Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah *Vsebuje cink, ki prispeva k ohranjanju zdravih las, nohtov in koze. Vsebuje biotin, ki prispeva k ohranjanju zdravih las in koze. Spletna trgovina www.sophia.si Kazalo Uvodnik / 4 Nagovor župana / 5 Iz obcinske hiše / 6 Politika / 16 Iz naših krajev / 17 Gospodarstvo / 20 Turizem / 23 Ekologija / 28 Zdravje in sociala / 29 Izobraževanje / 31 Kultura / 35 Društva / 39 Šport / 42 Spomini in zahvale / 47 Uvodnik Draga bralka, dragi bralec Grosupeljskih odmevov, lepo pozdravljena! Žal se naše želje po izboljšanju stanja, kar zadeva epidemijo, niso uresnicile, stanje se je na žalost še poslabšalo. Upam, da bodo zadnji epidemiološki rezultati koncno le dosegli tudi tiste, ki vztrajno nasprotujejo vsem ukrepom, saj predvsem tudi zaradi njih trpi celotna družba, najbolj pa so obreme­njene bolnišnice in zdravstveni delavci. Tudi številke pre­ minulih krepko prekašajo dolgoletna poprecja. Epidemija ima žal posledice na vseh po­drocjih, vecina nas pogreša sprošceno družabno življenje, kulturne in športne prireditve, delovanje velikega števila društev. Upajmo, da smo koncno le presegli vrh okužb in da se razmere cim prej normalizirajo. Kljub vsemu pa vseeno življenje tece v spremenjenih razmerah naprej. Ob upoštevanju priporocil zdravstvene stroke je kljub vsemu možno izvajati dolocene kulturne, športne in ostale aktivnosti, predvsem opažamo, da tudi dela na kar nekaj velikih projektih v obcini lepo napredujejo. Zadrževalnik Veliki potok je že sedaj sposoben zadržati velike kolicine vode pri morebitnem mocnem deževju. Tudi dela na prenovi železniške postaje in nad­voza cez železnico lepo napredujejo, koncujejo pa se tudi dela na izgradnji plocnika skozi tako imenovane ride na Malem Vrhu, kar pomeni, da je sedaj mogoce po plocniku priti iz Škofljice do centra Grosupljega. Prica smo bili zasaditvi drevoreda japonskih cešenj v spomin na olimpijske in parao­limpijske igre v Tokiu 2020 ter na 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo. Glavni dogodek v minulem obdobju pa je vsekakor prikljucitev Grosupljega z okolico na omrežje zemeljskega plina, kar bo mnogim pocenilo ogrevanje, predvsem pa bo to pozi­tivno vplivalo na cistejši zrak. Ob zanimanju prebivalcev se bo mreža plinovoda širila še naprej. Ob simbolni prikljucitvi zemeljskega plina pa smo na prireditvi proslavili že deseto oble­tnico mestne linije 3G. Želim vam zdrav preostanek jeseni in vse dobro. Brane Petrovic, odgovorni urednik NAVODILA Clanki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da cim vecjemu številu ljudi omogoci povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do najvec 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod-pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in v primeru, ce v skladu s programsko zasnovo casopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. Vuredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokoncni 185 x 260 mm, 1/2 leže-ci 185 x 127,5 mm, 1/4 pokoncni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeci 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBCINE GROSUPLJE Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovic • Uredniški odbor: Gregor Steklacic, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodic • Naslov uredništva: Obcina Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50), 1290 Grosuplje • Elektronski naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje Vabljeni k soustvarjanju obcinskega glasila. Vaše prispevke pricakujemo do 8. decembra, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com Nagovor župana Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! Spominjam se, kako smo bili v preteklosti zaskrbljeni, ker nam je vsak dan v letu ugasnilo eno življenje kot žrtev prometne nesrece. Vlade in Državni zbor so se zavezale k razlicnim ukrepom, od strožje zakonodaje, izboljšane preventive in k vlaganju vec sredstev v izboljšanje prometne infrastrukture, kar je vse pripeljalo do stanja, da imamo danes 3-krat manj smrtnih žrtev prometnih nezgod, kot smo jih imeli leta 2000. To nam je uspelo, ker smo vsi skupaj kot državljani razumeli, da moramo spoštovati vsa pravila in vse ukrepe s podrocja prometne varnosti, kršilce pa doletijo kazni. Nikoli pa ni nikomur padlo na pamet, da bi, recimo, sklical shod pred parlamentom, ker se mora ustaviti pred rdeco lucjo na semaforju, saj to krši njegovo clovekovo pravico po svobodnem gibanju. Kar sama od sebe se vsiljuje primerjava s stanjem pri nas glede koronavirusa. Danes nam samo v enem dnevu zaradi epidemije umre na dan 10 do 20 ljudi, pa še vedno nekateri mislijo, da gre za svetovno zaroto. Ne razumem, da nas ne prizadene, da zaradi tega, ker ni dovolj precepljenosti, umre dnevno deset do dvajset naših znancev, prijateljev, sorodnikov, starih staršev, staršev. Kje je naša odgovorna solidarnost do soljudi? Bliža se najlepši cas v letu, mesec december. Mar ga bomo res morali preživeti ob zavedanju, da se bo zaradi egoizma nekaterih, ki se nocijo cepiti, vsak dan tega najlepšega meseca od tega sveta poslovilo dnevno deset naših sodržavljanov? Namesto božicnega veselja bo v teh družinah zavladala smrt in žalost. Bolnišnice, urgence, zdravstveni domovi in osebje v njih pa bodo namesto božicnega miru reševali življenja s skrajno izmucenostjo. Zdravstvena stroka pravi, da imamo še cas, zato vas vabim, da se odlocimo odgovorno in solidarno do vseh nas in poskrbimo za svoje in zdravje drugih. Naj bo to naše darilo ob novem letu naši skupnosti. Številke glede okužb namrec tudi v naši obcini niso spodbudne. Nekoliko bolj je spodbudno število cepljenih, vendar imamo še veliko priložnosti, da dosežemo boljšo precepljenost. Pozivam vse, ki ste kakorkoli v naši obcini na odgovornih mestih v gospodarstvu, šolah, vrtcih, javnih zavodih, društvih, župnijah, da pozovete ljudi k cim vecji precepljenosti in spoštovanju vseh ukrepov. Predvsem pa prosim, da zaradi slabe situacije tudi letos v decembru ne organiziramo vecjih prireditev in druženj ter da strogo upoštevamo vse ukrepe Vlade. Naj bo tudi letos december vesel, miren in prijeten v okviru naših majhnih mehurckov v krogu družine! Vaš župan dr. Peter Verlic Novi novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje V nedeljo, 26. septembra 2021, je bilo v župnijski cerkvi v Mirni Peci škofovsko posvecenje msgr. dr. Andreja Sajeta, ki ga je sveti oce Francišek 30. junija 2021 imenoval za novomeškega škofa. Novemu novomeškemu škofu msgr. dr. Andreju Sajetu je ob imenovanju, posvetitvi in umestitvi za škofa novome­ške škofije iskreno cestital tudi župan dr. Peter Verlic ter mu zaželel uspešno opra­vljanje njegovega novega, izredno po­membnega in odgovornega poslanstva. Duhovniška pot novomeškega škofa msgr. dr. Andreja Sajeta se je zacela prav v Grosupljem, kjer je kot kaplan deloval v letih 1992–1994. Objavljamo zahvalo, ki jo je županu namenil novi novomeški škof. Obcina Grosuplje Zasaditev drevoreda japonskih cešenj V cetrtek, 28. oktobra 2021, smo v Grosupljem, ob Adamicevi cesti, v spomin na olimpijske in paraolimpij­ske igre v Tokiu 2020 ter na 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo zasadili dre­vored kar 80 japonskih cešenj »saku­ra«. Cešnje so slavnostno zasadili: žu-pan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar, predsednik uprave Toyote Adria Kensuke Tsuchiya, direktor To-yote Slovenija Gregor Mauko, predse­dnik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, olimpionik Miroslav Cerar in nj. eksc. g. Hiromichi Matsushi-ma, veleposlanik Japonske v Sloveniji. Japonske cešnje »sakura« smo zasa­dili v okviru projekta Veleposlaništva Ja­ponske v Sloveniji, imenovanega »Saku­ra Cherry Tree Project«, namen katerega je, da se v casu od aprila 2021 do marca 2023 v vec slovenskih obcinah posadijo japonske cešnje, ki bodo zacvetele in od-nose med državama še utrdile. Nosile bodo mocno simboliko, po-men dobrega sodelovanja in prijatelj­stva med državama, Slovenijo in Ja­ponsko, pa tudi med Evropsko unijo, kateri Slovenija prav zdaj predseduje, in Japonsko, deželo vzhajajocega sonca. Cešnje bodo prav tako ponazarjale pri­jateljstvo in medsebojno spoštovanje narodov sveta ter mir v svetu. To je namrec cas olimpijskih in para­olimpijskih iger v Tokiu na Japonskem, cas slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, cas, ko obeležujemo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih od­nosov med Japonsko in Slovenijo. Ponosni smo, da smo prve cešnje za­sadili prav v obcini Grosuplje, ki je glo­balna obcina, odprta navzven za sodelo­vanje in povezovanje, od tu prihaja tudi olimpionik Miroslav Cerar, ki pa je prav ta dan praznoval svoj 82. rojstni dan. Predsednik uprave Toyote Adria Ken-suke Tsuchiya je na slovesnosti ob zasa­ditvi cešenj povedal, da je vec razlogov, da so se odlocili za zasaditev 80 japon­skih cešenj prav v Grosupljem. Toyota je globalni partner olimpijskega in pa-raolimpijskega gibanja, dobro sodelu­jejo z Olimpijskim komitejem Slovenije, iz Grosupljega prihaja tudi njihov velik prijatelj in ambasador Miro Cerar. Drugi razlog je skupno prizadevanje Obcine Grosuplje in Toyote za varovanje oko­lja. Vizija Obcine Grosuplje je Grosuplje Goes Green, Toyota pa si prizadeva za karbonsko nevtralno družbo. Prispevati želijo k družbeni blaginji in verjamejo, da bodo te cešnje prebivalcem Grosupljega prinesle lepe trenutke, veselje, da bomo ob njih uživali in se imeli lepo. »Sacura cešnje so naša strast. Podarjamo vam jih iz srca, naj vam bo lepo zaradi njih,« je dejal. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec nas je spo­mnil, da je prav ta dan tudi svetovni dan juda, saj se je pred 139 leti na Japonskem rodil Jigora Kano, ustanovitelj juda. Ta dan obeležujemo tudi 69 let juda v Slo­veniji. To pa je šport, ki je tudi njegovo življenjsko pot še posebej zaznamoval. Župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic nas je spomnil, da si je Obcina Gro­suplje pred šestimi, sedmimi leti zacrtala strategijo, da se bo razvijala kot gosto­ljubna, gospodarna in globalna obcina. »Da se ta vizija uresnicuje, je danes tukaj na tem mestu potrjeno. Obcina Grosuplje želi biti odprta navznoter, želi biti odprta navzven, želi biti globalna, usmerjena v mednarodni prostor. In ta dogodek danes je simbolicen zacetek tega našega odprte­ga sodelovanja,« je dejal. Miroslav Cerar je slavil rojstni dan, zato mu je župan iskreno cestital. »Med nami imamo cloveka, zaradi katerega je obcina Grosuplje tudi olimpijska obcina. Si veliko srce, predvsem za mlade športnike, ki si jim vzornik, si zagovornik fair play­-a. Si tudi clovek, ki predstavlja vse to, kar te cešnje pomenijo japonski kulturi in kar bodo pomenile tudi nam,« je dejal ter mu zaželel veliko trdnega zdravja in uspeha. Toyota pa mu je kot ambasadorju znamke podaljšala sodelovanje. Predse­dnik uprave Toyote Adria Kensuke Tsu­chiya in direktor Toyote Slovenija Gregor Mauko sta mu izrocila simbolicen kljuc. Olimpionik Miroslav Cerar je svojo prvo zlato olimpijsko kolajno osvojil prav v Tokiu leta 1964 na konju z rocaji in še bronasto olimpijsko kolajno na drogu. Letos ga je pot vodila na prizorišce olim­pijskih iger kot vodjo olimpijske repre­zentance Slovenije Tokio 2020. Vesel in hvaležen je, da je lahko pri­speval k temu dogodku, k zasaditvi ja­ponskih cešenj. In vesel je, da je mešcan Grosupljega. Gostiteljem zadnjih olim­pijskih iger pa se je zahvalil za ves trud in jim cestital, da so jih v danih razmerah izpeljali. Miro ostaja velik ljubitelj športa in ve­lik borec za fair play. Je eden od ustano­viteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovenske olimpijske akademije, ki ji tudi predseduje, še do nedavnega je bil am-basador Slovenije za šport, strpnost in fair play. Verjame, da je šport v olimpij­skem duhu pomemben gradnik mirnega in boljšega sveta. Nj. eksc. g. Hiromichi Matsushima, veleposlanik Japonske v Sloveniji, se je zahvalil Toyoti, da je pristopila k sode­lovanju v projektu »Sakura Cherry Tree Project«, in izpostavil pomen, ki ga ta projekt nosi. Leti 2021 in 2022 sta po­sebni tako za Slovenijo kot Japonsko. V letošnjem letu so v Tokiu potekale olim­pijske in paraolimpijske igre, na katerih je bila zelo uspešna tudi slovenska re-prezentanca. Leta 2022 pa obeležujemo 30-letnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo. Ce­šnje zelo lepo cvetijo zgodaj spomladi, zato nam je zaželel, naj nam bo ob njih lepo, hkrati pa naj nas s svojimi cvetovi vsako leto spominjajo na prijateljstvo z Japonsko. Cešnje so torej zasajene, lepo zali­te, ob drevoredu stoji tudi spominsko obeležje, ki nas bo vedno spominjalo na mocno simboliko, ki jo cešnje nosijo. Voditeljica dogodka Tadeja Anžlovar je povzela misel pisatelja Napoleona Hilla: »Cenite svojo vizijo in svoje sanje, saj so to otroci vaše duše in zemljevid do cilja.