se je skupno slišalo nekako tako le : „Rih rah — — àv !" Ta krik, ki je uprav pretresel zastali zrak mej okamenelimi stavbami hiš, je nare lil učinek, kakor bi se razstrelil precejšen sodček smodnika. Kakor bi kdo udaril s kijem v čebeljojik, i: katerega se spó krdeli čebelic in trotov, vsulo se je iz hič kar leze in gre ter se postavilo v bvjno pozicijo. Kar je kdo slučajno držal v roki, s tem je razjarjen prihitel na ulico, a povpraševanja in poizvedovanja ni bilo konca ni kraja. (Konec prih.) Ta cesarski dnevni red na vojsko je silno deloval to in onostran Litave. Tostranski naši gospodari — Nemci, so kar iz sebe veselja, ker vidijo s tem korakom zopet utrjeno svojo pozicijo gospostva in izražajo, potem svojega novinstva, hvalo in odobravanje za tako energičen nastop, proti zahtevam Madjarov ; a v tem veselju j a le premalo skrita bojazen, ki jih je mučila, da bi bili v slučaju privolitve v zahteve Madjarov izgubili svojo predpravico nemškega gospodstva ker bi z enakimi zahtevami nastopili tudi Slovani in potem bi za vedno po vodi splavala njih želja : uvedenje nemškega kot državnega jezika v Cislejtaniji in preko te v Bosno in dalje na Vztok. Onostranski naši gospodari — Madjari, paso nepričakovano in nenavadno presenečeni vsled trde zaušnice. Njim ne gre v glavo - ker razvajeni — kako da je cesar naenkrat mogel proti njihovim nacijonalnim zahtevam tako odločno nastopiti. Oni, da niso z svojo zahtevo mislili oškodovati voj ske, ampak jo le sprijazniti z svojimi narodnostnimi aspiracijami (novo sredstvo pomadjarivanja slovan skega ljudstva 1 ured.) Boj se je torej začel med krono in ošabnimi Madjari, ako se tudi nadaljuje, za nas Slovane mora biti vseeno. Mi dosedaj nismo bili prašani v katerih si bodi določbah, zato ne bi bilo pametno, da se vtikamo v' prepir to-in ono-stranskih naših gospodarjev. Odgovor Madjarov. Neodvisna stranka je naročila na tisoče florov, ki jih nosijo ljudje na rokah. Napis je „Chlopy 17. septembra" (datum cesarjevega povelja na armado.) Glasila neodvisne stranke napovedujejo boj na nož. „Egyetertes* pravi, da Madjarov cesarjevo armadno povelje sploh nič ne briga, ker je adresirano na armado in ker ni od nobenega ogrskega ministra podpisano. ,Magyar Orszag« piše o armadnem povelju tako, da se prav najvažnejši del njegovih izvajanj v Cislitvanski sploh ne more ponatisniti. Ministrski predsednik Kliuen Iledervary je izjavil, da o armad-nem povelju sploh ni vedel ničesar in da je zanj doznal šele iz časopisov. Vladna stranka je sklicana na dan 22. septembra na konferenco. Kossuthova stranka zahteva, da se skliče poslanska zbornica na dan 23. t. m. Državni zbor Vlada je v naglici sklicala državni zbor na dan 23. t. m. Cesarska naredba je bila izdana nenadoma, ker je še pred nekaj dnevi izjavil mini-sterski predsednik, da se državni zbor nemore sklicati, ker zdaj zborujejo deželni zbori. Vlada hoče od državnega zbora zahtevati brisanje predpostavke, da ni smeti poklicati v službo novince, ako ne-bode enaka vojaška postava glasovana tudi na Ogrskem . S tem korakom si hoče avstrijska vlada zagotoviti mir med vojaštvom na tej polovici države, ker bodo potem mogli tretjeletniki avstrijskih polkov že z 1. oktobrom na trajni dopust. Deželni zbori. V vseh deželnih zborih so se oglašali predlogi proti zadržanju tretjeletnikov pri vojaštvu. Vlada je potom namestnikov mirila duhove trdeč, da je o tej zadevi merodajen odločevati le državni zbor ter izrekala nado, da se bode moglo tre tj elet-nikom dati drugih koncesij da se jih odškoduje. Zdaj pa, ker je sklican državni zbor, bode to vprašanje razpravljano v istem in se konečno za to stransko polovico države povsem uredi. Deželni zbori gotovo prekinejo za kratek čas svoje seje, da se člani, ki so ob enem poslanci v državnem zboru zamorejo vdeležiti sej državnega zbora, kateri bode skup8j le nekaj dnevov. Nemški cesar na Dunaju. Nekaj dni se je nemški cesar Vilhelm mudil na Ogerskem po loviščih. V petek zjutraj je pa dospel na Dunaj v obisk cesarju. Na kolodvoru ga je sprejel cesar in nadvojvode. Po ulicah je bilo razmeščeno vojaštvo v gostih redovih. Vsled dežja je bilo na ulicah le malo ljudi. Isti dan zvečer je bil na dvoru svečani obed pri katerem sta si obi cesarja nazdravljala kot prijatelja in zaveznika. Suklje in Tavcerjeva politika „Slovenec* je iz peresa dvornega svetnika Šukljeja pred časom objavil več temeljito pisanih člankov o pogubnosti dr. Tavčarjeve politike na Kranjskem. Jedro te politike je alijanca slov. napredne stranke z nemško pangermansko v svrho, da se zatre katoliško narodno gibanje na Kranjskem ter da se paralizuje nemška nestrpnost v deželi. Kako pogrešena pa je ta taktika, je najbolj razvidno baš iz nestrpnosti „Nemcev", kateri sicer radi bero .Slovenski Narod" katerega prej niso, ki pa od svoje nestrpnosti niso pustili niti za las, katerim geslo je in ostane : cel svet nemšk. „Slov. Narod-1 se je ob izvolitvi svetnika Šukljeta državnim poslancem jel netaktno drgniti ob tega moža zaradi tega ker je bil kot kandidat kat. nar. stranke izvoljen z ogromno več no 2492 glasov. Tako vedenje glasila premagane stranke nasproti možu katerega bi ta stranka z obema rokama sprejela, če bi bili hotel stati v njej, pa je naravnost neolikano, da ne rečemo kaj več. Kako si drznejo ljudje okoli „Naroda" napadati moža, čegar duševno obzorje in zmožnosti daleč presegajo njihovo obzorje in zmožnosti ! Suklje je izvoljen na program katoliško-narodne stranke, katere delo je posvečeno braniti najsvetejše svetinje slovenskega naroda. Ali je „SI. Narod' zares pravi in pravcati izdajski list, da kaj tacega premore? Ako se „napredna" stranka katere pogubno pajdaštvo z Nemci je rodilo že toliko gorja, še glasno obreguje ob moža, ki hoče slov. ljudstvu dobro in nič ko dobro, tedaj je to že uprav predrzno izdajalstvo. Ako ste, gospoda okoli .Naroda", že res obupali nad srečo našega naroda, tedaj vsaj vrzite puško v koruzo in se skr jte. Ako pa se vezete s tujci, za to tudi, da naročajo in čitajo Vaš list ter na tak način „konkurirate* „Slovencu', tedaj je pa to še celo pomilovanja vredno. Avstrijska ekskadra pripravljena na odhod. Iz Pulja poročajo razni listi : V soboto po noči je dospela z Dunaja brzojavka, s katero je dobil tukajšnji admiral uk*z, naj koj stori vse po trebno, da bodo pripravljene na odhod vojne ladije „Ilabsburg*, „Arpad", „Wien\ „Szigetvar", „Pan-ther" in „Magnet". Poveljnikom teh ladij je določen kontre admiral de Kneisler. Kakor hitro je prišel ukaz, pričeli so z veliko naglico v arzenalu in v zalogah delati, da so j-h preskrbeli z zadostnim živežem in z veliko množino streljiva. V nedeljo popoldne je bilo že vse delo s preskrbljevanjem končano in ladije so bile pripravljene na odhod. Do sedaj ni pa še bilo dano kako povelje Bolgarija in Turčija. Spomenico, ki jo je bolgarska vlada poslala velevlastem in v kateri izjavlja, da bo Bolgarijo prisiljena prijeti za orožje, smatrajo v londonskih krogih kot začetek odkritih nasprotstev. Večina londonskih listov pozivlje vlado, naj se odločno zavzame za Bolgare v Turčiji. — „Daily Mail" velo poročati, da je bilo že v pondeljek vse potrebno urejeno za odhod brodovja pred Solun. — „Daily Telegraf pa svari pred vojno in pravi, da so tudi Avstrija in Rusija krščanske države. Naj se torej njim zaupa ! — Odličen bolgarski častnik je izjavil, da se vojna kljub miroljubnosti bolgarske vlade vedno bolj blža. Bolgarska vlada je sklicala pod orožje k 6teden= skim orožnim vajam 6 razredov rezervnikov sofijske, filopopeljske in slivniške divizije, skupaj 25.000 mož. To baje v očigled koncentracije turških čet ob bol garski meji. .Wiener Abendblatt" trdi, da so "se med Turčijo in Bolgarijo že začele sovražnosti in da so bolgarski vojaki že prekoračili turško mejo. Ta vest še ni potrjena Tuiška vlada je dobila obvestilo, da je bolgarska vlada poklicala tri devizije pod zjstave. Uradna razglasila o dogodkih v Macedon ji govore zopet mnogo o turšk h „zmagah" nad vstaši. V tukajšnjih diplomatičnih krogih je splošno mnenje da so te zmage večinoma izmišljenje ali vsaj močno pretirane Macedonija. Vrvenje in nemiri so na dnevnem redu še zmiraj. Ture ja si prizadeva, da bi upor udušila ali vse zastonj. Nemiri in krvoprolitje je vedno veče in se š ri po vseh mestih in krajih. V Macedoniji je turška vlada razmestila ogromno število vojske katera je utaborjena največ na meji Bolgarije, ker se s te strani boji napada. m V istem času izjavlja Sv. Stolica: „Sledeč določbam Apostolske Stolice se ni vernikom iz Riemanj ic Loga dovolilo prestopa iz latinskega v grško rutenski obred ne poprej in tudi se ga ne odobri v bodoče." Roma locuta, causa finita. Kar se tiče dr. Požarja, ni nikakor res da je Rim ukazal škofu dr. Naglu, da mu mora vzeti suspenzijo nazaj, temveč je škof povabil dr. Požarja, naj zapusti R cmanje in naj mu se predstavi za rehabilitacijo. Glede časopisov, kateri so tolikokrat hujskali Ricmanjce na opozicijo, pričakuje vladika, da se popravijo, ker da bo sicer nemogoče, da jih kdo čita, in če jih kdo čita, da se Smrtno pregreH proti ljubezni do cerkve. Besede so resne in ne potrebujejo nobenega tolmačenja. Škof izdaje v tem slučaju ukaz kot višji pastir tržaške škofije; ga ni izdal poprej — da si bi bil mogel to storiti temveč je čakal besedo sv. Stolice in na podlagi njene bebede je javno obsodil pisanje takih časopisov. Kdor hoče biti katoličan v dejanjih mora sprejet vsak ukaz cerkveie oblasti ; — kdor pa ima katolicizem le v besedah, a praznoto v srcu ta je že obsojen G. A. G. Benu ssa V soboto