« Dogodek je prepletala tudi melodija, ki so jo ustvarjala godala ucenk Glasbene šole Grosuplje Hane Perman, Mance Boh in Klare Maver na violinah ter Urške Hren na violoncelu pod mentorstvom Špele Janša. Projekt nosi mocno simboliko, Vele­poslaništvo Japonske pa želi z njim hkra-ti prispevati k skrbi za zelene površine v mestih, k varovanju okolja in omogociti slovenskim državljanom, da vsako po­mlad uživajo v cudovitih cvetovih ce­šnje »sakura«. Tudi tega pogleda smo na obcini še posebno veseli, saj imamo pod sloganom Grosuplje Goes Green s svojimi projekti prav tako vedno pred ocmi zeleno prihodnost. Zelena pa so tudi prizadevanja znamke Toyota. Pro-jekt so z veseljem podprli tudi zaradi zniževanja ogljicnega odtisa. So namrec edina avtomobilisticna znamka, ki zaradi svoje hibridne tehnologije že nekaj let v popolnosti zadostuje EU regulativam s tega podrocja. Cešnje »sakura« so na Japonskem zelo priljubljene, so tudi neuradni simbol ja­ponskega naroda. Vsako leto v casu cve­tenja, od konca marca do zacetka aprila, na Japonskem praznujejo stoletja star praznik hanami, ko se številni Japonci zbirajo v parkih in opazujejo cvetoca drevesa ter uživajo v njihovi lepoti. Japonska pa je Sloveniji podarila tri­sto sadik japonskih cešenj že leta 1999 in s tem dejanjem na simbolni ravni odprla gospodarsko pot med državama, prvo je 9. oktobra 2000 ob Vecni poti pod Rožni­kom zasadila japonska princesa Sayako. Jana Roštan Odprtje razstave likovnih del 10 Let linije 3G v Mestni knjižnici Grosuplje V torek, 19. oktobra 2021, smo v gale-riji Mestne knjižnice Grosuplje odprli raz­stavo likovnih del ucenk in ucencev gro­supeljskih osnovnih šol 10 let linije 3G. Dobrodošlico v galeriji Mestne knji­žnice Grosuplje je županu dr. Petru Ver­licu, direktorju obcinske uprave mag. Dušanu Hocevarju, direktorju Ljubljan­skega potniškega prometa Petru Hor­vatu, posebej pa mladim ustvarjalcem, ucenkam in ucencem 6. razredov naših treh osnovnih šol, njihovim uciteljicam in uciteljem ter ravnateljicam šol, izrekla v. d. direktorice knjižnice Roža Kek. 10 let že Grosuplje povezuje z Ljublja-no mestna linija 3G. »Gre za povezavo med kraji in ljudmi, z delovnimi mesti, šola-mi, kulturnimi ustanovami, nakupovalni-mi središci in tudi prijateljskimi srecevanji. Da je to vse pomembno, dobrina, ki olajša in tudi bogati naš vsakdanji dan, smo ugo­tovili še posebno v casu korone, ko so nam bili ti stiki omejeni. Seveda zaradi zdravja. 3G pa nas povezuje tudi vecgeneracijsko. Na avtobusu se srecujejo vse generacije, ki se ucijo medsebojnega sožitja, spošto­vanja, razumevanja potreb razlicnih ge­neracij in skupin,« je ob tem povedala Roža Kek. Vse to razstava nadgrajuje še z umetnostjo. »Likovna razstava je nastala na podlagi ustvarjalnega procesa in domi­šljije mlade generacije, pod mentorstvom pedagogov, in predstavlja mozaik iskrivih idej ustvarjalnih mladih,« je še dejala. Ravnateljica Osnovne šole Šmarje - Sap Pavlina Antolic je povedala, da njihova osnovna šola stoji tik ob glavni cesti, avtobusno postajališce pa je skoraj na njihovem dvorišcu, zato je njihova šola s 3G-jem še posebej povezana. »3G nas povezuje z mestno knjižnico, z Osnov-no šolo Louisa Adamica Grosuplje, tudi z Osnovno šolo Brinje Grosuplje. Potem nas povezuje tudi z Ljubljano, kjer so srednje šole, druga športna in kulturna središca.« 3G pa jih povezuje tudi s trajnostnim nacinom življenja. »Ce nas vec sedi na enem avtobusu, je zaradi tega narava bolj cista, ker se ne vozi vsak s svojim avtomo­bilom. In to je zelo velik prispevek k zelene-mu nacinu življenja. V imenu ucencev, pa tudi vseh drugih, ki so povezani s 3G-jem, se zato zahvaljujem vsem, ki prispevate k temu, da vsi skupaj živimo bolj zeleno,« je še dejala. Mentorica razstave, likovna peda­goginja na Osnovni šoli Šmarje - Sap Alenka Lopert Loborec, nas je sezna­nila, da so se mladi umetniki s svojimi stvaritvami izrazili v razlicnih tehnikah, na razlicne nacine. Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje se je odlocila za kla-sicno tempera tehniko, na Osnovni šoli Šmarje - Sap so izbrali tehniko praskanke in klasicno tempera tehniko, na Osnovni šoli Brinje Grosuplje pa so se izražali z re-zanko, z dodanimi gubanimi vložki, ki so njihove stvaritve pravzaprav spremenili v trodimenzionalne. »Svet realnosti ima vo življenje v Ljubljani vezano na mestne avtobuse. »1-ka vem, da me je peljala v Šentvid k stari mami, to sem se hitro nau-cil,« je dejal. Sicer pa je avtobus najboljši nacin, da se varno pripeljejo do doma. A od njih bo odvisno, ko bodo starejši, kako se bodo odlocili. »Ali boste uporabljali avtobus, ali boste raje veliki frajerji s kakšnim avto­mobilom. Vaši otroci pa se sploh ne bodo hoteli vec peljati z avtomobilom, ker bodo rekli, da je avtobus »ful kul«, »ful fajn«,« je nekoliko v šali ucenkam in ucencem de­jal župan. »10 let ga že imamo, tukaj med nami. Veseli smo, da se je prijel, da ga upora­bljamo, še bolj ga dajmo. Ker naša barva v grbu in na zastavi je zelena, zelena pomeni tudi lepo, zdravo življenje, zeleno naravo,« je še dejal župan. Direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat pa nam je zaupal, da je mestna linija 3G od leta 2010 pa do danes prepeljala cca 750.000 potnikov, Župan dr. Peter Verlic, v ozadju direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat kar je res velika številka. To linijo s pri-in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocever dom uporabljamo in je tudi ena najbolj zredov Osnovne šole Louisa Adamica Grosuplje, Osnovne šole Brinje Grosu­plje in Osnovne šole Šmarje - Sap pod mentorstvom Alenke Lopert Loborec, likovne pedagoginje na Osnovni šoli Šmarje - Sap, bo na ogled do konca meseca novembra, med tednom od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje. Vljudno vabljeni! Naj vas popelje do le­pih spominov in še lepših doživetij, ki so pred nami ... Jana Roštan uspešnih linij LPP-ja. »Župan, hvala lepa še enkrat za veliko podporo javnemu pre­vozu. Tudi na vlaku se veliko dela. In tudi sam sem preprican, da kmalu res ne bomo vec rabili osebnih avtomobilov,« je še de­jal, našim mladim ustvarjalcem pa nav­dušen ob njihovih izdelkih obljubil izlet po Sloveniji. »Destinacijo boste izbrali vi, za avtobus in sendvice pa bo poskrbel LPP,« je dejal. Odprtje razstave je pospremila tudi glasba. Zaigrali sta nam mladi glasbe­nici, ucenki Osnovne šole Šmarje - Sap, Katarina Prelovšek na violino in Cecilija Dolinar na oboo. Razstava likovnih del 10 let linije 3G, ki so jo pripravili ucenke in ucenci 6. ra- Slovesnost ob prikljucitvi zemeljskega plina in ob 10. obletnici mestne linije 3G V cetrtek, 4. novembra 2021, je na Adamicevi plošcadi v Grosupljem po­ tekala slovesnost ob prikljucitvi ze­ meljskega plina in ob 10. obletnici mestne linije 3G. Slovesnosti so se ude­ ležili župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar s soprogo, župan Me- stne obcine Ljubljana Zoran Jankovic, župan Obcine Ivancna Gorica Dušan Strnad, direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde, direktor Lju­ bljanskega potniškega prometa Peter Horvat, direktor Energetike Ljublja­ na Samo Lozej, namestnik direktorja Energetike Ljubljana Srecko Trunkelj, direktor Javnega komunalnega pod- jetja Grosuplje Stane Stopar, obcinski svetnice in svetniki, drugi gostje, naši obcanke in obcani. Na 10-letnico mestne linije 3G nas s svojo licno in praznicno podobo opozarja kar sam avtobus, s katerim so se gostje na slovesnost tudi pripeljali. »Dragi prijatelji, lepo pozdravljeni in dobrodošli v Grosupljem,« je zbrane na­govoril župan Obcine Grosuplje dr. Pe­ter Verlic. Obcina Grosuplje je prime-stna obcina, v okviru Ljubljanske urbane regije, povezana s prijatelji, povezana z Ljubljano, tako kot tudi ostale obcine. Dobro sodelujemo, rezultat tega sode­lovanja pa so tudi dobri projekti. Mestna linija 3G je res velik uspeh. 10 let jo že imamo in lahko recemo le, da si želimo, da bi bilo še vec avtobusov in tudi vla­kov. In danes se veselimo še enega uspe-ha. Morda zgleda majhen, a za njegovo dosego je bilo vloženega veliko truda in veliko dela, tako na Energetiki Ljubljana, Mestni obcini Ljubljana, Javnem hol­dingu Ljubljana, kot tudi med sodelav­kami in sodelavci na obcinski upravi. In nenazadnje tudi s potrpljenjem obcank in obcanov, ko so bile ceste razkopane. »Zdaj, ko imamo glavno arterijo, si seveda želim, da po celi obcini razpredemo tudi žile kapilare s plinom, kajti to je garancija za cist zrak,« je še dejal župan, in obcan­ke in obcane povabil, da se odlocimo za ogrevanje na zemeljski plin. »Takrat, leta 2010, je bila cena mesecne vozovnice do Ljubljane 137 evrov, in letno smo prepeljali 411.000 potnikov. Danes je cena mesecne vozovnice do Ljubljane 63 evrov, vkljucuje mestni promet in letno prepeljemo 750.000 potnikov,« je o prvem velikem uspehu povedal direktor Lju­bljanskega potniškega prometa Peter Horvat. S to zgodbo so nato nadaljevali tudi v drugih primestnih obcinah. Direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej Direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej se je Obcini Grosuplje, županu in obcinskemu svetu zahvalil za izkazano zaupanje, za dodeljeno 30-letno konce­sijo za oskrbovanje z zemeljskim plinom v obcini Grosuplje. O drugem velikem uspehu je povedal, da so zgradili 15-kilo­metrski povezovalni plinovod od Škoflji­ce do Grosupljega, seveda bodo omrežje glede na izkazani interes dograjevali, da predvsem zgošcena naselja cim prej pri­klopijo na zemeljski plin. »Zemeljski plin je definitivno energent zelenega prehoda, dela se na razogljicenju, in za nadaljnjih 50 let sem preprican, da bo zemeljski plin tisti pomemben energent, s katerim se bomo ogrevali in proizvajali tudi elektriko v naši državi,« je še dejal. Župan Mestne obcine Ljubljana Zo-ran Jankovic je obcankam in obcanom Grosupljega za izjemen razvoj obcine v zadnjih 11 letih iskreno cestital. »In imate izjemno dobrega župana. In ta napredek, ki je dosežen pod njegovim vodenjem ob­cine, s pomocjo direktorja, se kaže tudi v teh novih projektih,« je dejal. Poudaril je pomen dobrega sodelovanja, ko je in-teres skupno dobro za vse. Ce bi bilo ta­kšno sodelovanje tudi na državni ravni, bi bili kot država veliko bolj uspešni. V zadnjih 20 letih je v Evropi nastalo 20 zelenih prestolnic Evrope, tudi Lju­bljana. In kar je še lepše, revija Forbes USA, ki jo bere 80 milijonov bralcev, je nedavno Ljubljano razglasila za najbolj zeleno prestolnico v Evropi. Pri tem je bilo izpostavljenih 5 elementov, poveza­nih tudi z našo obcino, in sicer cist zrak, cista voda, najvec zelenih površin na prebivalca, najvecja pešcona v Evropi in mobilnost. »Srecno še naprej. Ogrevajte se na plin in vozite se z LPP-jem,« je še dejal in Grosupljemu zaželel še nadaljnji zele­ni razvoj. Na 10-letnico mestne linije 3G nas s svojo licno in praznicno podobo opozar­ja kar sam avtobus, s katerim so se gostje na slovesnost tudi pripeljali. Na ogled vabi razstava likovnih del »10 let linije 3G«, ki so jo pripravili ucenke in ucenci grosupeljskih osnovnih šol. Razstava nas bo v galerijo Mestne knjižnice Grosuplje privabljala še ves mesec november. Na sami slovesnosti pa so še slavnostno pri­klopili zemeljski plin. Prireditev je povezovala Tadeja An-žlovar, ki se še dobro spominja tiste prve otvoritvene vožnje z novo avtobusno linijo, takrat v vlogi novinarke. Zeleno prihodnost in cudovit svet pa nam je na slovesnosti z glasbo naslikala tudi Com­bo zasedba Big banda Grosuplje s pev­ko Urško Strnad. 10 let torej že mineva, ko smo v po­nedeljek, 29. avgusta 2011, ob 4.22. uri zjutraj, na glavni avtobusni postaji v Gro­supljem vstopili na avtobus, naredili prvi krog po Grosupljem, avtobus pa je nato pot nadaljeval proti Ljubljani, v center našega glavnega mesta. Mestna linija 3G je naznanila tudi za-cetek novega obdobja v obcini Grosu­plje na podrocju prometa in mobilno­sti, predvsem pa trajnostne mobilnosti. Uporabljati smo zaceli Urbano, dobili smo urbanomat, sedaj imamo že dva, in pametni interaktivni prikazovalnik, ob glavni avtobusni in železniški postaji sto­ji parkirna hiša P+R Grosuplje, prav zdaj poteka modernizacija železniške postaje in župan dr. Peter Verlic obljublja, da na­slednje leto v Grosuplje prihaja kavalir. Zgodba o zemeljskem plinu pa je za-cela svoje konkretnejše orise dobivati 5. aprila 2017, ko so obcinski svetnice in svetniki na svoji 15. redni seji Obcinske­ga sveta Obcine Grosuplje sprejeli Odlok o nacinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina v obcini Gro­suplje, na podlagi katerega smo Energe­tiki Ljubljana z odlocbo podelili koncesi­jo za prikljucitev distribucijskega sistema zemeljskega plina v obcini Grosuplje na distribucijski sistem zemeljskega plina v obcini Škofljica. 9. novembra 2017 sta direktor Javnega podjetja Energetika Ljubljana Samo Lozej in župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic podpisala tudi koncesijsko pogodbo. Z leve proti desni: direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Stane Stopar, namestnik direktorja Energetike Ljubljana Srecko Trunkelj, župan dr. Peter Verlic, direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde, župan Mestne obcine Ljubljana Zoran Jankovic, direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar Energetika Ljubljana je še v istem letu pricela z gradnjo plinovodnega omrežja tudi na obmocju naše obcine, gradnja zadnjega odseka plinovoda na relaciji Škofljica - Grosuplje pa je bila zakljucena septembra 2021. Sledila je prikljucitev plinovoda na obstojece distribucijsko omrežje zemelj­skega plina v obcini Škofljica. Prekinitev dobave zemeljskega plina iz skladišca LNG na lokaciji Gasilske ceste v Grosu­pljem in pricetek dobave omrežnega plina iz obstojecega distribucijskega omrežja v obcini Škofljica pa je stekla ko­nec oktobra 2021. Distribucijsko plinovodno omrežje Energetike Ljubljana v skupni dolžini vec kot 1.000 kilometrov z zemeljskim pli­nom oskrbuje obmocja Mestne obcine Ljubljana in še osmih primestnih obcin: Medvode, Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica, Ig, Škofljica, Dol pri Ljubljani, Log - Dragomer, pridružila se jim je tudi obcina Grosuplje. Grosuplje z Ljubljano že 10 let pove­zuje mestna linija 3G, sedaj ju bo pove­zoval še zemeljski plin in trdno prijatelj­sko vez še utrdil. »Ljubljana povezuje prijatelje« so namrec znamenite besede, ki jih je iz kratice LPP izpeljal in jih ob 5-letnici linije 3G izrekel župan dr. Peter Verlic. In skupaj stopamo po poti razvoja v zeleno prihodnost. Jana Roštan 1. sestanek delovne skupine za integrativni javni potniški promet pri Skupnosti obcin Slovenije V petek, 29. oktobra 2021, je preko aplikacije Zoom potekal 1. sestanek delovne skupine za integrativni javni potniški pro-met pri Skupnosti obcin Slovenije. Delovna skupina, katere clan je tudi župan dr. Peter Verlic, napore Vlade Republike Slovenije, ki jih vlaga v oživitev javne­ga potniškega prometa in njegovo povecanje, podpira. Ukrep IJPP kartice za srednješolce in študente ter starejše prinaša veli­ko pozitivnih ucinkov, ki se odražajo predvsem v mestnih oko­ljih zaradi gostejše mreže avtobusnih prevozov, medtem ko se v redkeje poseljenih