dne 12. t. m. popoludne je po kratki b tlezni umrl v 54 letu starosti trgovec G. A. G Benussi, predsednik talij političnega društva v Trstu .Patria". M 'ž je bil vedno v prvih vrstah našli naroduih nasprotnikov in je kot tak tudi o zadnjih mestnih volitvah pomagal delo kamore, da je v prezadoji pondeljek dne 7. t. m. sedel z drugimi soobtoženci pred sodniki, da se zagovarja proti zatožbi o goljufijah, ki so se izvršile preteklega, aprila o času volitve tržaških mestnih svetovalcev. Z razsodba od srede dne 9. t. m. je bil oproščen, vendar je ta obravnava tako hudo nanj delovala, da je — sicer popred popolnoma zdrav - par dnevov po tem umrl. Pogreb se je izvršil v ponedelj-k p.ipoludne. K pogrebu so vsa tukaj, italijanska društva poklicala svoje člane, vsled česar je bila udeležba mnogoštevilna. K pogrebu niso poklicali duhovnov, ker se je temu gotovo zoperstavil jud Venezijan, kateri je ranjc. v sorodstvu, a vendar je moral korakati pod križem, kateri je bil nameščen na mrtvaškem vozu v znak, da k večnemu počitku peljejo bivšega kristjana Na pokopališču so izrek'e razne osebe nadgrobne govore. Pogrebnega sprevoda so se udelež li tudi slovenski mestni svetovalci in corpore. Preznačilno ! Iz okolice nam pišejo : V zadnji številki svojega lista ste povedali, da k obletnici smrti pok. vit Nabergoja razun predsednika Mand ča ni bilo nikogar druzega ne od političnega društva .Edinost" in ne od uredništva glasila istega Dalje pa se število onih navideznih 3000 italijanov nahaja v vsem svetoivanskem okraju, ki se razteza od Rojana okoli mesta do sv. Ivana in v tem področju so odprte dve italijanske šoli in sicer ena v ulici Giotto in druga v ulici Kandler, katere obe sti mnogo bolj pri roki šdo pohajajočim ital. otrokom okraja sv. Ivan, nego bi bila šola zidana na najodaljenejem levem krilu svetoivanskega okraja. Središče tega okraja Kolonja in Škorklja visijo ta-korekoč nad mestom, medtem ko je sv. Ivan tja v dolini pol ure daleč ; zato je prepoved c. kr. dež. vlade popolnoma umestna, ker varuje mir in red pri Sv. Ivanu in nedovoljuje potrato našega denarja v iznarodenje naših otrok. Magistrat bode gotovo rekuriral. Naj ! Privilegij Slovanom. Kdor preHta ta naslov ne bode verjel, da bi mogli Slovani tudi v Avstriji dobiti kak) predpravico. ko še pravic nedo-sežemo, a vendar je resnica. Na tukajšnjem c. kr. finmčoem ravnateljstvu se zelo b.)je tuberkuloze, zato so nalepili veliko število dvojezičnih listkov z katerimi se nemško in italijansko ljudstvo opominja naj ne pljuje na tla. Ker t*kega opom na v slovanskem jeziku ni, je slav. c. kr. fiuančno ravnateljstvo ali prepričano, da se Slovanov jetika ne prime (torej smo tudi s te strani priviligirani), ali pa isto ravnateljstvo Slovanom dovoljuje predpravico pljuvanja koder jim drago I Slovani torej lahko v c. kr. finanč. poslopju kar pljujemo, naj se po tem c. kr. finančno ravnateljstvo prepriča koliko Slovanov prebiva v Trstu in okolici. Slavnost v Dolini. V nedeljo dne 13. t. m. se je vršila v Dolini slavnost petindvajsetlet-nice taborja v Dolni, po programu, kakor smo ga v zadnji številki priobčili. Deževno vreme je zaprečilo prihod mnogoka-terim, a vzlic temu se je v Dolini zbralo okoli 2000 oseb. Crkveni del slavnosti je izvršil veleč, gosp. dekan Josip Zupan. Slavnostni govor je izrekel — namesto bolanega pisi. g. Spinčiča — deželni poslanec in dekan v Ospu g. Josip lvompare. Govorilo je pri banketu in na slavnosti več govornikov, kateri so vsi povdarjali potrebo skupaega delovanja Hrvatov in Slovencev. Med govorniki se je oglasil tudi g. A Trobec iz Sv. Ivana pri Trstu, kateri je tudi v taborju leta 1878 pričojoč bil in govoril. Slavnost se je vse skozi izvršila redno in je medsebojno veselje bilo presržno. Le škoia, da je dež pokvaril boljše razvitje veselice in omejil udeležbo. O tej priliki se je v korist družbe sv. Cirila in Metoda po 10 vinarjev prodajala brošurica sadržajoča govore izrečene v taborju leta 1878, teh je še nekaj na razpolago. Nemčija v Ljubljani. Po porazu Nemcev v trg. bolniški blagajni v Ljubljani so začeli kranjski Nemci silno dvigati svoje grebene. Ultra-germansko-židovsk graški „Tagblatt" je kmalu po društva. In tako je tudi res in ker j; tako res, |si0Venski zmagi p;sal, da bodo Nemci zdaj vedeli, je pa tudi preznačilno za ono javnosti sicer■ prita- ' kaj jim je gtor;ti v Ljub:jani t o se pravi : delati jRadične Desti. Ricmanjsko vprašanje« Ko je „Edinost" pred nekaj časa prinesla zopet „Dogodke v Ricmanjih" je „Novi List" takoj zapazil za tistim meglenim člankom, da se bliža nekaj, kar bi znalo biti gospodom ne ravno — všeč. „In res : sredo je prinerel „Slovenec" sledečo brzojavko: „Škofijski list tržaško-koperskega ordinarijata je objavil konečno rešitev riemanjskega vprašanja. Rim odobruje z dekretom z dne 3. septembra do-dočbe tržaške kurije, posebno premešSenie kapelana gospoda dr. Požarja. Ob enem izjavlja, da ne odobruje in n? bo odobril prestopa v unijatstvo.' Tržaški škof objavlja v svojem uradnem listu, da je riemanj ko vprašanje konečno rešeno od sv. Stolice. Z laj je konec vsakemu dvomu in tudi vsakemu — zvijanju. V uvodu članka omenja vladika, da se je popolnoma hvalevredno apeliralo na sv. Stolico ; to so zahteva'i tudi časopisi, koji so sicer bili za „Ricmanje*. Rim je odgovoril dne 3. sept. 1903 št. 17513 po prefektu Propagande kardinalu Gotti tako le: „Mi je drago da Vam morem naznaniti da je sv. Stolica odobrila Vaš operat v tem vprašanju in na poseben na«iq odstranitev iz Riemanj kapelana dr. Požarja. jeno, a pri vsaki priliki se po avljajcč > mržnjo do osebe in spomina pok. Nabergoja, k čepi globoko v dušah onih, ki se skrito ali očito tuko radi maščujejo tal vsakomur ki ni plesal kakor so oni — „brenkali". Ali da osebna mrzlost nasproti pok Nabergoju seže celo čez — cerkveni prag, tega bi ne mogel verjeti noben pravi rodoljub ! A'i ste že pozabili, kaj nam je bil Nabergoj ? Ali tako .hitro" živite doli v Trstu ? Ne, tako hitro ne živite j (saj v celih 18 letih niste še doz veli slovenske; mestne šole 1), marveč nehvaležni ste ! Nehvaležni : in malenkostni I Ako je pokojnik povedal katero čez brk kakemu velikopolit;čnemu domišljavcu iz koroške ali malega mlina ulice — tedaj treba držati jezo nanj do onkraj groba, kaj ne? To je rodoljubno, reči : saj vem, kolike zasluge je imel Nabergoj za „tržaške Slovence", jaz mu pa le ne morem pozabiti ker me je enkrat ponižal. Izborno rodoljabje to I Gospoda ! Ako bi Nabergoj ne bil storil druzega nego da je iz narodnega junaštva šel v ono grozno sejo mestnega sveta, v kateri so imeli garibaldinci namen, ubiti ga. — Že zaradi tega zasluži ta mučenik, da bi bili šli in corpore k maši obletnici njegove smrti. Toda pardon, kaj govorim : Nabergoj ni bil pristaš „riemanjskega gibanja", in c-rkev sv. Antona novega je — rimsko katoliška cerkev. italijanska šola pri sv. Ivanu za branjena« Deželna vlada tržaška je tržaškemu magistratu zabranila otvoritev italijanske šole pri Sv. Ivanu pri Trstu. Zabranitev temelji na tem, da nij postavne podlage za otvoritev šole. Italijani in magistrat se namreč sklicujejo, na njihovo ljudsko štetje po katerem je v svetoivanskem okraju polovica prebivalcev italijanske narodnosti in ti da nimajo pri sv. Ivanu italijanske šole. Najprej se mojra poydarjati, da sklicevanje na ljudsko štetje, ki ga izvrši naš mestnj magistrat po svojih uslužbencih je falsifikacija najgrše vrsti, ker na tisoče našega ljudstva zapeljejo z znano o jeziku katerega se medseboj govori". sovražne naklepe proti domačinom in jih izvrševati ! Vse to, ker se jim v enem slučaju ni posrečilo s krivico in tolovajstvom prodreti proti Slovanom ! Lepo kulturno ljudstvo to ! In te svoje naklepe so že začeli izvrševati". Preteklo nedeljo so v kazini ustanovili novo pangermansko društvo .Trutzburg", katerega ime že pove, da mu je namen kljubovanje. Zdaj poroča „Tagespost", da ustanove Nemci v Ljubljani nemško učitelj šče za dekleta, iz katerega bodo izhajale nemške učiteljice, ki bodo potem dobivale službe učiteljic po deželi v svrho ponemče-vanja slovenske mladine ; v tem zavodu bo poučeval zloglasni pruski hujskač profesor na realki Bin-der. Dalje hočejo ustanoviti tudi nemško dekliško trgovsko šolo v namen potujčevanja slovenskih trgovin in še kaj več, česar je v — ženski oblasti. Ta prefrigana nemška nakana ima to ozadje, da naj bi se čez kaj časa nastavljale v trgovinah ženske prodajalke k»jt ceneje moči ter bi izrinile možke, kar se že zdaj mnogokrat dogaja. To se bo godilo iz maščevanja nad možkimi trg. pomočniki, ki so se predrznili na omenjenem občnem zboru biti v večini ter kot taki pojaviti svoj narodni čut s tem, da so naravno zmagali proti pruski oholosti. Kako nezanesljive so ženske v narodnem oziru, to se žal jako občutno kaže baš v ljubljanskih trgovinah. Za izvestne dobrote bodo trgovske pomočnice dobro orodje v rokah nemških roparskih napadalcev slovenske posesti. Ti načrti, katerim j h sledi še več, niso nič druzega nego drzen nemški napad na središče Slovenije. Naš domači — prepir sovražnik izrablja prav čvrsto ker si upa uprav v naši sredi ustanovljati svoja kljubovalna zavetišča Duša vsemu temu napadalskemu gibanju pa je imenovani profesor Binder. To človeče menda noče poznati onega nemškega pregovora, ki pravi : „Der Krug geht so lang zum Brunnen, bis er briclit". Ako nemška predrznost ne bode hitro pretrgala svojega izzivalnega delovanja, se bodo Slovenci morali posipati orožja, ki je v takih rečeh jedina izdatno. Naj Binder z veže še tako debel nemški vozel, slovenska sekira ga bode — presekala ! Občni zbor .Zavoda sv. Nikolaja" bode v nedeljo, dne 20. septembra 1903. v lastnih prostorih ul. Sette fontane (vhod na novi cesti k vojašnici). Dnevni red: 1. Pore čilo tajnice. 