obmocjih ucinki ukrepa ne kažejo tako izrazito, saj so uporabniki vezani predvsem na prevoz z vlakom. Clani delovne skupine kot možno nadaljevanje tega pro-cesa dodajajo povezavo šolskih prevozov z javnim potniškim prometom, tako bi se dvignil standard dostopnosti do javnega potniškega prometa, povecala bi se racionalnost izvajanja, ob tem pa bi tudi zmanjšali emisije v okolju in prispevali k uresni-cevanju zavez trajnostne mobilnosti. »Skupnost obcin Slovenije predlaga, da se vsi šolski prevozi in-tegrirajo v sistem javnega prevoza in da se oblikuje enoten sistem 1. projektni sestanek evropskega projekta »Playful Paradigm« Obcina Grosuplje je postala partner omrežja URBACT, v okviru katerega bo izvajala projekt »Playful Paradigm« (»Igriva paradigma«). Pricel se je 14. juni­ja 2021 in bo trajal 18 mesecev, vse do konca leta 2022. V projektu bodo poleg Obcine Gro­suplje sodelovale še: Videm (Italija) - kot vodilni partner, Lousă (Portugalska), Igu­alada (Španija) in Jelgava (Latvija). Vodilni partner Videm se tako kot dru­ge obcine sooca z urbanimi izzivi, kot so npr. pomen zdravega nacina življenja, manjša vloga skupnosti, narašcanje izo­liranosti in osamljenosti med prebivalci ter starajoce prebivalstvo. Videm na to-vrstno problematiko uspešno odgovarja na igriv nacin. Igro razumejo kot univer­zalno dejavnost, ki bi morala biti dosto­pna in blizu vsakemu posamezniku. Projekt za sodelujoce partnerje pred­stavlja priložnost, da spoznamo, se nau-cimo in k nam prenesemo dobre prakse obcine Videm. V cetrtek, 30. septembra 2021, je po­tekal 1. projektni sestanek sodelujocih partnerjev. Potekati bi moral v obcini Vi-dem, kjer naj bi nas gostil vodilni partner in nam v živo predstavil dobre prakse. Zaradi pandemskih dejavnikov je bilo nekaterim partnerjem onemogoceno potovanje, zato so se organizatorji odlo-cili za srecanje preko Zoom-a. Na zacetku sestanka je vodilni partner izkoristil priložnost in predstavil svojo obcino, strokovnjake, ki delujejo na tem projektu in svojo dobro prakso. Sledila je predstavitev vseh drugih obcin ter opredelitev specificnih pricakovanj, ki jih imamo od tega projekta. Drugi del sestanka je bil namenjen predstavitvi rezultatov dveh obcin, ki sta bili del tega projekta že v t. i. »prvem valu«. To sta bili obcini Cork (Irska) in Esplugues de Llobregat (Španija). Pred­stavnika obeh obcin sta nam predstavila prenos dobrih praks v obcini in tudi iz­zive, s katerimi so se soocali. Z nami sta delila tudi nekaj koristnih nasvetov. Tretji del sestanka je bil posvecen teh­nicni izvedbi projekta. Strokovnjaki s po­drocja urbanizma, arhitekture in drugih družbenih znanosti so nam z razlicnimi teoreticnimi orodji približali, kako se loti-ti izvedbe projekta. Živa Vertic Obcina Grosuplje uspešno pridobila evropska sredstva za ureditev cest in kolesarskih poti v Grosupljem Obcina Grosuplje je za operacijo »DRR Ureditev cest in kolesarskih poti v Grosu­pljem« uspešno pridobila financna sred­stva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija predvideva ureditev kole­sarskih povezav med mestom Grosuplje in zalednima naseljema Cikava in Veliko Mlacevo v skupni dolžini 3,3 km ter re-konstrukcijo sedmih odsekov regional-nih cest skozi Grosuplje, uredili pa bomo tudi avtobusna postajališca in parkirna mesta. Dodeljena sredstva znašajo 2.235.573,26 evrov, od tega bo 80 % prispevala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 20 % pa je nacionalni javni prispevek iz državnega proracuna. Skupni stroški operacije so ocenjeni na 8.865.594,38 evrov. Operacija poteka v okviru Operativ­nega programa za izvajanje evropske ko­hezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi 4 »trajnostna raba in pro-izvodnja energije ter pametna omrežja«, prednostne naložbe 4.4 »spodbujanje nizkoogljicnih strategij za vse vrste ob-mocij, zlasti za urbana obmocja, vkljuc­no s spodbujanjem trajnostne multimo­dalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi«, specificnega cilja 4.4.1 »Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih«. Izvedba operacije bo tako prispevala k razvoju trajnostne mobilnosti v naši obcini, ki pomembno prispeva k izbolj­šanju kakovosti zraka, ter k izboljšanju prometne varnosti, pretocnosti v pro-metu, pogojev za kolesarje. Z izgradnjo kolesarskih povezav bo vecja tudi turi­sticna atraktivnost naše obcine in vecja bo kakovost bivanja. V obcini Grosuplje z gradnjo plocni­kov, kolesarskih povezav in s spodbuja­njem uporabe javnega prevoza nadalju­jemo. Na to pot smo odlocneje stopili že pred 10 leti z vpeljavo mestne linije 3G, kar smo slovesno obeležili prav v teh dneh. Po tej poti s sloganom »Grosuplje Goes Green« stopamo tudi naprej. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odlocitev k podpori za operacijo »DRR Ureditev cest in kolesarskih poti v Grosu­pljem« izdala 21. 6. 2021. Jana Roštan Dela za izgradnjo zadrževalnika Veliki potok lepo napredujejo, pregrada že skoraj zgrajena S cišcenjem terena in drugimi pripra-ceste, ki pelje v smeri Dol, pa tudi goz-dnjo 200 m dolge in 15 m visoke pregra­vljalnimi deli za izgradnjo nujno potreb-dno cesto na tem obmocju. Zgradili smo de. Ta je danes na višini 10 m, vgraditi nega zadrževalnika Veliki potok smo zapornico in jarek z vtocnim in iztocnim pa je potrebno še 15.000 m3 od skupno priceli julija lani, dela pa vse od takrat delom, ki predstavljata kljucni krmilni 105.000 m3 materiala. V primeru lepega lepo potekajo. Prilagoditi oz. prestaviti del zadrževalnika, in decembra smo Ve-vremena bo nasip do konca meseca no-je bilo potrebno traso ceste, ki vodi proti liki potok že preusmerili po novi strugi. vembra koncan. S septembrom smo za-Dolenji in naprej proti Gorenji vasi, traso Z letošnjim letom smo priceli z gra-celi graditi prelivno polje, ob lepem vre­ Iz obcinske hiše / Politika menu bo koncano do sredine decembra. Dela tako ves cas lepo napredujejo, ko bo zadrževalnik zgrajen, pa bo lahko v primeru vecjih padavin zadržal kar do 573.355 m3 vode in mesto Grosuplje v precejšnji meri zavaroval pred popla­vami. Da bomo dosegli želeno stopnjo varnosti, bo potrebna še ureditev struge Grosupeljšcice, kot se Veliki potok ime­nuje v spodnjem toku. Kako je videti gradbišce, lahko vidimo tudi na fotografiji, ki jo je Brane Petrovic posnel na dan 24. oktobra 2021. Jana Roštan, foto: Brane Petrovic Skupnost obcin Slovenije bo v okviru projekta ICC v sodelovanju z 12 obcinami pristopila k izdelavi digitalne rešitve za oddajo prostorov in javnih površin v lasti obcin Skupnost obcin Slovenije skupaj z 12 obcinami: Ajdovšcina, Crna na Ko­roškem, Kanal ob Soci, Kocevje, Laško, Logatec, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Škofljica, Vojnik in Grosuplje aktivno sodeluje v evropskem projektu 100 Intelligent Cities Challenge (Izziv inteligentnih mest) (ICC), katerega cilj je, da sodelujoca mesta in obcine s pomocjo naprednih tehnologij stopimo na pot inteligentnega, družbeno odgo­vornega in trajnostnega razvoja. Prav mesta in obcine ter naši lokalni ekosis­temi naj bi namrec po pandemiji postali gonilo okrevanja lokalnih gospodarstev, ustvarjanja novih delovnih mest in kre­pitve povezanosti z lokalnim prebival­stvom, torej sodelovanja in vkljucevanja prebivalstva ter tako ustvarjanja še bolj kakovostnega življenja za vse nas. V okviru projekta je potekalo že vec srecanj predstavnikov sodelujocih mest in obcin iz razlicnih delov Evropske unije, ki jih v okviru projekta imenujemo me-stni laboratoriji, ta so do sedaj potekala virtualno. Na dogodkih so sodelovali visoki go-stje iz gospodarstva in politike, organi­zirane so bile razlicne okrogle mize, de­lavnice in predstavitve primerov dobrih praks. V našem konzorciju pa smo si v okvi­ru projekta zadali tudi izdelavo skupne digitalne rešitve. Sprva smo izvedli raz­licne aktivnosti ocenjevanja stanja digi­talizacije sodelujocih obcin, nato pa si za izdelavo skupne digitalne rešitve izbrali izdelavo in uvedbo digitalnega orodja za avtomatizacijo najema obcinske infra-strukture, kot so kulturni centri, športna igrišca, telovadnice, sejne sobe, trgi in podobno. Ce bomo obcine zadano digitalno rešitev uspešno realizirale, bomo z njo poenostavile in optimizirale postopke povpraševanj, obravnave vlog in rezer­vacij ter predaje in prevzema sredstev in fakturiranja, ki sedaj potekajo pretežno rocno ob uporabi staticnih spletnih stra­ni, razlicnih nepovezanih rešitev za vo­denje rezervacij, telefonov, elektronske pošte in v živo. Uporaba spletne rešitve bi bila do-stopna na internetu preko racunalniških spletnih brskalnikov, tablic ali pametnih telefonov. Evropski projekt Intelligent Cities Challenge je del širšega podpornega sistema EU za udejanjanje Evropskega zelenega dogovora, digitalne strategije in drugih politik EU. Jana Roštan Žan Skubic je novi predsednik Kluba svetnic in svetnikov Slovenske demokratske mladine V cetrtek, 28. oktobra 2021, je poteka-tem, da je v Slovenski demokratski mla-V Slovenski demokratski mladini gra-la ustanovitev Kluba svetnic in svetnikov dini veliko mladih svetnic in svetnikov, ki dimo prihodnost za mlade. Ustanovili SDM. Za predsednika novoustanovlje-soustvarjajo lokalno politiko v številnih smo Klub svetnic in svetnikov SDM, s nega kluba je bil izvoljen Žan Skubic, slovenskih obcinah – upa, da bo z nasle-katerim želimo mladim približati lokal­obcinski svetnik Obcine Grosuplje, dnjimi lokalnimi volitvami le-teh še vec. no politiko in intenzivneje reševati pro-ki se je zahvalil za zaupanje vsem, ki so Podpredsednika sta postala Tadej Žalik bleme, ki se dotikajo mladih v lokalnem zanj glasovali. Ni skrival navdušenja nad in Sara Sotlar. okolju. Politika / Iz naših krajev Po uvodnem pozdravu predsednika Slovenske demokratske mladine Domi­nika Štrakla je prisotne nagovoril tudi dr. Peter Verlic, župan Obcine Grosu­plje in predsednik Kluba županov in podžupanov SDS. »Ko si enkrat obcinski svetnik, je logicno nadaljevanje, da se enkrat poteguješ za župansko mesto,« je Peter Verlic bodril prisotne in dodal, da se mladi ne smejo pustiti zavesti ti-stim, ki pravijo, da politika ni za mlade: »Mladi morate imeti v politiki svoje me-sto, saj imate svoje programe in sveže ideje.« V nagovoru je Verlic tudi pou­daril pomembnost sodelovanja, saj le s sodelovanjem lahko naredimo pozitiv­in neuresnicljivimi obljubami stanovanja ne bodo zgradila: »Potrebne so konkre­tne in realne rešitve.« Novoizvoljenemu vodstvu iskreno ce-stitamo in želimo veliko uspehov. OO SDM Grosuplje Intervju z msgr. dr. Andrejem Sajetom, novomeškim škofom Gospod škof dr. Andrej Saje, najprej iskrene cestitke ob imenovanju za novo­meškega škofa. Prvorojenci so bili vcasih posvece­ni Bogu. Prebrala sem, da ste tudi Vi prvorojenec. Kako ta okolišcina vpliva na Vaš odnos do vsega? Imate brate, sestre? Sem prvorojenec, imam še dva bra-ta in sestro. Kot prvi po vrsti sem moral prevzeti dolocene naloge in obveznosti pri domacih opravilih, starši so me vzga­jali za pošteno in odgovorno življenje. Vzgojeni smo bili v katoliški veri, duhu skromnosti in naj se ne izpostavljamo in silimo v ospredje. Gotovo me je zazna­movalo domace okolje in vzgoja, moja osebnost danes pa je sad vloženega dela in osebnega truda ter duhovne poti. Vse kar sem doživel, je del moje zgodbe, še posebej srecevanja z ljudmi. Vse to clo­veka izbrusi in mu da pomembno izku­šnjo za življenje. Kaj radi jeste, kaj radi spijete, kaj de-late v prostem casu? Kakšen film se Vas je dotaknil? Katero glasbo radi poslu­šate? Katero knjigo bi priporocili otro­kom, najstnikom, odraslim? Jem rad preprosto in domaco hrano iz lokalnega okolja. V vsakem kraju oz. dr­žavi rad poskusim lokalno hrano in se ob tem srecam z ljudmi tistega okolja. Obed je priložnost za srecanje in pogovor. Fil-me gledam izredno poredko, nagovoril me je npr. film »o dveh papežih«. Glede knjig, dobro je zavestno brati tako knjige z duhovno in strokovno vsebino, kakor tudi leposlovje, da si izboljšamo besedni zaklad in jezik nasploh. Sploh danes, ko smo v glavnem za elektronskimi mediji. Sam sem v zadnjih letih prebral vec knjig Draga Jancarja, berem knjigo Maje Ha-derlap Angel pozabe, ki govori o usodi koroških Slovencev v Avstriji. Knjiga je bila uvršcena med maturitetno ctivo v letu 2019. Gre za prevod iz nemšcine, ne samo vsebina, tudi jezik je izjemno lep. Sam pogosto berem knjige kršcanske duhovnosti, pa strokovno literaturo in clanke, še posebej, ko pišem clanke ali se pripravljam na predavanja. Zanimivo je, da ste se iz naravoslov­ne-matematicne smeri, kjer je potreb­na logika, usmerili na teologijo - pro-ucevanje Boga. Kaj in kje ste dobili povabilo? Je bilo to med služenjem vo­jaškega roka? Pri vojakih v Bitoli v današnji Severni Makedoniji sem že razmišljal o duhov­ništvu, v resnici pa sem se misli, da bi postal duhovnik, vedno bolj upiral. Je pa Bog našel nacin, da je prevzel moje srce in sem se kar v hudem boju odlocil, da grem na Teološko fakulteto in v bo­goslovje. Najprej sem se sicer vpisal na gradbeno fakulteto, potem pa po dveh mesecih na teologijo. Iz tehnicnega gradbeništva sem zamenjal samo smer, kot mi je rekel eden od duhovnikov, teologija je gradbeništvo v duhovnem smislu. Naravoslovje je sicer na prvi po­gled res dalec stran od duhovnosti in vere, vendar v resnici ni tako. Vsa znanja in vedenje se dopolnjujejo in koristijo za nadaljnjo rast. Kaj Vas je nagovorilo v Psalmu 106, da ste ga vzeli za diplomsko delo? Sveto pismo sem zelo rad prebiral, ker sem ob Božji besedi vedno cutil duhovni naboj. Beseda me je usmerjala na notra­nje dogajanje in pomen prisluškovanja Božjemu navdihu zame. Psalma 106 in 78, ki sem ju vzel za diplomsko nalogo, sta zgodovinska psalma, ki govorita o zgodovini odrešenja in kako je Bog spre­mljal izraelsko ljudstvo. Ce je spremljal ljudi takrat, jih tudi danes. Vzorci cutenja in vedenja cloveka se ponavljajo. Izziv zame je bil vedno, kako naj prepozna-mo Božje delovanje in njegove nacrte za vsakega od nas. Za temo diplomske naloge sem se odlocil po pogovoru z mentorjem akademikom