2. Poročilo voditeljice. 3. Čitanje in odobrenje računov. 4. Razni predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. Začetek občnega zbora točno ob 4. uri pop. Po občnem zboru je veselica z sodelovanjem vojaške godbe, in iz prijaznosti društva ,.Ko!o". dram. odsek pevskega društva .Slava" in raznih izvršujoč h članov. Med veselico deluje šaljiva p išta. Obrambna zveza tržaških tržnih težakov. Vodstvo te zveze poslalo je vssm tukajšnjim trgovinskim tvrdkam sledečo okrožnico : Cenjena tvrdka ! Gotovo Vam je znano, kiko se ja na tuka-šnjem trgu zadnja leta pomnožilo delo in kako je, vsled spremenjenega in vedno rastočega obrtnega in trgovinskega razvoja naše mesto začelo privlačevati delavce od vseh strani. Ako ti pojavi na eno stran dokazujejo krepko življenje naša trgovine, prines'i so pa domačim težakom uničevalne posledice, posebno pa onim, ki so bolj izpostavljeni konkurenčnemu boju. Odveč bi bilo razpravljati o kakovosti teh ali onih težakov. Gotovo je. da tujec predstavlja konkurenco na delavnem trgu in dejstvo je, da se morajo domači težaki vsled te konkurence zadovoljevati s par dninami na teđeD, ako ne ostajajo po polnoma brez dela. Te razmere so j»h prisilile, da so se združili in nastala je „Obrambna zveza tržaških tržnih težakov", čiji odbor ima čast, da jo odposlal to okrožnico. Zveza nima nikake politične tendence in njei> jedini namen je ta, da preskrbuje delo svojim čla-nom, da dviga njih samozavest ter ugled in da jim sploh zagotovi tisto pravico do dela, ki v prvi vrsti pripada domačim delavcem. Podpisana prosi v ta namen pomoč spoštovanega trgovskega stanu in apelira na domovinski čut cenjene tvrdke, da bi ista blagovolila iti na roko «Obrambni zvezi trž šk h tržnih težakov" s tem, da bi se posluževala dela njenega odbora, ker je lahko gotova, da bo isti najstrožje nadzoroval delo zvezinih članov. Na ta način stori cenjena tvrdka pravičen čin zdravega tržjškega pratrijitizma. V nadi, da dobi ugoden odgovor, beleži z največjim spoštovanjem Obrambna zveza tržaških tržnih težakov". Načelništvo zveze istočasno obvešča mestne trgovce, da bodo člani „Obrambne zveze" imeli numerirane izkaznice s predsednikovim podpisom in društvenim pečatom. Dutovlje na Krasu. Kar smo vže več let si želeli, da bi imeli lepo slikano cerkev, se nam je letos spolnilo. Predzadnjo soboto zvečer so nam veselo naznanjali topiči in narodna zastava raz zvonika, da je naša cerkev doslikana in da so isti večer imeli slikarji prav dober „likof" pri našem duhovniku. Cerkev so slikali štirji slikarji : jeden 'z Komna na Krasu in trije iz Belokrajne, od koder je doma naš dušni pastir. Slikar iz Komna je slikal samo podobe, ostali tri pa ovnamentiko in vse drugo. Delali so 24 dni od ranega jutra do večera. Ornamentika v presvetem (presb toriju) je tako lepa, da gledalca kar očara. Vedno se mu dozdeva lepša. V tem delu cerkve so štiri podobe. Na moški strani v niši pri oltarju je naslikan sv. Ciril, na ženski strani pa sv. Metod. Sliki ste malih nišah ter celi : Dalje na moški strani v oboku nad oknom je doprsna slika Presv. Srca Jezusovega, na nasprotni ženski strani pa doprsna slika Pres. Srca Marijinega. Vse omenjene štiri podobe se kaj lepo podajo med krasno ornamentiko. Vse je v najpo-polniši simetriji ali proporciji. V ostali cerkvi, ki ima tri ladije : srednjo visoko in 2. stranski bolj nizki, je ornamentika tudi lepa, no ne tako bogata, kakor v prezliteriju. V tem delu cerkve je pa 19 slik (podob). V polukro-gu mej prezbiterijem in ostalo cerkvijo je naslikano Češčenje Presv. R Telesa: monstranca in dva an-gelja, ki častita klečč s sklenjenima rokama Presv. R. Telo. Na oboku srednje ladje so 4 slike : 1) sv. Luka, 2) sv. Jurij na koDju, patron cerkve, 3) Presv. Trojica, 4) sv. Marko. Prva slika je nova ; ostale prenovljene Pod slikama sv. Luke in sv. Marka je tudi napis, da vemo, kateri je Luka in kateri je Marko. Na zidovima mej srednjo ladijo in stranskima ladjama je pa 11 doprsnih slik in sicer na moški strani : 1) Sv. Matija, 2) sv. Pavelj, 3) sv. Jakob starši, 4) sv. Tomsfž, 5) sv Jernej, 6) sv. Simon. Prva teh slik je nova druge so samo prenovljene. Na ženski strani je pa 5 slik : 1) sv. Peter, 2) sv. Andrej 3) sv. Janez, 4) sv. Filip, 5) sv, Matej. Pod vsako teh slik je tudi napis. Na kornem zidu ki gleda proti velikemu oltarju, so tri nove tudi doprsne si ke s podpisom 1) sv. Jakob mlajši, 2) sv. Cecilija, patrona or-gljavcev in 3) sv. Tadej. Tako imamo sednj slike vseh apostolov. Pod korom v sredi je naslikano Oko Božje, na jedni strani Ime