dr. Jožetom Kraševcem. Kakšno je Vaše novomašniško ge­slo in kakšnega ste si izbrali sedaj, kot škof? Novomašno geslo: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker vekomaj traja njegova dobrota« sem vzel iz že omenjenega psalma 106. Hvaležnost je pomembna vrlina. Cutim, da je ob obcu­tenju in izražanju hvaležnosti clovek bolj zadovoljen s tem, kar ima, in tudi bolj uresnicen. Hvaležnosti sem se ucil tudi ob nadškofu Alojziju Šuštarju, ki sem ga spremljal tri leta. Kot novomašnika Vas je nadškof poslal v Župnijo Grosuplje za kaplana od 1992 do 1994? Kako se nas spomi­njate? Spomini na prvo duhovniško poslan­stvo v Grosupljem so zelo lepi. Na zacet­ku sem bil kar negotov, nauciti sem se moral veliko reci, vsak dan sem se brusil ob veroucencih, raznih srecanjih, sestan­kih in svetih mašah. V župniji smo pri ve­rouku imeli takrat okrog 550 otrok, sam sem jih ucil vsak teden okrog 350. Temu sem posvetil najvec casa. Spremljal sem tudi mladinski skupini, skavte, hodil v dom za ostarele, obiskoval bolnike in opravljal druge redne duhovniške ob-veznosti. Najbolj mi ostajajo v spominu srecevanja z ljudmi, pogovori, ustvarja­nje odnosov in obcestva med nami. To je bilo najbolj dragoceno. Od leta 1994 do 1997 ni podatkov o vašem delu, zdi pa se mi, da ste se že tedaj pripravljali na študij v Rimu? V tem casu sem bil tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja in krajši cas nadškofa Rodeta. To obdobje je bilo zelo inten­zivno in malo drugacno od župnijskega dela. Nadškofa sem spremljal na vseh poteh, pripravljal slovesnosti, obiske in ga vozil. V tem casu smo v Sloveniji in tudi na nadškofiji imeli priložnost srecati se s papežem Janezom Pavlom II., kar je bil zgodovinski in nepozaben dogodek. Na študij kanonskega prava in nato specializacije ter doktorske disertacije La forma straordinaria e il ministro del-la celebrazione del matrimonio secon-do il Codice latino e orientale, (Izredna oblika poroke in pristojni porocitelj po zakoniku latinske Cerkve in po kano­nih vhodnih katoliških Cerkva) od leta 1997 do 2000, so Vas poslali ali ste odšli sami? Odlocitev za študij je bila skupna. Sam sem izrazil pripravljenost za študij, nad­škof je odlocitev podprl. Cerkveno pravo me je zanimalo. Želel sem v nemški za­vod Teutonik v Vatikanu, ker sem slišal od kolegov pred menoj o dobrih pogo-jih za študij in za ucenje jezikov. Zavod je tudi blizu univerze. Študiral sem na fa-kulteti za kanonsko pravo papeške uni-verze Gregoriana. Naceloma mora škofi­ja pokriti stroške študija, to je za bivanje in za šolnine, sam sem še imel štipendijo nemške Cerkve (Renovabis). Od 2003 do 2013 ste bili tiskovni predstavnik? Kako se spominjate tistih casov? Cas je bil zelo razburkan, soociti sem se moral z mnogimi delikatnimi vpra­šanji. Ucil sem se nastopanja, vedenja pred kamero in novinarji, veliko sem se posvetoval in študiral posamezna odpr­ta vprašanja, ki jih je bilo treba razlagati in pojasnjevati. Na TV SLO sem se skoraj dve leti redno izobraževal za nastopanje in v govorništvu. Od leta 2014 pa do leta 2021 ste bili duhovni pomocnik v slovenskih župni­jah v Selah in na Bajdišah v krško-ce­lovški škofiji? Kaj je to delo obsegalo? V Sele in na Bajdiše v krško-celovški škofiji na avstrijskem Koroškem sem pri­šel po nakljucju. Tam sem imel že prej nekaj poznanstev. Tu so ves cas delovali slovenski duhovniki. Ko so odšli patri minoriti, so iskali, kdo bi prišel. Prosili so mene in smo se preko škofij potem dogovorili za sodelovanje. Na Koroško sem šel ob koncih tedna in za praznike. Kot duhovni pomocnik sem sooblikoval župnijsko življenje, poleg maš sem pri­pravljal otroke na prvo sveto obhajilo, spremljal duhovne vaje, udeleževal sem se kulturnih, športnih in družabnih pri­reditev, ki jih je tam zelo veliko. Izkušnja med Korošci je zame izjemna. Veliko sem se naucil, še posebej samospoštovanja, narodne zavednosti, ponosa na svoj je­zik, kulturo in vero. V tem casu so Cerkev doma in po svetu pretresali spolni škandali in ver­jamem, da ste se morali spoprijeti s tem problemom. Tudi s tem podrocjem sem se ukvar­jal, najprej kot odgovorni za stike z jav­nostjo, potem tudi kot pravnik in sodnik, ko sem preiskoval posamezne primere. Spolno nasilje je perec problem. Do spol­nega, duhovnega ali kakršnegakoli nasi­lja velja nicelna toleranca. V preteklosti se o tem ni vedelo veliko, danes imamo znanja in navodila, kako postopati. Kaj pricakujete od škofovskega po­ložaja? Za škofa me je imenoval papež Franci­šek. Sprejemam to poslanstvo v zaveda­nju velike odgovornosti, ki jo imam kot škof na podrocju oznanjevanja evangeli­ja ter posvecevalne službe, kot so zakra­menti, ter nenazadnje na podrocju vo­denja škofije. To je trojni vidik škofovske službe. Želim si sodelovanja z duhovniki in laiki, predvsem jih bom najprej poslu­šal, da zaznam, kako živijo, s kakšnimi di­lemami se soocajo. Vprašal jih bom, kako vidijo pot Cerkve naprej. Smo na zacetku sinodalne poti, ki se zacenja s posluša­njem in zaznavanjem dejanskega stanja vere. Delujete kot miren clovek, moder? Kaj Vas razjezi? Kako se odzovete na provokacije? Predvsem me prizadeneta krivica in nepravicnost. Ob razlicnih težavah po­skušam ostati miren in premisliti, kako se zadeva lahko rešuje. Z ihto in naglico lahko napravimo veliko škode, ceprav je v nekaterih primerih potrebno ukrepati hitro. Za mir v srcu je potrebno osredi­njenje na to, kar je prav, na pravicnost, katere se ucimo iz Božje pravicnosti. Ne-mir velikokrat izhaja zaradi premajhnega samospoštovanja, krivic, neresnice ter strahu. Po kom se zgledujete? Glavno merilo ravnanja je Božja be-seda, predvsem evangeliji in Jezusov zgled. Velikokrat se vprašam, kako bi Jezus ravnal v dolocenih trenutkih. Za zgled so mi tudi nekatere osebe, ob ka­terih sem rastel in se ucil. Kot osebe ra­stemo in se ucimo v odnosu do drugega. Saj nas boste osrecili in prišli v Gro­suplje in nam dali Vaš blagoslov? Obisk posameznih župnij je stvar do-govora. Kot škof sem pastir predvsem v svoji škofiji, izjemoma bom z dovolje­njem drugega škofa obiskal tudi kakšno župnijo izven meja novomeške škofije. Župnija Grosuplje je bila na duhovniški poti moja prva župnija in bom ob priliki tudi rad prišel med vas. Prisrcna hvala za Vaš cas in odgovore, gospod dr. Andrej Saje, škof novomeške škofije, in vse dobro na poti duhovnega pastirstva. Vsem želim Božjega blagoslova in da bi z zaupanjem zrli v prihodnost. Go-spod je z nami, utrjujmo obcestvene in prijateljske vezi tudi mi drug z drugim in poglabljajmo to, kar je dobro ter si po­magajmo. Milena Nagelj Prvi pripravljalni pohod in vseslovenski srcni napad na Triglav Glede na to, da se nekateri ne preda-mo zlahka, sem se odlocil, da srcni bol­niki združimo moci, malo potreniramo in se v prihodnjem jesenskem delu leta odpravimo na naš najvišji ocak – Triglav. Vabimo vse, da se nam pridružijo pri na­ših pohodih – treningih, kjer nam druž­bo delajo tudi živalice. Tako smo se zadnjo nedeljo zbrali na prvem pripravljalnem treningu za vse ljudi dobre volje, na pohodu po obron­kih Ljubljanskega barja. Družbo so nam delali nanduja (najmanjša vrsta nojevca) Nina in Nande, oslicek Leon in psicka zla-za to priložnost predstavila Jasna Kuljaj, ta prinašalka (odnašalka?) Missy. Pot nas ultramaratonski plavalec Martin Strel pa je vodila iz naselja Šmarje - Sap mimo ga je poznavalsko zelo pohvalil. Drugo Hude Police in Gajnic do ranca, katerega presenecenje je bil slasten golaž, kuli­gospodar je Denis Petrovic. Sprehodili naricna specialiteta gospodarja Denisa. smo se mimo starega Puciharjevega mli-Predstavili smo tudi avanture z naših po­na in se nato okrepcali ob rekreativnem potovanj doma in po svetu, od pohajko­teniškem društvu Slinkar, kjer so nam vanja po Benetkah, Dunaju in še kje. Mar-prijazno postregli. Na rancu ob zakljucku tin Strel je tudi pohvalil našo nandujko pohoda pa sta nas cakali dve presene-Nino, s katero sta plavala na Blejskem in cenji. Najprej je lahko vsak udeleženec celo italijanskem Rabeljskem jezeru. Ob poizkusil kozarcek cvicka Kuljaj, ki ga je koncu smo prisluhnili še Alešu Homovcu Iz naših krajev / Gospodarstvo iz skupine Vitalno telo.si, ki nam je pred­stavil metodo, ki je meni ocistila žile tako uspešno, da se lahko podajam na tako ekstremne poti, saj sem bil pred pol leta prakticno na invalidskem vozicku. Da sem lahko vsaj minimalno hodil po kakih 20 korakov, me je takrat reševala terapija v hiperbaricni komori na Medicinski fa-kulteti v Ljubljani. Prijetno smo se družili še nekaj casa, otroci so se zabavali s kozicami, božali zajcka, nanduja Nino in Nandeta ter po­nija, najpogumnejši pa so zajahali oslic­ka Leona. V prihodnjem letu, ce bomo docakali konec covid-19 ukrepov, pa se bomo po­dali na vseslovenski trening srcnih bolni­kov (in ostalih skupin) za zadnji podvig, vzpon na Triglav. Povabili bi vse, ki nam lahko pomagajo pri organizaciji in idejah celotnega projekta. V obrisih smo zasno­vali, da bomo formirali vec „jakostnih“ skupin z razlicno stopnjo kondicije. Na vseh pohodih bo prisoten zdravnik, ki bo dolocal, kdaj mora posameznik prekiniti ali upocasniti pohod, saj bo pod zdrav­niškim nadzorom (pulz, pritisk ...). Zdrav­nik bo tudi dolocal, kdaj bo posameznik dovolj mocan za višjo skupino, ki bo pre­magovala vecjo razdaljo. Kondicijski tre­nerji in planinski vodniki pa bodo dolo-cili, kdaj je posameznik pripravljen za ta podvig. Pred vzponom na Triglav bo za srcne bolnike obvezen še (brezplacen) zdravniški pregled na Medicinskem cen­tru Medicor, za ostale udeležence, ki se zdravijo za druge bolezni, pa je prav tako zaželen predhoden zdravniški pregled. Kar se tice organizacije kje, kako, koliko­krat, popularizacije pohoda in ostalega pa nam teorija projekta šele nastaja. Naš kontakt je na e-naslovu; kmetija.cetin@ gmail.com, na FB: kmetija Cetin in na te­lefonski številki: 051602287. Še enkrat vabljeni vsi, ki ste odprtega srca, da se nam pridružite. Janez Cetin Novi elektricni polnilnici tudi pri župnišcu v Grosupljem V ponedeljek, 18. 10. 2021, je v Grosu­pljem, natancneje v župnišcu, potekala prav posebna otvoritev novih elektricnih polnilnic, ki so na voljo vsem okoliškim prebivalcem in faranom. Župnik Martin Golob pravi, da je resnicno hvaležen, da se je prikazala priložnost za sodelovanje s podjetjem Pan Jan, ki je v partnerstvu Porshe Finance Group Slovenia zelo hitro, ucinkovito, odzivno in tehnicno dovršeno speljalo in omogocilo tovrsten projekt. Župnija Grosuplje je prvo župnišce v Sloveniji, ki se lahko pohvali s svojo la-stno elektricno polnilnico. Župnik Martin Golob je ob tem poudaril, da je ponosen in vesel, da se lahko tudi njegova župnija pohvali, da sledi trendom življenja in ra­zvoja, ki se hitro razvija v to smer. Želi si ostati v koraku s casom, zato se zavestno trudi za dobrobit ljudi in zmanjševanje onesnaževanja na vseh ravneh. Del slavnostnega odprtja je bil blago­slov novih elektricnih polnilnic, ki so po­polnoma pripravljene na nove obiskoval­ce in žejne elektricne konjicke. Polnilnice so kvalitetne in hitre, njihova uporaba pa je povsem preprosta in brez­placna. Najboljše pa je, kot pravi župnik, da se lahko posameznik v casu polnjenja svojega avtomobila sprehodi po bližnjem hribu, na katerem stoji grosupeljska cer­kev, ter se tako v miru nadiha svežega zraka in energije ali pa celo spije kavico iz kavomata pri cerkvi. Avtohiša Pan Jan je kot partner in po­krovitelj projekta v sodelovanju s Porshe Finance Group Slovenia ponosna na to-vrstne trajnostne in zelene projekte. “Kot podjetje smo tudi sami zelo okoljsko na­ravnani in podpiramo uporabo ter napre­dek elektricnih vozil,” je še dodala Anita Prijatelj, direktorica podjetja Pan Jan. Podjetje Pan Jan je uspešno slovensko podjetje s tridesetletno tradicijo. Njihove dejavnosti so prodaja in servisiranje vo­zil znamk Škoda in Kia, tehnicni pregledi, center rabljenih vozil, kleparsko-licarska delavnica in še kaj. S sedežem v Trebnjem in poslovno enoto z enakimi dejavnostmi v Ivancni Gorici so srednje veliko podjetje, ki nudi delo šestdesetim zaposlenim in je eno najuspešnejših podjetij na svojem poslovnem podrocju. https://www.panjan.si/ https://www.facebook.com/panjan1 https://www.instagram.com/avtohisa­ panjan/ https://www.youtube.com/channel/ UCY_80xYA7MrcZojDUyqc1tw https://www.tiktok.com/@avtohisa_ panjan? Podjetniški koticek z Obmocno obrtno-podjetniško zbornico Grosuplje ANALIZA GOSPODARSTVA V OBCINI GROSUPLJE V LETU 2020: Na OOZ Gro­suplje vsako leto pripravimo analizo go-spodarstva v obcinah Grosuplje, Ivanc­na Gorica in Dobrepolje, torej v obcinah, ki jih pokriva OOZ Grosuplje. Analiza se osredotoca zgolj na t. i. privatni sektor gospodarstva, to so samostojni pod-jetniki in pa gospodarske družbe vseh pravno-formalnih oblik. Marca 2020 je bila v Sloveniji prvic razglašena epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19), ki je med drugi-mi ukrepi pomenila tudi zaprtje številnih gospodarskih dejavnosti. Da bi zmanj­šali negativne posledice pandemije v gospodarstvu, je vlada podjetjem in za­poslenim ves cas pandemije namenjala izdatna financna sredstva v obliki t. i. protikoronskih ukrepov (temeljni doho­dek za samozaposlene, subvencionira­nje skrajšanega delovnega casa, sofinan­ciranje plac delavcev na cakanju ipd.). Z nestrpnostjo smo pricakovali podatke o delovanju lokalnega gospodarstva v pandemicnem letu 2020. V analizi za leto 2019 smo napovedali, da bo »imela pandemija v letu 2020 kljub izdatni po­moci države pogubne posledice za go-spodarstvo«. Na podlagi pridobljenih podatkov objektivno ugotavljamo, da temu ni tako, naše crnoglede napovedi se niso uresnicile. Številne spodbude, ki jih je gospodarstvo prejelo od drža­ve za omilitev posledic krize, so torej delovale. celotno analizo, podkreplje-no z grafi in dodatnimi analizami ter z navedbo najvecjih lokalnih podjetij po posameznih kazalcih, si lahko podrobno preberete na naši spletni strani www. ooz-grosuplje.si, v nadaljevanju pa na kratko povzemamo empiricne podatke, ki našo zgornjo oceno potrjujejo. Celotni prihodki poslovnih subjek­tov v vseh treh obcinah so se v letu 2020 prvic od leta 2013, ko smo zaceli z našo analizo, zmanjšali. Prej so ves cas v skladu z konjukturo gospodarstva rasli, padec v letu 2020 pa je glede na pojav korona virusa in zapiranje gospodarstva pricakovan, a manjši kot smo glede na izredne razmere v gospodarstvu prica­kovali. Celotni prihodki poslovnih su­bjektov v vseh treh obcinah so v letu 2020 znašali 1,251 milijarde evrov in so se glede na leto poprej, ko so znašali 1,302 milijarde evrov, zmanjšali za 51 milijonov evrov oz. za 3,9 %. Skupno povprecno število zaposle­nih v obravnavanih poslovnih subjektih v vseh treh obcinah raste skozi celotno opazovano obdobje in se je navkljub pandemiji povecalo tudi v letu 2020. Znašalo je 9.071 zaposlenih, kar je 2,1 % vec kot v letu 2019. Poslovni subjekti v vseh treh obcinah v vseh letih naše analize, od leta 2013 dalje, izkazujejo dobicek, kar je dober znak. In tako je bilo tudi v pandemicnem letu 2020. Vseeno je bil izkazan dobicek poslovnih subjektov v vseh treh obcinah v letu 2020 najnižji v zadnjih štirih letih, znašal je 56,3 mio evrov, kar je 19,8 % oz. za 13,9 mio evrov manjši kot v letu 2019, ko je dobicek poslovnih subjektov v vseh treh obcinah skupaj znašal 70,2 mio evrov. V pandemicnem letu 2020, ko so bila zaradi zaprtja dejavnosti ogrožena številna delovna mesta, do bistvenega povecanja števila nezaposlenih ni pri­šlo. Povprecna letna stopnja registrirane brezposelnosti je resda v vseh treh obci­nah narasla, vendar ne obcutno, giblje se nekje na ravni iz leta 2018 oz. 2017. Spodbudno je tudi, da je povprecna sto­pnja brezposelnosti v vsaki izmed treh obcin, ki jih pokriva OOZ Grosuplje, pre­cej nižja od slovenskega povprecja. In še hiter pregled gospodarstva v letu 2020 v obcini Grosuplje. 