Jezusov, na drugi strani pa Ime Marijino. Tako smo v kratkem omenili našo slikarijo. Vse delo stane 560 kron. Hrano smo dragovoljno dajali slikarjem mi boljši občinarji z stonj na pt\š rjo našega duhovnika. Hotela je sicer šestorica naš h liberalčkov na-, spuntati naj bi ne dajali hrane slikarjem, ali mi nismo hoteli poslušati liberalcev, dobro vedtč, da se cerkev ne bo slikala, ako ne damo mi hrane, ker bi ne bilo denarja za hrano. Liberici so povsod jednaki; sami ne storijo nič dobrega, pa tudi drugim bran;jo dobro delati. Taki so ti fentani liberalci ! Bog j;m odpusti vse nj hove grehe ; sv. Duh naj jih pa obilno razsveti. Tudi stanovanje so imeli slikarji brezplačno, in sicer za časa počitnic v šoli z dovoljenjem c k. okr. šol. sveta, zadnjih pst dni pa v občinski pisarni. Le na ta način se je moglo slikanje izvršiti. Kar se pa t ee omenjenih 560 kron, je zapiv stil naš ranjki duhovnik Antun Kun 360 kron za notranjo olepšavo naše cerkve liberalec ni še nobeden nič zapustil ; mi smo darovali 63 kron, nekaj se je prihranilo miloščine, nekaj pa so darovali dobri ljudje, katere je pismeno prosil naš duhovnik. Tako n. pr. bratje Loser v Trstu so dali 30 kron, od drugih blagih sere pa še pričakujemo da bodo dali kakšno kronico, kakor so b li prošeni. Se združenimi močmi se klerikalci smo se združili in sedaj imamo lepo cerkev. Liberalci so nas pa hoteli razdružiti in da smo se jim vdali, bi imeli še vedno grdo h:šo božjo. O ti grda liberalna zalega ! Sama ne stori nič dobrega, a še nas hoče preč;ti v dobrih delih. Sami smo se letos prepričali, da je liberalizem velik nič, zato, nas veseli, da je pri nas samo 6 liberalcev. O da bi kmalu ne bilo niti jednega. Iz mej teh 6 liberalcev se jeden bolj boji duhovnika, kakor hu-ddbni duh križa. Kedar bi imel srečati duhovn;ka, beži na stran, magari tudi v koprive ali celo v ter- nad mojim ž:vljenjem. Cela dva mececa sem visela med življenjem in smrtjo. Polagoma se mi je j «lo zdravje baljšati — tako da sedaj sem ako ne popolnoma zdrava vsaj iz nevarnosti. Ta nesreči me je še bolj utrdila, ter mi je dala novih moči da uztrajam vk'jub ovirom in nepr jetnostim, katere so me trle čez štiri dolga leta — Da ! jaz in zavod sva hvala Bogu prestala britk h skušanj ; zato pa sedaj zavod sloni na krepki podlagi b dj kakor kedaj poprej. V moji nesreči preprčJa sem se da je vel'ko blagih ljudi na svetu. Kako dobro mi je deli, ko sem ležala na smrt bolna, imeti okrog sebe b'age sočutne ljudi. Veselila sam se kakor malo dete (onih dnevov ko se smejo obiskati bolnki), ker ti dnevi bili so zame največjo tolažba. — Mislite si biti smrtno bolan in videti si obkoljen, blagih in plemenitih znancev in prijateljev — katerim že iz obraza čitate — da sočustvujejo z Vami in bi Vam srčno radi olajšali trplenje in britkosti — Di', še več! Videla sem ob sv ji postelji resne mrž»ke da so skri-vpj otirali solze. Ali — videla sem te solze, dražje so mi b le nego najdražji biseri. Da, te dragocene bisere ne hrani zemlja; pač pa se moraju poroditi le v blagi in plemeniti duši. Da, ko sem se že lo č la od zemlje, ločila od blagega soproga, jokajrče dece — ko j? že smrt stegala po meni svoje krute roke, ter sem se jej že popolnoma udala — prihi-tel je angel sočutja, ter me je strgel smrti iz naročja in me je vrn, a zdaj se čuje nove glasove, da je tudi v Mandžuriji in Mongoliji ogromno zakladov v zemlji. Več ruskih kapitalistov je od kitajske vlade že dobilo koncesije za kopanje zlata, srebra, dragih kamnov itd. Zlasti veliko zlata je v Mandžuriji, a v severni Kitajski j a sila vel ko premoga. Severno mandžurska denarna družbi je dobila koncesijo za kopanje zlata v obrežju 58 000 štirjaških vrst t. j. 66.004 □ kilom., katero ozemlje seže od Aiguna do Kumàre in cd Kumare do Arguna. nje samo da mu se izogue. Kedar se pa ne more kr°g v nema P^pore aristokratov in aristokratinj. nikamor ugniti napravi „Kehrt euch'in beži nazaj Slavo ne žanje n kdo kdor deluje v njegov blagor; Pa naj še kdo reč«, da niso liberalci duhoviti in Pač Pa ima DekaJ kar nemaJ° dru8e «stanove. Me-olikani Pa tudi cerkve se boji omenjeni liberalec,1 cen Je skllPni narod slovenski ! Ima duševne * * dasi je ista se laj lepa. Je res bogaboječ Tudi naše novo občinsko starešinstvo 1z- aristokrate, kateri se ne dajo meriti z rojenimi aristokrati. Ti niso plemenitaši po rojstvu pač pa so vrstno deluje. Napravilo je nove žlebe v občinski Pleniti po duhu in srcu. vodnjak, kar je stalo 600 kron. -Sedaj se kopa že; Ti skromni slovenski plemenitaši ne iščejo za velik reservar vode, a prejšni se bode lepo ob-^ne časti ne slave, ter žrtvuj jo vse v blagor bliž-zidal in na vrhu kimni še šelezom zvezali. Ta re-Vj'g* z trdnim prepričanjem da delajo dobro, ter servar je dalo prej tudi cčistiti ne z majhnimi