2.020 po­slovnih subjektov iz obcine Grosuplje, kar je za 4,6 % vec kot leto poprej, je v letu 2020 ustvarilo 799,5 mio evrov prihodkov, kar je kar za 2,1 % manj kot leto poprej. Pri tem so ustvarili 29,6 mio evrov dobicka, kar je za 16,4 % manj kot leto poprej. Ob tem so v povprecju zapo­slovali 5.149 oseb oz. 3,3 % vec kot leto poprej. Obcina Grosuplje je od vseh treh obcin gospodarsko najbolj razvita obci­na in to potrjuje tudi naša analiza: ustvari krepko vec kot polovico skupnih prihod­kov, zaposluje vec kot polovico zaposle­nih, na njenem obmocju ima sedež vec kot polovica vseh poslovnih subjektov. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše clane in stranke obvešcamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za prepreceva­nje širjenja virusa covid-19 možen ob izpolnjevanju PCT pogoja in po pred­hodnem dogovoru. Vsa komunikacija poteka preko elektronske pošte ooz. grosuplje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas epidemije spremljamo ak­tualne razmere v gospodarstvu. Vse po­membne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Pregled gospodarskih kazalnikov v obcini Grosuplje GRAF: CELOTNI PRIHODKI PO POSLOVNIH SUBJEKTIH V OBCINI GROSUPLJE TABELA: 5 NAJVECJIH PODJETIJ V OBC. GROSUPLJE PO CEL. POSLOVNEM (VIR: WWW.BONITETE.SI) IZIDU V 2020 (VIR: WWW.BONITETE.SI) Poz. 2020 / Poz. 2019 Podjetje Cel. posl. izid v MIO EUR (v letu 2020) 1. / 1. ADLES D.O.O. 4,0 (+0,4) 2. / 4. LOGO ENERGIJA D.O.O. 2,7 (+0,6) 3. / 3. GABRIEL ALUMINIUM D.O.O. 2,5 (-0,1) 4. / -. TRANSPORT FINEC D.O.O. 1,6 (-) 5. / -. BELIMED D.O.O. 1,4 (-) Celotni prihodki v obcini Grosuplje so v letu 2020 znašali 799,5 MIO EUR, kar je za 2,1% manj kot v letu 2019, ko so pri­hodki znašali 816,3 MIO EUR. Zmanjšali so se tako prihodki go-spodarskih družb kot tudi prihodki samostojnih podjetnikov. Kot že povedano, glede na pandemicno leto 2020, je to nav­kljub padcu prihodkov odlicen rezultat. TABELA: 5 NAJVECJIH PODJETIJ V OBCINI GROSUPLJE PO CELOTNIH PRIHODKIH IZ POSLOVANJA V LETU 2020 (VIR: WWW.BONITETE.SI) Poz. 2020 / Poz. 2019 Podjetje Celotni prihodki iz poslovanja v MIO EUR (v letu 2020) 1. / 1. LOGO ENERGIJA D.O.O. 56,8 (-9,7) 2. / 2. BELIMED D.O.O. 39,9 (0,0) 3. / 4. DON DON D.O.O. 31,0 (-6,1) 4. / -. MILŠPED D.O.O. 29,5 (-) 5. / 4. KASTELEC LADO S.P. 27,5 (-7,0) GRAF: ŠTEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV V OBCINI GROSUPLJE (VIR: WWW.BONITETE.SI) Število poslovnih subjektov v obcini Grosuplje je konec leta 2020 znašalo 2.020 enot in je glede na leto poprej, ko je znašalo 1.932 enot, zraslo za 4,6%. Povecalo se je tako število samostoj­nih podjetnikov kot tudi število gospodarskih družb. Vsekakor dober podatek in malce nepricakovan. GRAF: POVPRECNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO POSLOVNIH SUBJEKTIH V OBCINI GROSUPLJE (VIR: WWW.BONITETE.SI) GRAF: CELOTNI POSLOVNI IZID PO POSLOVNIH SUBJEKTIH V OBCINI GROSUPLJE (VIR: WWW.BONITETE.SI) Povprecno število zaposlenih v obcini Grosuplje je konec leta 2020 znašalo 5.149 oseb, kar je 3,3% vec zaposlenih kot konec leta 2019, ko je bilo zaposlenih 4.985 oseb. Medtem ko se je povprecno število zaposlenih pri gospodarskih družbah povecalo, se je povprecno število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih zmanjšalo. TABELA: 5 NAJVECJIH PODJETIJ V OBCINI GROSUPLJE PO POVPRECNEM ŠTEVILU ZAPOSLENIH V LETU 2020 (VIR: WWW.BONITETE.SI) Poz. 2020 / Poz. 2019 Podjetje Povp. št. zaposl. (v letu 2020) 1. / 1. DON DON D.O.O. 288 (-28) 2. / 2. BELIMED D.O.O. 234 (+11) 3. / 4. KASTELEC LADO S.P 231 (+19) 4. / 3. TRANSPORTI FINEC D.O.O. 209 (-8) 5. / 5. MILŠPED D.O.O. 163 (+18) POSTANI PISATELJ-ICA ZA 1 DAN Turizem Grosuplje je z namenom promocije Žabje hiše izvedel literarni natecaj z naslovom "Postani pisatelj-ica za en dan." Natecaj je potekal od 1. 9. - 29. 10. 2021. K sodelovanju je bilo povabljenih vec osrednjeslovenskih šol (4. in 5. razredi). Prejeli smo kar nekaj zanimivih zgodbic, med katerimi je strokovna komisija izbrala najboljše. Otroška domišljija je res brez meja in prebiranje prispelih zgodbic nam je bilo v veselje. Najboljše in nagrajene 4 zgodbice so bile: 1. Žabodivšcina (OŠ Ketteja in Murna, Ljubljana), 2. Žabec Štefan na Radenskem polju (OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani), 3. Žabec in Žabka (OŠ Ketteja in Murna, Ljubljana), 3. Žabji sendvic (OŠ 27. julija, Kamnik). Avtorica zmagovalne zgodbice bo za nagrado popeljala celotni razred na voden ogled Žabje hiše. Hvala razrednicarkam za sodelova nje in spodbujanje otrok k pisanju. Zgodbice bodo razstavljene v Žabji hiši. Vec o tem boste lahko izvedeli na spletni strani www.visitgrosuplje.si. ŽABJA HIŠA: ZIMSKI DELOVNI CAS Sporocamo vam, da je Žabja hiša prešla na zimski delovni cas. Ogled centra je možen ob: VIKENDIH - od 10. do 16. ure (brez predhodne najave) DELOVNIKIH - po dogovoru po predhodni najavi. Ob ponedeljkih ogledi niso možni. Hvala za razumevanje in lepo vabljeni k obisku! LITERARNI NATECAJ TurizemGrosuplje Adamiceva cesta 15 1290 Grosuplje www.visitgrosuplje.si Facebook: /visitgrosuplje Instagram: @visitgrosuplje YouTube: Visit Grosuplje krajinski ark polje Ekskurzija v Nemcijo in prenos znanja Pomemben del vseh mednarodnih projektov je tudi prenos znanja med državami. Tako smo se z ekipo projekta LIFE AMPHICON, katerega glavni cilj je varstvo dvoživk in ohranjanje njihovih habitatov, oktobra udeležili mednaro­dne konference na temo varstva dvoživk - "Renaturation of lakes and kettle holes, ponds and pools and other amphibian conservation measures." Konferenca je potekala v mestu Criewen, v Narodnem parku spodnje doline Odre v Nemciji. Na konferenci smo sodelovali s predstavi­tvijo projekta LIFE AMPHICON. Ukrepi za dvoživke se v Nemciji izva­jajo že vrsto let. Ogledali smo si številne primere tako dobrih kot slabih praks na že izvedenih ukrepih za varstvo dvoživk (podhodi, ograje za dvoživke). Na ob-mocju jezera Felchowsee, ki ga upravlja partner projekta VUO - Združenje nacio­nalnega parka spodnje doline Odre, smo si ogledali nekaj vecjih mlak za dvoživke. Seznanili smo se z nacinom vzdrževanja mlak ter z izzivi, s katerimi se pri vzpo­stavitvi in vzdrževanju mlak v parku sre-cujejo. Kot zanimivost, na nekaterih ob-mocjih se za preprecevanje zarašcanja obmocja v neposredni bližini mlak na­mesto košnje uporablja paša. Podoben model bi bilo smiselno preizkusiti tudi v Sloveniji. S predstavnikom Brandenburškega državnega urada za okolje, zdravje in varstvo potrošnikov Norbetom Schnee­weissom smo si ogledali nekaj že zgraje­nih podhodov in usmerjevalnih ograj za dvoživke ter se v živo prepricali o pome-nu kakovostne in premišljene izvedbe. Vodja oddelka za informiranje, izo­braževanje, trajnostno rabo prostora, raziskave in dokumentacijo v Biosfer­nem rezervatu doline Labe Spodnje Sa­ške dr. Franz Höchtl nam je predstavil naloge biosfernega rezervata. Rebecca Heiligtag pa nam je predstavila projekt LIFE Auenamphibien, ki je usmerjen v ohranjanje habitatov za dvoživke na po­plavnem obmocju reke Labe. Na teren­skem ogledu so se nam pridružili tudi predstavniki dveh bližnjih biosfernih rezervatov, ki so nam predstavili svoje nacrte za zašcito dvoživk. Tik pred zakljuckom ekskurzije smo naleteli na eno od zašcitenih vrst v pro-jektu LIFE AMPHICON v Nemciji in na Danskem, velikega severnega pupka (Triturus cristatus), ki nas je še enkrat opomnil na pomen ohranjanja dvoživk in varstva njihovih habitatov. Pripravila: Tina Stepišnik Avtorici fotografij: Tina Stepišnik in Jasna Tarman Zavod za turizem Grosuplje pridobil tri elektricna kolesa Na podlagi programa dela upravlja­nja Krajinskega parka Radensko polje je Turizem Grosuplje pridobil tri e-kolesa. Projekt v višini 6.065,97 evrov je v ce­loti financiralo Ministrstvo za okolje in prostor v sklopu izvajanja ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti z na­menom prilagajanja na podnebne spre­membe in trajnostne mobilnosti. Kolesa so namenjena za pomoc pri terenskem delu izvajanja nalog upravljalca zavaro­vanega obmocja Krajinskega parka Ra-denskega polja. Krajinski park Radensko polje je cu­dovit košcek narave, ki nas v vseh letnih casih navdušuje s svojimi posebnost-mi in raznolikostjo. A narava je krhka in tega se upravitelji parka še kako dobro zavedamo. Da bomo svoje delo v parku lahko opravljali v sožitju z naravo in brez dodatnega kaljenja njenega miru, smo se za potrebe našega terenskega dela opremili s kolesi. Tako bomo poskrbeli za naravi prijaznejšo mobilnost. Ko naslednjic švignete mimo kolesar­ja na obronkih parka, naj vas to spomni na mir, ki ga lahko užijete le nekaj me-trov proc. Še posebej pa vas vabimo v Žabjo 12. tradicionalni jesenski pohod Po poti kulturne dedišcine Šmarje - Sap v organizaciji Turisticnega društva Šmarje - Sap Zgodovina pohodov v organizaciji 9.30, pa je bil že dvanajsti in je vodil po Razkrivajo nam že najzgodnejše obdo­Turisticnega društva Šmarje – Sap je že poteh in stranpoteh, ki so oznacene z lic-bje poselitve teh krajev in pomen stare zelo dolga. Tokratni tradicionalni jesen-nimi informacijskimi tablami, ki nas po-dolenjske ceste. Celotna pot kulturne ski pohod v soboto, 16. oktobra 2021, ob peljejo skozi zgodovino Šmarja - Sapa. dedišcine Šmarje - Sap vodi od informa­tivne table pri Družbenem domu, mimo cerkve Marije Device in Turncka do Rim-ske ceste, kapelice in cerkve sv. Križa v Tlakah, mimo Velikega Vrha na Farovški hrib, Podgorico, Paradišce, Brvace, preko Cikave na Sela, pod gozdom nazaj proti Sapu in po Ljubljanski cesti v Šmarje. Ce-lotna pot je dolga približno 12 km, nas pa je vodila po delu poti ob informacij­skih tablah, ki oznacujejo dedišcino in znacilnosti kraja. Na tem pohodu smo traso malce prilagodili zaradi teme, ki smo jo obravnavali. Zastavljeni sta bili vprašanji, na katera smo poizkušali odgovoriti: • Ali je vas, ki nima vec svojega vzorc­nega jedra, svoje arhitekturne poseb­nosti, enako brezdušna, kot mesto brez središca? • Ali nas današnje ulice povezujejo ali locujejo? Z odgovori na vprašanja smo želeli spoznati vpliv sodobnega življenja na razvoj oz. izginjanje starih vaških jeder ter razvijati zavest udeležencev pohoda vseh generacij o kulturni dedišcini Šmar­ja. Tudi tokratni pohod na temo pomena in funkcije javnih vaških prostorov nekoc in danes je bil rekreativno-izobraževalne narave s strokovnim vodenjem clanov društva. Skozi tematiko so nas popeljali Davor Tomažin, Dejan Vilar, Jože Grozde ter pohodniki s koristnimi informacijami in poznavanjem podrocja. START: Družbeni dom oziroma lipa pred cerkvijo, T1: Železniška postaja, vpliv železnice na kraj, T2: Podgorica, primer tipicne vasi, T3: Farovški hrib, pogled na Šmarje, T4: Veliki Vrh, T5: Razdrto - Trije križi, vpliv ceste »Ride«, T6: Mali Vrh, cestna infrastrutkura, T7: Tlake, T8: Gajnice, vas brez »kmetov«, T9: Sap, vas na »grickih«, CILJ: center Šmarja. Pohod smo kot obicajno priceli pri Družbenem domu v središcu Šmarja in si že na zacetku ogledali vaški center, ki je že od nekdaj zelo prepoznaven in obli­kovan med cerkvijo, Turnckom, nekda­njo šolo, sedanjo pošto, gostilno, tudi za­tocišce za popotnike, nekdanjo trgovino in mesarijo, nekdanjim pokopališcem ob cerkvi z obzidjem, družbenim domom, ob razvodnici poti med kraji. Skupaj z vodicem smo se tudi spraševali, kje je pravzaprav pravo vaško jedro in kaj to je. Obmocje Šmarja - Sapa je bilo gosto poseljeno že v prazgodovinski dobi. Sta- ro Šmarje je bilo 700 let cerkveno in kul­turno središce SZ dela Dolenjske. Nasta-lo je na ozemlju, ki so ga rimski graditelji s cesto via publica Emona–Neviodunum povezali s širnim svetom in ga v marsi-cem že urbanizirali. Šmarje se je razvilo v naselje obcestnega tipa, kar je tudi vpli­valo na oblikovanje njegovega jedra. V obcinskem prostorskem nacrtu Ob­cine Grosuplje je navedeno, da se bo Šmarje razvijalo kot gospodarsko, zapo­slitveno, kulturno-turisticno in oskrbno središce, kot dopolnitev funkcij in po­nudbe mestnih dejavnosti Grosupljega. Jedro naselja bo dopolnjeno in urejeno s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi. Hkrati pa so nacrtovane kvalitetne javne površine z zelenimi povezavami v zaled­je odprtega prostora. Proces