služjo domovini s tem da podpirajo službujoče sla-streški. ! venske mladenke. Liberalci vse to gledajo in si šepetajo : Mi pa Zavod sv. Nikolaja ni nikako privratno pod- nismo nič napravili. Tako je minula slava tudi li- jetje ; pač pa je last naroda slovenskega. beralizma. Vse mine na svetu. Dolžnost naša tojej je, da to last čuvamo da ,Ti šentani klerikalci imajo več v peti, nego nam je nihče ne vzame ; pač pa skrb mo da pros-mi v glavi" ! Taka je sedaj ispoved liberalcev. j peva gmotno in duševno. Ko smo omenjali cerkev, pa ne smemo reč1, | Letos slavi zavod obletnico otvoritve „Dekliš-da je vže vsa lepa. Res se. je lani ravno v tem kegtl doma" ; kajti tako ga nazivajo drueo'odci času popravil zvonik, popravila streha napravila j jn tu(j; miadenke same. nova okna, pobelila cerkev od zunaj kar je stalo : Pripravljajo se z vso vnemo, ter so me celo 913 kron a letos olepšale stene od znotraj ; no še prosile ako bodo smele streči gostom pri veselici je dela. Treba je novih klopi, novega križevega po ta, prenoviti stranska oltarja in prižnico. Ko se vse to izvrš;, tedaj bo cerkev še le primerna svojemu svetemu namenu. Da bi se vse to saj v par letih naredilo, želimo vsi klerikalci na veliko žalost liberalcem, ki le razdirajo, kjer le morejo. Dolgo časa smo imeli hudo sušo in trpeli po- čutili dobro med iitmi manjkanje vode. No 10 t. m. nam je dobri Bog poslal dežja. Bodi mu prisrčna zahvala. Letina letos dobra, le vina pol manj nego lani. Trtna uš je letos vel ko trt uničila, treba bode pridno koj sad ti amerikanske trte, drugači bomo par let brez vina, a tedaj gorje Krasu ! Koder pojde nova železnica, že sekajo drevje. Dva inženirja sta že pr! nas nastavljena. Kolodvor bode na neprimernem mestu in predaleč od Duto-ve'j, kjer se križajo ceste. Napravili smo rekurz, a so na ga vrgli v koš. Težko se ja boriti z močnejšim. Tudi klerikalci moramo imeti včasih smolo. Smo tudi ljudje. Iz Trsta nam pišejo : Davno je že kar ste prijeli zadnji dopis iz Zavoda sv, Nikolaja : Pozabil je že marsikdo na naš zavod češ : Čuti ni ničesar o njem, mogoče spi, ali pa je zaspal spanje pravičnega. Ali temu ni tako ! Zadela je ves nas marsi-kaka neprijetnost. Bil je vsled nakupa h'še in popravljanja iste, res v hudih stiskah — in za popolnitev vsega ponesrečila sem še jaz. Meseca decembra lanskega leta sem padla tako nesrečno da ni bila le nevarnost da mi odre-žejo nogo ; pač pa so celo zdravniki sami dvomili Se ve da sem im obljubila z veseljem. Pridite torej vsi nijedan naj ne izostane, kedor je naš in čuti z nami. Omeniti mi je tudi da bode pelo društvo „Kolo" in svirala bode vojaška godba. Diletanti od Sv. Marije Magdalene skrbeli bodo da uzbude zdravi humor z igro „Dva gospoda pa jedan sluga". Sploh je vrejeno vse da naši — se bodo Zmarjodaca. K temu članku dostavljamo še iz lastne inicijative, da je tako iz gospodarskih kakor, i poli-lit čnih oz:rov zpIo nespametno in kratkovidno, da se avstijski Slovani, osobito pa Slovenci in Hrvatje tako malo brigamo za to, da bi se izseljevali v Rusijo ter da prepuščamo sovražnikom slovanstva, da okupirajo to bogato slovansko zemljo ! Od nas in iz Hrvatov vse dere v Ameriko in le v Ameriko za Rusijo — se nikdo ne zmeni ! Na Slovenskem je dovolj agentur za izvažanje ljudij v Ameriko, kje pa je kak cucek od agenta, ki bi imel nalogo spravljati ljudi v Rusijo ? Zdi se nam temveč da so vse te .amerikanske agenture" v službi naših zvitih pol. nasprotnikov. Kaj nas čaka v Ameriki ? Ondi imata velik upliv Nemec in Anglež. Že danes pisano gledata slovansko naseljenje v Zjed. državah. Čez noč pa se utegne pripetiti, da pod tem uplivom ameriška vlada prepove Slovanom vsako svobodno politično giban,e. To bode potem polit, smrt za amer. Slovane. To možnost treba imeti pred očmi in se je — bati. Mej tem, ko se mi tlačimo v tujo Ameriko, pa oblega Nemec slovansko Rusijo ter požre ondi vse najvažnejše gospodarske točke. Ko dovrši to svoje delo tedaj nastop' katastrofa in Slovani bomo na cesti zasmehovani od zvitih švabov. Nemec danes ne stori koraka da bi ne delal politike. Proti nemškemu navalu stopimo v bran Slovani na vseh koncih in krajih, da ne bo prepozno! Naše slov. časop:sje se kar nič ne briga za to perečo zadevo. Dolžnost pa nam je, prav v časopisju začati akcijo za seljenje v Ru-j>. Č m prej naj se ustanori agentura za to seljenje v državo, ki je naša matica slovanska in kjer n;ti politično ne bomo izgub'jeni Snujmo pridno ruske krožke ! Me-rodajniki pa naj stopijo v dotiko v Rusiji da fe ondi prifne bolj protežirati Slovana nego Nemca. Na del) torej! Ured. ,N. L." Rudniško bogatstvo Rusije. (K"uef) Za rudokopno otvorjenje Sibirije bjde v bodočnosti igrala jako važno vlogo tudi velika vodna cesta, ki bode tekla skoro vzporedno z veliko sibirsko železnico, le bolj severno. O tem se poroča : .Okoli leta 1880 so pričela dela za kanalsko zvezo mej obema velikima rečnima tomunoma Oba in Jeniseja. Od Kneta, ki je obrečje velikega Oba se je zgradil Kanal do malega in vel kega Kaza (stranska reka velikega Jenisga). Po tem kanalu bo mogoče zapadno od reke Ob n tri v uralsko pogorje, vztočno pa ob Jenisejskem obrežju notri čez Bi-jkalsko jezero, (torej čez vso zapadno in osredno Sibirijo) voziti z brodovi v daljavi čez 2800 kilometrov. Ob sedaj v Rusiji vladajoči ep;demiji graditi prometna sredstva, se je pričel izvrševati tudi ta ogromni načrt za kateri ja zopat vlada dala 10 milijonov rubljev podpore. To usodno cesto zgrade zaradi tega, ker je sibirska železnica predraga za mnoge manj vredne produkte v vzhodni Sibiriji. Po Na prodaj je hiša v Rojani št. 220 lepo stanovanje in vit, kdor želi kupiti lahko jo ogleda, več pove Jernej Filipič, Cerkovnik Lpdince pošta Žiri (Kranjsko). Sprejme uradniška družina v Trstu na hrano in stanovanje dva dot. jednega dijaka. Soba zračna, hrana tečna, nadzorovanje in pomoč pri študijah Kje pove upravništvo „Novega Lista." V soboto dne 5. septembra je otvoritev dalmatinske gostilne z vrtom (Prijetno shajališče) v ulici Stadion, št 19. Točila se bodo prava dalmatinska omiška vina mmssx co PJ »J co as Vino črno navadno Opolo Pivo najboljše vrste lit, po 32 nvč, » 36 „ « 2 A „ Dobi se vedno po domače pripravljena jedila. — Za obilen obisk se priporoča udani- lastnik. H (D K 0 H tO o o H 1—1 M. N (D < 0< S S s» S" 3 X p M* ^ s* C H Cfi « M< M 13 P Hi 0 Si N B> «i 09 s- O, o 0 rvi •= Efl o —- h—' S" 09 T = C* ffi ~ Q TJ CD M iT ~ -3 C r>-i fant B> C C "5T £3 O' S- o » 33 T » a o gi O I 5 K S. OM» ™ 09 i. C O. 0 C« 0 Prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča Io on Semulič TRST f rg, Belvedere štev. IO. priporoča slavnemu občinstva v Trstu in okolici, kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva za mnogoštevilne naročbe. — V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrsli iz trdega in belega lesa. Cene so merne in postrežba poštena in natančna. i&kf Iv tvrdke FR ŠVIGELJ na Bregu, p. Borovnica, ranjxko, priporoča si. občinstvu, preč «st. duhovšč'ni, imojiteljern in predstojnikom za\o-dov in šol, krčmarjem in ka vai na i jeni, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike i d. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likar.o ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalrvkov iz trsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cen.ke z nad SO slikami, iz kater h ]•■ razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli t-e znaten popust. Restauracija „Alla Stazione" J. JaklHsuh-a Trst, Kolodvorski Trg (Piazza Stazione) Izvrstna kupnja, — Dobra vina i pivo. — Umjerene ciene Prihod in odhod vlakov7. Kolodvor Sv. Andrija Odlazak iz Trsta. 6.30 pr. p. Za Ilerpelje, Divača, Ljubljanu, Beč' 8.20 „ Za Ilerpelje i Pulu (samo u četvrtak). 8.45 „ Za Ilerpelje, Diva"u, Rovinj, Pu'u 9.50 „ Za Kopar, Buje, Poreč. 4.30 po p. Za Ilerpelje, Divaču, Rovinj. Pulu. Beč. 7 10 „ Za Kopar, Portorose do Bujali. 7 45 „ Brzovlak za Pulu, Divaču, Villach, Beč. Nedjeljni vlak. 2.30 po p. Za Ilerpelje, Divaču. Dolazak u Trst. 8.30 pr. p. Iz Kopra, Portorose, Bujah. 9.35 „ Iz Pule, Rovinja. Divače, Beča. 11.25 „ Iz Ilerpelja, Divače, Ljubljane, Beča. 4 55 pop. Iz Bujah, Portorose, Kopra. 7."— „ Iz Pule, Rovinja, Divače, Ljubljane. 9.55 „ Brzovlak iz Pulo, Rovinja, Divače, Beča. Nedjeljni vlak. 9.25 na večer Iz Divače, ILrpuljn. zr PRVA )m K* J slovenska, zaloga pohištva J Am e*» _ iz odlikovanih in svelovnoznanih tovarn j.e mizarske zadruge v J-J tj Goriei in Solkanu L® Ss prej INA CERNIBOJ-a jay il» se nahaja yi THSTU fi li Piazza vecchia (Rosario) štev. I. [| (na desni strani cerkve sv. Petra) jrg --------;--jj Konkurenca nemogoča ker je blago prve roke (Fran Polic) TRST « ulica San Francesco št. 14 - TRST Telefon št. 677 izvršuje vsakovrstne tiskarske naročbe, tiskovine in knjige za urade, občinske in župnijske uprave, trgovce, obrtnike m posameznike in sicer: Račune, omote (couverte), listke za oddajo in sprejem blaga in pošiljatev, faktur, opominjalnic» dopisnic in nadpisov na pisma. V zalogi ima hrvatsko-slovenskih tiskovin za račune crkvenih uprav, glavno knjigo dolžnikov in male knjižice za dolžnike v katere se vpisuje vplačevanje dolga. Potem tiskovine v latinskem je ziku za crkvene matice: Liber Baptizatorum, Detunctorum, Copulatorum, Status Animarum, ter za izpise iz matic : Fides Matrimonii. Testimonium Status liberi ; Nota, Testimonium denuntiationum matrimonii itd. Pie vzame naročbe za vezanje knjig za urade in za posameznike. CP Anton Švara, izdavatelj in odgovorni urednik. Tiskarna Dolenc (Fran Polič — Trst).