transformacije vasi, predvsem pa spremenjena vloga prometnih poti, nedvomno vpliva na proces oblikovanja vaških jeder in vaških naselij. Nadaljevali smo proti železniški po­staji, kjer smo spoznavali vpliv železnice na kraj. Leta 1893 je v Šmarje pripeljal prvi vlak. Železniška postaja se je ves cas imenovala Šmarje - Sap in predstavlja mejo med nekdanjima locenima nase­ljema Šmarje ter Sap, ki so ju spojili leta 1971. Središce vasi Sap so po ustnem iz­rocilu primerjali z Rimom. Ta je nastal na sedmih gricih. Podobno je imela vas Sap nekdaj bolj oblikovane gricke, saj je bila skoraj vsaka domacija v osrednjem jedru na svoji "vzpetini". Skoraj vsaka hiša ozi­roma domacija je imela svojo "lužo", to je kotanja, v kateri se je ob deževju zbi­rala voda, s katero so napajali živino. Še danes je živ spomin na Finžgarjevo lužo, Vrhncanovo lužo, Šturmovo lužo, Jero­movo lužo. Najdalj se je obdržala Jero­mova luža na sredini vasi (do leta 1950). Na tem mestu stoji zdaj Zajceva hiša. V Podgorici smo spoznali tipicno vas. V preteklosti se je vecina vašcanov ukvarjala s kmetijsko dejavnostjo (živi­noreja). Posesti so bile srednje velikosti. Trenutno so v vasi še tri kmetije, katerih lastniki pa niso zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Vas nima in ni imela jedra. Tako imenovana »komušna« je bila poleg Ambroževih (št. 9) na prostoru, kjer je danes eko otok. Tu so imeli vcasih urejeno balinišce. Sicer pa so v preteklosti v vasi veliko plesali in to na dvorišcih posameznih kmetij. Mimo kapelice sv. Antona smo prišli do info tocke na Farovškem hribu. Usta­vili pa smo se ob znameniti klopci s pre­krasnim razgledom proti Šmarju in celo­tni Grosupeljski kotlini. Tu nam je Dejan Vilar predstavil nekdanjo vlogo vaškega jedra v Šmarju in okolici, ki ga je obli­koval v svojem diplomskem delu z raz­mišljanjem, kako bi se dalo posodobiti samo jedro Šmarja s postavitvijo novega sodobnega centra kulture in družabnih dogodkov s precudovitim razgledom na cerkev. Pot nas je vodila na Veliki Vrh, ki va­škega jedra nima. Po poti proti Malemu Vrhu smo spoznavali vpliv ceste z ridami, ki je leta 1868 nadomestila tedanjo de­želno cesto med Ljubljano in Šmarjem. Potekala je po nekdanji trasi rimske ce­ste. Ravnokar jo prenavljajo, ker je po­membna ne samo za te kraje, ampak za celotno pot od Ljubljane proti Dolenjski in naprej. Na Malem Vrhu nas vsakokrat pogo-sti clanica društva Majda Hocevar, zato se je tu vedno prijetno ustaviti. Pocitek smo izkoristili za predstavitev Pavlickove mame ob znameniti vecstoletni lipi, ki ji niti narava ni mogla do živega. Prijetno pripoveduje o zgodovini kraja. Prav na mestu, kjer smo se ustavili, je po vojni bila zaigrana Miklova Zala. Nadaljevali smo na Razdrto do kapelice pri Treh kri­žih, mimo katere je nekoc potekala rim-ska cesta, ter proti Gajnicam, ki so znane kot vas brez kmetov. Domacin Denis Pe­trovic nam je razkazal svoj domaci žival-ski vrt, ki ga iz dneva v dan dopolnjuje. Nadaljevali smo po gozdni poti do Sapa, ki je znan kot vas na grickih. Ob poti smo spoznavali današnje zna-cilnosti vaških skupnosti. Nekatere tu zapisane podatke ali ustno posredovane na pohodu smo preverjali pri domacinih, tudi v zemljiški knjigi, Franciscejskem ka­tastru iz leta 1823 itd. Zato gre zahvala prizadevnim clanom Turisticnega dru­štva in simpatizerjem dela društvenikov. Po prijetni poti pa smo tradicionalni po-hod zakljucili z malico v vaškem centru Šmarja v gostilni Majolka. Za Turisticno društvo Šmarje - Sap Marko Fric Delavnica izdelovanja poprtnikov Poprtnik ali župnek je praznicni obre­dni kruh, katerega priprava je vpisana tudi v register nesnovne kulturne dedi-šcine pri Ministrstvu za kulturo. Prvi za­pisi o poprtniku segajo v 17. stoletje. Kot glavna obredna jed je moral poprtnik, zavit v prt v božicnem praznicnem casu, poleg blagoslovljene vode, blagoslovlje­ne vejice cvetnonedeljske butare, božic­nega žita in križa, stati na mizi od božica do Svetih treh kraljev. Drugi viri pravijo, da so ga gospodinje pekle za vse tri sve­te vecere, tretji viri pa navajajo, da so ga pekle pred Svetimi tremi kralji. Kruh je bil namenjen vsem družinskim clanom, prav tako pa tudi domacim živalim in go- stom, ki so med prazniki prišli na obisk. Kolikor je zgodb o tem, kdaj se pece po­prtnik, toliko je tudi razlicnih obredov, ki spadajo zraven po ljudskem verovanju. Od tega, da drobtinice poprtnika v vo­dnjaku poskrbijo za cisto in neoporecno vodo ter preprecujejo suše in poplave, do tega, da bo otrok v novem letu zrasel toliko, kolikor velik kos poprtnika bo po­jedel. Seveda jih je nekaj povezanih tudi z ljubeznijo – fantje so imeli izgovor za obiskovanje deklet po hišah, saj je velja-lo, da se bo v prihodnjem letu porocil, ce bo poskusil 9 razlicnih poprtnikov. V želji, da bi se obicaj ohranjal še na­prej, v Vodomcevem gaju v Koci dveh kraljickov pripravljamo delavnico iz­delovanja poprtnikov v soboto, 4. 12. 2021, ob 10.00. Vabljene vse generacije, Turizem / Ekologija Takole so s kvašenim testom ustvarjali Mladi varuhi narave. ki se želite nauciti izdelave poprtnika, da boste ob božicnih praznikih lahko razve­selili svojo družino in goste z odlicnim in vabljivim svecanim kruhom. Število mest je omejeno, zato zbiramo prijave do 30. novembra na 051 203 253 ali info@vodomcevgaj.si. V primeru, da bo prijav vec, bomo delavnico izvedli še v popoldanskem casu. Vse pripomocke in sestavine dobite na delavnici, specen kruh pa boste lahko odnesli domov. De-lavnico bomo izvedli ob upoštevanju vseh aktualnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Na delavnico se lahko prijavi vec družinskih clanov. Za otroke bo še po­sebej veselo, saj tradicionalno poprtnik zaljšajo številni okraski, ki kar klicejo po otroški domišljiji. Obicaj je tudi, da je na poprtniku toliko ptickov, kolikor je otrok v hiši, zato vabljeni k ustvarjanju tudi otroci. Mogoce pa nam bo ostalo tudi nekaj testa za izdelavo kakšnega parkeljna! Mladi varuhi narave so med krompirjevimi pocitnicami v Koci dveh kraljickov že ustvarjali iz kvašenega te­sta in ob tem neizmerno uživali. Nastale so prave umetnine, veselju pa ni bilo vi-deti konca, ko je iz vroce peci zadišalo po sveže pecenih izdelkih. Vec informacij o izvedbi delavnice najdete na spletni strani www.vodom­cevgaj.si. Marko Košcak Obvestilo uporabnikom kmetijskega gospodarstva o izvzemu iz izvajanja in obracuna storitev praznjenja obstojecih pretocnih oz. nepretocnih greznic ali MKCN V primeru nastajanja blata v obsto­jeci pretocni oz. nepretocni greznici ali MKCN na kmetijskem gospodarstvu rejnih živali je kmetijsko gospodarstvo lahko izvzeto iz izvajanja in obracuna storitev praznjenja obstojecih pretocnih ali nepretocnih greznic ali MKCN. Blato mora biti zmešano skupaj z gnojnico ozi­roma gnojevko in pred gnojenjem oziro-ma pred nadaljnjo uporabo skladišceno najmanj šest mesecev. Lastnik kmetijske­ga gospodarstva lahko v tem primeru pri izvajalcu javne službe uveljavlja izvzem iz opravljanja in obracuna storitve javne službe s tem, da dostavi izjavo o upo­rabi blata za gnojilo v kmetijstvu z eno od obveznih prilog, navedenih spodaj. Priloga ne sme biti starejša od 6 mese­cev. Izjava je objavljena na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko obrazci. S podpisom izjave se lastnik kmetijskega gospodarstva obvezuje, da z blatom iz svoje greznice oz. MKCN ravna skladno z zakonodajo. Lastnik kmetijskega gospodarstva mora dostaviti izjavo na Javno komunal-no podjetje Grosuplje, d. o. o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje ali na elektronski naslov prevzem.blata@jkpg.si. Z 31. 12. 2021 potece izvzetje iz izvajanja in ob-racuna storitev praznjenja obstojecih pretocnih ali nepretocnih greznic ali MKCN, zato morate v primeru, da želi­te le-to uveljavljati še naprej, zadevo obnoviti. Do navedenega datuma nam pošljite izpolnjeno izjavo o uporabi blata. Izvzem velja za triletno obdobje planskega cišcenja 2022–2024. Sicer pa se izvzem uveljavi s prvim dnem meseca, v katerem izvajalec javne službe prejme izjavo, ce je dostavljena do 25. dne v me-secu. Evidencni list, ki je priložen dopisu, la-stnik obdrži in ga vodi za svojo evidenco. Obvezna priloga izjave: • Izpis iz centralnega registra govedi (seznam govedi na gospodarstvu) – ali • Izpis iz centralnega registra prašicev ali • Izpis iz centralnega registra kopitarjev ali • Izpis iz centralnega registra drobni­ce (podatki o sporocenem staležu v CRD) ali • Obrazec B-Stalež rejnih živali na kme­tijskem gospodarstvu (iz zbirne sub-vencijske vloge). Za vec informacij lahko poklicete v casu uradnih ur (od ponedeljka do petka med 8.00 in 13.00) na tel. 01-7888-954. Obisk ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Domu starejših obcanov Grosuplje – enota Loški Potok V okviru svojih rednih regijskih obi-skov je minister za delo, družino, soci­alne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj obiskal regijo Jugovzhodna Slovenija. Obisk je triclanska delegacija z mini-strstva pricela v Loškem Potoku, kjer se je udeležila delovnega kosila skupaj z di­rektorico DSO Grosuplje Metko Velepec Šajn, predsednico sveta zavoda DSO Grosuplje Klavdijo Mehle, podpredse­dnikom sveta zavoda DSO Grosuplje Ja­nezom Svetkom, županom Obcine Lo-ški Potok Ivanom Bencino, vodjo enote Loški Potok Lidijo Knavs ter še z nekaj predstavniki DSO Grosuplje in Obcine Loški Potok. Gostiteljica, direktorica doma starej­ših obcanov Grosuplje Metka Velepec Šajn, je izrazila pomen Doma za obmo-cje, ki ga pokriva, in izzive, s katerimi se srecujejo na vsakodnevni ravni v casu koronavirusa, predstavila je v zadnjem casu izvedene investicije in predvidene projekte, med katerimi odmeva zlasti projekt Srebrna vas. V letu 2022 je pred­videnih kar nekaj investicij. Dom starejših obcanov Loški Potok je z izvajanjem institucionalnega varstva pricel februarja 2009, ko so se vselili prvi stanovalci, in je v lastni Obcine Loški Po-tok. Sodelovanje Doma starejših obca- Na fotografiji z leve proti desni: Klavdija Mehle, predsednica sveta zavoda DSO Grosuplje, Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Metka Velepec Šajn, direktorica DSO Grosuplje, Janez Svetek, podpredsednik sveta zavoda DSO Grosuplje in dr. Alenka Šverc iz kabineta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. nov Grosuplje, ki je tudi najemnik objek­ta, in Obcino Loški Potok se ocenjuje kot dobro. V enoti je trenutno 58 stanoval­cev, od tega 20 moških. Najstarejši moški šteje 98 let, najstarejši stanovalki pa 95. Po obcinah stalnega bivališca je najvec, kar 18 stanovalcev, prav obcanov ob­cine, iz grosupeljske obcine jih je 5. Od storitev, ki jih zavod izvaja, je tudi pomoc družini na domu. V Domu je 31 zaposle­nih. Namen obiska je seznanitev vlade Tradicionalni obcinski test hoje na 2 km s težavami in priložnostmi, s katerimi se regija srecuje, ter priprava ustreznih ukrepov in rešitev. Obisk je tudi ponudil priložnost za pogovor o številnih odprtih vprašanjih. Obisk bo ostal v lepem spominu zlasti oskrbovancem Doma, saj si je minister vzel cas tudi za kratek pozdrav, kot se spodobi ob martinovem, pa je zadonela vesela pesem. Andreja Boršcak, DSO Grosuplje Letos smo tradicionalna obcinska testa hoje na 2 km v sodelovanju z Ob­cino Grosuplje izvedli v jeseni, in sicer v dveh razlicnih terminih. Prvi obcinski test hoje je potekal v soboto, 25. 9. 2021, drugi pa v soboto, 9. 10. 2021, med 8.30 in 12.00 po prenovljeni Poti zdravja, od pokopališca Resje proti Spodnji Slivnici. Udeleženci ste s pomocjo usposoblje­nih zdravstvenih delavcev ZD Grosuplje testirali svojo telesno pripravljenost ter dobili priporocila za telesno dejavnost. Veseli smo, da je bila udeležba velika, saj ste s tem pokazali, da vam je mar za svoje zdravje in se zavedate pomena gi­banja, tudi ko zdravstveno stanje v svetu ni rožnato. Hvala Pekarni Grosuplje, ki je tudi to-krat poskrbela za zdrav prigrizek z dona-cijo svojih zdravih kruhkov, radiu Zeleni val za oglaševanje in branje obvestil na njihovem radiu ter vklapljanje v živo z dogodka, Obcini Grosuplje za promoci­jo in sodelovanje pri projektu, predvsem pa vsem sodelujocim zaposlenim ZD Grosuplje in udeležencem testa hoje. Bodite aktivni in skrbite za svoje zdravje! Manca Grum, dipl. fizioterapevtka s spec. znanji, ZVC Grosuplje Zacelo se je cepljenje proti gripi v sezoni 2021/2022 V ponedeljek, 18. oktobra 2021, se je v okviru kampanje »Zavihajmo rokave! Cepimo se proti gripi« zacelo cepljenje proti gripi v sezoni 2021/22. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporoca vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zašcititi pred bole-znijo, še zlasti skupinam z vecjim tvega­njem za težek potek bolezni. Cepljenje proti gripi je tudi letos brezplacno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim za­varovanjem. Preprecevanje gripe Gripa je zelo nalezljiva bolezen in predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje, saj se virus z lahkoto širi med prebivalci. Za preprecevanje širjenja je priporocljivo upoštevati tri enostavna pravila: • ce zbolimo in bi lahko imeli gripo, ostanemo doma, • temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju/kašljanju si usta pokrije-mo s papirnatim robckom za enkra­tno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav, • najucinkovitejša zašcita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje, ki šciti tako pred boleznijo kot tudi pred morebi­tnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Zato je cepljenje priporocljivo za vse, ki že­lijo sebe in svoje bližnje zašcititi pred boleznijo, ceprav je lahko pri nekate­rih skupinah (starejši, kronicni bolniki, imunsko oslabljeni ...) uspešnost ce­pljenja nižja. Za koga je gripa posebej nevarna? Ceprav cepljenje proti gripi priporo-camo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zašcititi pred boleznijo, je cepljenje še posebej priporocljivo za skupine z vecjim tveganjem za težek po­tek bolezni. Cepljenje proti gripi še posebej pripo-rocamo: • starejšim od 65 let, • kronicnim bolnikom in njihovim dru­žinskim clanom, • osebam, ki imajo izrazito povecano telesno težo (ITM =40; pri otrocih ITM = 95 percentil glede na starost in spol), • majhnim otrokom (od 6 do 23 mese­cev starosti) in njihovim družinskim clanom, • nosecnicam in njihovim družinskim clanom, • zdravstvenim delavcem in sodelav­cem ter zaposlenim v domovih sta­rejših obcanov, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pa lahko pri svojem delu okužbo prene­sejo na druge osebe, • drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje razlicnih dejavnosti. Bolezen pri mladih bolnikih brez kronicnih bolezni vecinoma poteka kot nekajdnevno vrocinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolecinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebi­valstva pa lahko bolezen poteka s težjo klinicno sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljucnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospita­lizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov. Kje se lahko cepimo? Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki, drugi zdravniki, cepljenje od­raslih pa tudi obmocne enote Nacional­nega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Za cepljenje v ambulantah obmocnih enot NIJZ-ja se je potrebno predhodno naro-citi. Kontakti za narocanje so objavljeni na naslednji povezavi: https://www.nijz. si/sl/cepljenje-proti-gripi-na-obmocnih--enotah-nijz-ja V ZDRAVSTVENEM DOMU GROSU­PLJE se lahko cepite že od ponedeljka, 18. 10. 2021. ZA CEPLJENJE SE PRIJAVITE: • PRI SVOJEM OSEBNEM ZDRAVNIKU ALI • NA TELEFON 051 209 259 (od pone-deljka do petka, od 8.00 do 13.00) Cepljenje je BREZPLACNO za osebe z urejenim obveznim zdravstvenim zava­rovanjem v Sloveniji. Pri vstopu v Zdra­vstveni dom Grosuplje za samo ceplje­nje ni potrebno izpolnjevanje pogoja PCT, izpolnite pa vprašalnik za preverja­nje zdravstvenega stanja pacientov. Ali se je priporocljivo cepiti tudi proti gripi, ce smo že bili cepljeni proti covidu-19 in obratno? Cepljenje proti covidu-19 nas ne zašci-ti pred gripo in obratno, cepljenje proti gripi nas ne zašciti pred covidom-19, saj gre za cepljenji proti razlicnim virusom. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravi socasno ali s kakršnimkoli presledkom. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam Pri starejših osebah in kronicnih bol­nikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporocljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zašcititi starejše osebe in bolnike s kronicnimi obolenji in sta­nji, pri katerih obstaja vecje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljuc­nica). Cepljenje za dolocene skupine se financira iz sredstev obveznega zdra­vstvenega zavarovanja. Vsakoletno cepljenje Virusi gripe se pogosto in hitro spre­minjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da šciti proti virusom, ki bodo predvidoma kro­žili v prihajajoci sezoni. Zato se je treba cepiti vsako leto z enim odmerkom ce­piva, za otroke, mlajše od devet let, ki se prvic cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka. Zašcita se vzpostavi pri­bližno dva tedna po cepljenju in traja vec mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Ceprav v lanskoletni sezoni gripe ni bilo uradno zabeleženega nobenega primera gripe v Sloveniji, je cepljenje izjemno pomembno in smiselno tudi letos, kar velja zlasti za skupine, pri kate­rih gripa lahko poteka težje ali z zapleti. Lanskoletne okolišcine so bile namrec specificne (vzgojno-varstvene in šol­ske institucije zaprte precej casa, ljudje so se zaradi epidemije covida-19 manj družili ter upoštevali tudi ostale ukrepe, ki zmanjšujejo pojavnost covida-19 in hkrati delujejo tudi v smeri zmanjševa­nja prenosa respiratornih virusov, vkljuc­no z gripo). Letošnjo jesen respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot obicajno, prevladujejo zlasti okužbe z re-spiratornim sincicijskim virusom (RSV), v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa. Vec o sezonski gripi si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.nijz. si/sl/gripa-0 Zdravstveni dom Grosuplje Gasilci v enoti Zvoncek (VVZ Kekec Grosuplje) Oktober je mesec požarne varnosti. Letošnja tema je bila požarna varnost v povezavi s potresom in je potekala pod sloganom Po potresu lahko tudi zagori! V sodelovanju s PGD Žalna, PGD Velika Loka in PGD Luce smo izvedli vajo evaku­acije. Gasilci so z vso resnostjo ponazorili potek evakuacije in reševanje ponesre-cene osebe iz ruševin. Vajo evakuacije smo uspešno izpeljali, skupaj z gasilci smo vajo evalvirali in ugotovili, kje so še možnosti za izboljšavo, kaj je primerno, da storimo v resnicni situaciji in kaj bi morali v prihodnje storiti drugace. Po koncu vaje so gasilci razkazali svo­jo opremo. Otroci so se preizkusili v škro­pljenju vode, poizkusili so pravo gasilsko opremo, opazovali opremo gasilskih vo­zil, se nosili na reševalnih nosilnih, pred­vsem pa so radovedno in z navdušenjem vedbi evakuacije. Hvala za cas, ki ste ga spoznavali ter opazovali svoje idole. preživeli z nami in otroki. Veselimo se Ob tej priložnosti bi se vzgojiteljice spomladanskih dni, ko smo se že dogo­kolektiva Zvoncek želele zahvaliti vsem vorili za ponoven obisk. trem prostovoljnim društvom za pomoc Nuša Erjavec in pripravljenost za sodelovanje pri iz­ Tedni vseživljenjskega ucenja na PŠ Žalna Tedni vseživljenjskega ucenja (TVU) so najvidnejša promocijska kampanja na podrocju izobraževanja in ucenja v Slo­veniji. Projekt usklajuje Andragoški cen­ter Slovenije in ga prireja v sodelovanju s številnimi udeleženci, tako v Sloveniji kot v tujini. Projekt opozarja na vseprisotnost in pomembnost ucenja v vseh življenjskih obdobjih ter za vse vloge, ki jih posame­znik v svojem življenju prevzema kot po­sameznik, udeleženec na trgu dela ali clan razlicnih skupnosti. Vsi sodelujoci, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udele­ženci, prispevamo k udejanjanju slogana »Slovenija, uceca se dežela«. (https://tvu. acs.si/sl/domov/) Letos se je projektu »Tedni vseži­vljenjskega ucenja«, ki je trajal od 6. sep­tembra do 10. oktobra, prvic pridružila tudi naša šola. Pripravili in izpeljali smo raznolik nabor dejavnosti, ki so nam zagotovo utrle pot k razumevanju in uresnicevanju kulture vseživljenjskega ucenja. Ucence 1. razreda je obiskal cebelar Miha Škoda. Predstavil jim je življenje cebel in postopek nastajanja medu ter pokazal pripomocke, ki jih cebelarji upo­rabljajo pri delu. Prvošolci so pripravili tudi poucno razstavo starih predmetov, ki jih danes skorajda ne uporabljamo vec in tako spoznavali življenje pred nekaj desetletji. Drugošolci so na igriv in ustvarjalen nacin vstopili v svet programiranja in robotike brez uporabe racunalnika. Pre­ko igre s KUBO robotki so ugotovili, da robotek nicesar ne naredi brez ukazov in funkcij. Ucenci 3. a razreda so bili ob svetov­nem dnevu glasbe še posebej glasbe-no navdahnjeni. V glasbeni delavnici so ustvarjali razlicne ritmicne vzorce, veliko peli in, seveda, petje spremljali s pravimi ter improviziranimi glasbili. Tudi ucenci 3. b razreda niso držali kri­žem rok. Pri likovni umetnosti so izdelali darilne vrecke in jih napolnili s slastnimi jabolcnimi krhlji, ki so jih pripravili sami. Cetrtošolci so pripravili imenitno mednarodno cajanko. Druženje ob caju in piškotih je bilo zelo prijetno in pouc­no, saj so spoznavali življenje Romov ne­koc in danes, poslušali dvojezicno pra­vljico Most prijateljstva ter izdelali igrico »Spomin« v romskem jeziku. Petošolci so v casu projekta razmišljali o možnostih medgeneracijskega sode­lovanja. Odlocili so se, da starim staršem »na roke« napišejo pismo ali razglednico. Presenecenje je uspelo, saj so bili preje­mniki poštnih pošiljk zelo veseli. V vseh oddelkih so ucenci z razlicni-mi dejavnostmi obeležili evropski dan jezikov, ki je posvecen jezikovni razno­likosti v Evropi in spodbujanju ucenja jezikov. Ena bolj zanimivih dejavnosti je bilo pozdravljanje v razlicnih jezikih in izdelovanje stenskih aplikacij, še bolj pa prepoznavanje oglašanja živali v tujih jezikih. Seveda pa ucne ure niso minile brez petja in štetja. Izobraževanje V 3. in 4. skupini podaljšanega biva­nja so ucenci izdelali licna darilca za 60 starejših krajanov iz KS Žalna. Darilca in vrecke s suhimi krhlji, ki so jih pripravili ucenci 3. b razreda, smo pred mednaro­dnim dnem starejših predali predsednici KO RK, gospe Olgi Jaketic, s katero sode­lujemo že vrsto let. Vse ucence od 1. do 5. razreda je obi-skala dipl. med. sestra Angelika Ferjan in jim nazorno predstavila osnove prve po­moci. Pokazala jim je postopek oživljanja neodzivnega cloveka, namestitev neza­vestne osebe v bocni položaj in imobili­zacijo poškodovane roke s trikotno ruto. Predstavljene postopke so ucenci izvaja­li tudi prakticno. Vsi dogodki so nam pustili lepe, pouc­ne in trajne sledi. Iskrena zahvala vsem, ki so se z veseljem in dobro voljo odzvali našemu povabilu, seveda pa tudi vsem uciteljicam in ucencem za aktivno sode­lovanje ter zelo uspešno izpeljan projekt. Koordinatorica projekta TVU: Stanka Erjavec Drugacen dan v šoli - povezujemo se z okoljem V cetrtek, 7. oktobra, smo ucenci in ucitelji POŠ Polica v šoli preživeli druga-cen dan. Obiskali so nas gasilci z njiho-vim interventnim vozilom ter vso opre-mo, ki jo uporabljajo na intervencijah. Preizkusili smo se pri zalivanju s pravo gasilsko cevjo na vodo in na peno, kar je bilo za ucence še posebno zabavno do-živetje. Prav tako so k nam prišli tudi po­licisti ter nam predstavili njihov poklic, vajo na bobnih. Dan je prehitro minil in želimo si, da takšnih preživimo cim vec. Utrinke si lahko ogledate na spodnjih fo­tografijah. Ucitelji POŠ Polica stra. Skupaj smo zaigrali tudi ritmicno Na Glasbeni šoli Grosuplje ne trobimo vsi v isti rog Glasbeno izobraževanje na otroka deluje pozitivno in njegov vpliv cloveka spremlja vse življenje. Otrok s petjem, poslušanjem, z igranjem in ustvarjanjem glasbo doživlja ter se z njo izraža. Na Glasbeni šoli Grosuplje sta že skoraj 50 let, kolikor šola deluje, sicer najbolj pri­ljubljena klavir in kitara, a vsako leto se nekaj otrok odloci za ucenje enega naj­starejših glasbil na svetu – roga. Kaj jih je k temu pritegnilo? CE BI CEV ROGA RAZTEGNILI, BI ME­RILA VEC KOT 5 METROV Rog so v razlicnih oblikah in pod raz-licnimi imeni poznali že v starih civiliza­cijah. Nekdaj so ga uporabljali predvsem za opozarjanje na nevarnost ali ob sve-canostih. Danes ga mnogi zmotno poi-menujejo francoski rog. V današnji obliki je bil namrec prvic izdelan v Nemciji in ni povezan s francoskim lovskim rogom, kopijo nemškega gozdnega roga. Prav tako ni v sorodu z angleškim rogom, ki je pihalo in ne trobilo (in, mimogrede, sploh ni angleškega, ampak poljskega izvora). Najbolj pravilno je torej, ce mu preprosto recemo rog. Je eden bolj zna­nih predstavnikov trobil. Hornisti (tako imenujemo glasbenike, ki igrajo na rog) so morali v 18. stoletju s seboj nositi vec razlicnih cevi, da so lahko igrali v razlicnih tonalitetah. Šele v casu Beethovna so se zaceli uveljavlja-ti ventili, s katerimi se podaljšuje cev na inštrumentu. Z njimi je rog dobil svojo koncno podobo in zaživel v vsem svo­jem sijaju. Danes je nepogrešljiv inštrument v simfonicnih in pihalnih orkestrih ter raz­licnih glasbenih sestavih. Zaradi boga­tega zvoka sodi med izvajalsko najtežje inštrumente. Ucitelj roga na Glasbeni šoli Grosuplje Robert Petric je svojo lju­bezen do inštrumenta in poucevanja strnil takole: »Zlati lesk je le del lepote glasbila, ki igra pomembno vlogo v najbolj izraznih delih orkestrske glasbe in celo v hollywoodski filmski produkciji. Odlocitev za poucevanje ni bila težka, le kdo si ne bi želel necesa tako lepega deliti z iskrivimi ocmi mladega moštva?« Mladim hornistom in drugim ucen­cem Glasbene šole Grosuplje lahko prisluhnete na nastopih v novembru. Maticna enota Grosuplje bo nastopila v sredo, 24. novembra, ob 19. uri v dvo­rani Glasbene šole Grosuplje, Partizan-ska cesta 5. Vljudno vabljeni! Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Nina Kaufman Let's get G.R.E.E.N. - projektno srecanje uciteljev na Osnovni šoli Brinje Grosuplje V tednu od 19. 10. do 23. 10. 2021 je na naši šoli potekalo projektno srecanje uciteljev, ki sodelujejo v projektu Let's get G.R.E.E.N. Projekt združuje ucence in ucitelje osnovnih šol s prilagojenim programom iz 6 držav. V projektu želimo naše ucence ozave-šcati o okoljski problematiki, jih nauciti biti odgovoren do okolja, spoznavati jih z recikliranjem in seveda tudi s ponovno uporabo izdelkov, ki jih želimo zavreci. Srecanje je bilo namenjeno predvsem nacrtovanju projektnih dejavnosti v pri­jekta zastavili. Srecanja se je udeležilo 8 uciteljev, ki so pripotovali iz Severne Ma-kedonije, Latvije, Romunije in Francije. Sodelujoci v projektu smo 20. 10. 2021 zaceli dan s kratko predstavitvijo naših ucencev. Ker so partnerji našo šolo obiskali prvic, vsekakor ni smel manjkati ogled najbolj zanimivih brinjskih kotic­kov. Ucenci naše šole so se tako izka­zali kot izvrstni vodici ter vse pozitivno presenetili z znanjem angleškega jezi­ka. Dan je minil v znamenju druženja z ucenci ter spoznavanja. Popoldan smo se vsi odpravili na Bled, kjer smo se spo­ Izobraževanje / Kultura znavali ter predstavljali vsak svoj šolski smo izdelali nacrt ter si izmenjali ideje, sistem, ucence in izmenjali podatke, ki da bodo v prihodnje izmenjave z ucen­nas vse ucitelje tako zelo zanimajo. ci potekale brez težav, s skrbno dodela- Cetrtek in petek dopoldan sta minila nim nacrtom. Med tem smo popoldne-v znamenju izmenjave informacij, nacr-ve izkoristili za nekoliko manj formalna tovanju dejavnosti, spoznavanju eTwin-druženje, ki so bila enako uspešna kot ninga, izdelavi vprašalnikov … Ucitelji dopoldanska druženja, saj smo skupaj Petra Ceglar predstavlja skladbo »Ideal« Petra Ceglar, 21-letna glasbenica iz Šmarja - Sapa, ki trenutno študira v Valenciji, predstavlja svojo 5. avtorsko skladbo in videospot »Ideal«. Po nasto­pu v oddaji Slovenija ima talent upa, da njena glasba doseže cimvec ljudi, saj si prizadeva, da bi z nasveti, ki jih med vrsticami deli v besedilih, ljudem pomagala. Za nekatere bo to pozitivna radijska pop skladba, za tiste, ki se jih besedilo malce bolj dotakne, pa morda zdravilo za dušo. O vsebini skladbe ... Pesem »Ideal« je nastala pod Petrinim peresom, aranžma pa je ustvarila v so-delovanju z Alexom Volaskom ter ekipo glasbenikov Art Music Records. V mladostnem ritmu besedilo govori o tem, kako si ljudje neprestano v mislih ustvarjamo idealno podobo osebe ali dogodka, naposled pa nas realna slika kasneje razocara zaradi prevelikih prica­kovanj ali slepih prepricanj. »Pesem »Ideal« izhaja iz ljubezenske te­matike, in sicer opeva, kako nas ljubezen zlahka preslepi, naposled pa razocara. Marsikdaj v mislih »zakuhamo« idealno podobo osebe, naposled pa razocarano pridemo do spoznanja, da je ta »ideal« v realnosti nekaj popolnoma drugacnega,« dodaja Petra. »Vedno v zvezde sem kovala to, kar vi-dim v tebi...« (Petra Ceglar, Ideal) Petra pesmi piše z namenom, da lažje premaga nehvaležne situacije, posledic­no pa upa, da njena glasba doseže tudi ostale, ki jim lahko pomaga. »Pesem »Ideal« sama sebi velikokrat zapojem, saj mi ob trenutkih nemoci po­maga »nastaviti misli« nazaj na pravo in zdravo mesto. Letos sem prebrala kar nekaj knjig, ki opisujejo, kako smo ljudje zlahka ujeti v lastno preteklost in stare negativne vzorce ter s tem izzovemo, da se nam pretekle si­tuacije dogajajo znova in znova. Nekateri so vedno prevarani, spet drugi neuspešno lovijo uspeh, imajo težave z zdravjem ali s samopodobo in podobno ... Takšno situa­cijo lahko premagamo z osredotocenostjo nase, na sedanji trenutek, s spremembami ter s hvaležnostjo za vse dobro okoli nas.« Refren tako opeva nov zacetek in pretrgano vez z negativnimi preteklimi dogodki: »Ujameš me v strup preteklosti. Da omami me, zdaj vec ne dovolim. Zaživim, na novo se rodim, v meni je vceraj zamrznil za zmeraj.« (Petra Ceglar, Ideal) Snemanje videospota in prikazana zgodba Videospot je z ekipo Novisuals posne-la v Celju. Zgodba predstavlja kar dve Petri, prvo iz preteklosti in drugo iz se­danjosti. Tista iz preteklosti je nemocna, neslišna, prizadeta ... Medtem ko je »Pe­tra iz sedanjosti« samozavestna, mocna, slišana in srecna. Spot postreže tudi z energicnimi plesnimi deli, ki so jih sesta-vile in odplesale Petrine prijateljice. Vi-deospot si lahko pogledate na Youtube. Nastop na Slovenija ima talent Petra pravi, da si je nastop na »Slove-nija ima talent« želela že od malega. Na avdiciji je pela avtorsko skladbo »Dovolj Kamišibaj v gozdu mi je« in se uvrstila v naslednji krog. Po koncu avdicijskega nastopa pa je žiran-tom podarila še darilce, duhovito pesem v verzih in nasmejala dvorano. Nekaj verzov je posvetila tudi žirantu Branku... Po predvajanem nastopu je uradno otvorila tudi svoj projekt »Top rimce«, kjer javnosti ponuja personalizirane pe­smi (poezijo na duhovit ali resen nacin) za namen obdarovanja bližnjih za rojstni dan, obletnico, poroko in ostale prilo­žnosti. Celotno pesem si lahko ogledate na njenem facebook ali instagram profilu. Tam lahko za narocilo pesmi tudi vzpo­stavite stik (@petraceglar). O selitvi v Valencijo ... Petra si je letos zadala malce pope-striti življenje po vseh lockdownih pre­teklega leta, prav tako pa je želela storiti nekaj mocnega za osebno rast. Septem-bra letos se je za semester preselila v Španijo, natancneje v Valencijo, kjer trenutno študira marketing kot Erasmus študentka. »Mesto sem poznala že od prej in v se­kundi je postalo moj nov dom. Selitev mi je omogocila spoznati cisto novo plat sebe. Najbolj me fascinira španski nacin življe­nja, vse je tako spontano. Spoznala sem tudi ogromno sovrstnikov iz vsega sveta, s katerimi smo postali dobri prijatelji. Mi-slim, da je ta izmenjava moja najboljša odlocitev do zdaj.« Laura Savic, foto: Rok Torkar V mesecu oktobru je KD Spodnja Slivnica izvedlo dogodek za otroke Ka­mišibaj v gozdu. Z otroki smo se dobili v središcu vasi in se peš odpravili do bli­žnjega gozda. Tam so si ogledali pred­stavo v kamišibaj izvedbi Polž Vladimir gre na štop. Otroci so bili navdušeni nad predstavo, še bolj pa nad delavnico, ki je sledila po predstavi. Skupaj s starši so nabrali razlicne gozdne plodove in si na igrišcu Zavrh izdelali svojo gozdno kro-no. Dogodek se je zakljucil s skupinskim plesom in slikanjem. Maruša Trofenik, KD Spodnja Slivnica Jurcicevo leto v Mestni knjižnici Grosuplje in njenih enotah Leto 2021 je na kulturnem podrocju zaznamovala podoba Josipa Jurcica, saj ga je Vlada RS na pobudo Obcine Ivancna Gorice ob 140. obletnici njego­ve smrti proglasila za Jurcicevo leto. Mi-neva tudi 150 let od nastopa uredniške službe pri casniku Slovenski narod in 160 let, odkar je kot sedemnajstletnik obja­vil Pripovedko o beli kaci v Slovenskem glasniku (prva javna objava). Številne aktivnosti, kot so predavanja, simpoziji, razstave in druge prireditve, povezane s tematiko Jurcica, pisateljevo literarno zapušcino, njegovim uredniškim in novi-carskim delom, so potekale na Jurcicevi domaciji, v šolah, knjižnicah ter ostalih organizacijah. Dogodke ob pocastitvi Jurcicevega leta smo organizirali tudi v Mestni knji­žnici Grosuplje. V goste smo povabili dr. Matjaža Lunacka, enega vodilnih psi-hoterapevtov v Sloveniji in literarnega komparativista. Je pisec esejev, kratkih zgodb in strokovnih clankov iz psihoa­nalize, ki jo aplicira tudi na literaturo in pedagogiko. Svoje poznavanje Jurci­cevih del je razdelil na tri dele. Prvi ve-cer je bil posvecen pogovoru o Jurcicu in njegovih strasteh, kjer je predstavil psihološko sliko Jurcicevih junakov. Jo-sip Jurcic sodi med pisatelje, ki so zelo zgodaj zaceli literarno pot. Zato toliko bolj preseneca, da je bil sposoben zelo kompleksnega razumevanja medclove­ških odnosov, ki jih je predstavil skozi za­pletene zgodbe. Med njegovimi stalnimi zanimanji so bili odnosi med oceti (ter ocetovskimi figurami) in sinovi, to je bila tudi tema drugega vecera opusa o Jurci­cu, v katerem je strnil svoja opažanja pri branju in razclenitvi njegovih del. Na tre­tjem, zadnjem veceru, so bili v ospredju liki zdravnikov, ki se nenehno pojavljajo v Jurcicevih literarnih ustvarjanjih. Po-govor z njim je vodil literarni ustvarjalec Dušan Marolt. V krajevni knjižnici Dobrepolje so Jurcicev spomin pocastili s pogovornim vecerom, kjer so v sklopu bralnega kluba Dobrevoljci izpostavili njegovo povest Sosedov sin. V pogovoru se je clanom kluba pridružil tudi slavist in bibliotekar Roman Rozina, poznavalec Jurcicevega življenja in ustvarjanja. Knjižnicarji in knjižnicarke v krajevni knjižnici Ivancna Gorica so v sodelova­nju z Obcino Ivancna Gorica in številnimi ustanovami organizirali razlicne dogod­ke, kjer so promovirali Jurciceva dela, pripravili ucna gradiva za šole, vec Jurci­cevih pripovedk pa približali s pomocjo namiznega gledališca, kamišibaja ter sodelovali pri razlicnih prispevkih v lo-kalnih medijih. Vse to so zbrali na enem mestu na spletni strani Mestne knjižnice Grosuplje (https://www.gro.sik.si/jurci­cevo-leto-2021/), kjer si lahko iz udobja svojega doma preberete ali poslušate še marsikaj zanimivega o Josipu Jurcicu. Tik pred izidom je nova knjiga Domo­znanske zbirke, biografija Josipa Jurcica, za katero je tekst napisal dr. Mihael Gla-van, knjigo pa ilustriral priznani sloven-ski ilustrator, akademski slikar Damijan Stepancic. Petra Kremžar, Mestna knjižnica Grosuplje Noc godbe 2021 10 let Godbe Dobrova - Polhov Gradec Da cas res hitro beži, smo videli v pri­pravah na že tradicionalni godbeni spek­takel Noc godbe, ki leto za letom navdu­šuje gledalce. Godba Dobrova – Polhov Gradec je bila pred stotimi leti ustano­vljena kot Gasilska godba, a je žal delo­vala le 10 let. Leta 2011 jo je skupaj s ka­pelnikom Matejem Rihterjem prakticno iz nic ustanovil Borut Dolinar, pravnuk prvega ustanovitelja. Kar 100 let godbe­ništva na Dobrovi torej in 10-letnica tre­nutne Godbe. Zgodovino smo si preko arhivske fotografske razstave ogledali že teden pred koncertom, ko so na slavno­stni akademiji godbeniki prejeli tudi pri­znanja Zveze slovenskih godb. Lansko leto je koncert Noc godbe ob nastopu epidemije odpadel in tudi letos smo se bali enakega scenarija. Vseeno smo s pripravami priceli še mocno v casu epidemije in jih zakljucili na najlepši mo-žen nacin – z odlicno izvedenim koncer-tom v dveh vecerih. V petek, 22., in nedeljo, 24. oktobra, so gledalci uživali v pestrem programu skladb klasicnih zvrsti do plesne glasbe, moderne popularne glasbe in latino rit­mov, manjkali niso seveda niti godbeni zlati repertoar in figurativno korakanje. Koncert so sooblikovali ucenci Glasbe­ne šole Emil Adamic, ki so svoje znanje predstavili v Mladinskem pihalnem orke­stru in Združenem zboru ucencev Glas­bene šole Emil Adamic. Zaradi zašcitnih ukrepov je bil pevski zbor za koncerta razdeljen – tako so se ucenci enot Šmar­je – Sap in Ig izkazali v nedeljskem kon­certu. Poleg plesnih vložkov baletnikov in plesnih parov so za vrhunce vecera poskrbeli pevski solisti Urška Kastelic, Matej Vovk in dekliški tercet Žažar's Girls. Najvecji aplavz pa so poželi godbeniki solisti, ki so navdušili z nekaterimi izje­mnimi solisticnimi deli. Koncert, ki ga je vodil znani voditelj Jure Sešek, je okrogli obletnici primerno po skoraj treh urah pustil marsikaterega obiskovalca brez besed. Kako tudi ne, ko pa so godbeni­ki ne glede na težke razmere v zadnjem letu in pol obdržali veliko zanosa, veselja in vizije, ki že kaže obrise novih koncer­tov in projektov. Ce ste zamudili tokratni koncert, brez skrbi. Spremljajte Godbo Dobrovo – Pol-hov Gradec in Glasbeno šolo Emil Ada­mic na družabnih omrežjih in obišcite nastope, koncerte, plese in gostovanja. Veseli vas bomo! Janez Dolinar Kultura / Društva Z Grošem do Južne Afrike Je v Grošu kaj novega? Se je v oktobru in novembru kaj zanimivega dogajalo? Seveda! Mesec oktober je bil pri ŠK GROŠ za­znamovan v stilu stojnic in vpisov. Star-tali smo v zacetku meseca na Adamicevi plošcadi v Grosupljem. V prijetnem stilu dnevne sobe sredi mesta smo dijakom in študentom predstavili sam klub, nje­govo delovanje, ugodnosti, merch ter jih tako povabili k vpisu in povezovanju mladih na obmocju naše upravne eno­te. Stojnica se je nato selila pred lokalno knjižnico v Ivancno Gorico, promocijo kluba pa smo sklenili pred Jaklicevim do-mom v Dobrepolju. Po uspešno zaklju-cenih vpisih smo 28. 10. ponovno oku­pirali Adamicevo plošcad. V goste smo povabili podjetje Malinca, ki je v svojem Malinca Mobilu in v okviru svoje akcije “podarili bomo 100.000 palacink!”, pekla palacinke, ki so jih nato delili med Groše­ve clane in ostale mimoidoce. Pred zacetkom realizacije novembr­skih dogodkov smo, tako kot vsako leto, ponovno osvežili organe kluba. Tako je 29. oktobra potekal obcni zbor z voli­tvami, ki so dolocile, da bo Študentski klub Groš vodila predsednica Anamari­ja Ahlin. Za zakljucek meseca je v baru Jama v Ivancni Gorici potekal koncert: Ekskurzija v Jamo. Nastopali sta dve mla­di glasbeni skupini, Babooni in Kokosy. Za vse avanturiste in popotnike smo 5. novembra v klubskih prostorih poslušali potopisno predavanje. Tadeja Skubic je z nami delila svojo izkušnjo z 21-dnevne­ga potovanja po Južni Afriki, za katerega bi lahko rekli, da je bilo precej zanimivo, pestro in adrenalinsko. Ponovno oziroma že skoraj tradicio­nalno smo bili med 30. 10. in 1. 11. del humanitarno-ekološke akcije Manj svec za manj grobov. Skupno smo na poko­pališcih v Grosupljem, Šmarju – Sapu, Ivancni Gorici, Šentvidu pri Sticni in na Vidmu zbrali 4.223,85 €. Zbrana sredstva so namenjena dekletoma s cerebralno paralizo, ki si bosta tako lažje privošcili hipoterapije, ki jima pomagajo pri zdra­vljenju. Hvala vsem, ki ste nas tudi letos podprli pri tej akciji. Za naprej pripravljamo kup simpatic­nih projektov, za katere si želimo, da bi nam aktualne zdravstvene razmere do-pušcale, da jih izvedemo. Naj vam izda-mo le, da pripravljamo koncert s skupino Koala Voice. O vseh prihajajocih dogod­kih in aktualnem dogajanju v klubu (ter morebitnih spremembah) vas bomo še naprej obvešcali preko spletnih omrežij: I facebook (Groš študentski klub) I in-stagram (@sk.gros) I spletna stran: www. klub-gros.si Groševcu ni nikoli dolgcas! Tjaša Bregar, ŠK Groš Uspešno tekmovalno leto cušperskih gasilcev V soboto, 2. oktobra, ravno na dan, ko je v Grosupljem potekalo obcinsko tekmovanje, je bila v popoldanskem casu v Celju svecana podelitev priznanj in pokalov za najboljše ekipe v vseh ka­tegorijah, ki so sodelovale na državnem gasilskem tekmovanju, ki je potekalo z enoletno zakasnitvijo v Celju 5. in 6. ju­nija. Tako so se trije naši mladinci udeležili podelitve, saj so se uvrstili na drugo me-sto v državi. Kljub oteženim treningom in druženju zaradi trenutne situacije jim je odlicno uspela vaja skupaj s štafeto in razvršcanjem. Da so resnicno dobro pri­pravljeni, so potrdili tudi na obcinskem tekmovanju. Žal se zaradi starostne omejitve ne bodo udeležili kvalifikacij za olimpijado, ki jo bo v naslednjem letu gostila naša država v Celju. Zato še en-krat iskrene cestitke in hvala Zoji, Manu­eli, Rebeki, Maruši, Joštu, Niku, Galu, Žigi in Vidu! Da imamo v naši obcini zelo dobre in uspešne ekipe, dokazujejo rezultati na državni ravni, saj so prav vse sodelujoce ekipe iz naše obcine dosegle odlicne re-zultate. Iz našega društva so tekmovale clanice A, ki so dosegle 13. mesto in clani B z osvojenim 20. mestom. Res pohvalno za vse, ki smo prišli na Iz Društva diabetikov Ivancna Gorica vaje in dali vse od sebe, kljub omejitvam. Gasilstvo konec koncev povezuje lju­di, uci pripadnosti in sodelovanja. Stkejo se posebne vezi, ki so mocne kljub pad-cem in neuspehom. Cestitke prav vsem in vsakemu za prosti cas, ki ga nameni gasilstvu, ter za uspehe, za katere vem, koliko truda, casa pa tudi odrekanja in prilagoditev je po­trebnih. Enostavno, hvala vsakemu, ki zna to ceniti. Klavdija Perko Zavodnik POHOD V DERMOŽNIK Zadnji torek v septembru smo ujeli lepo vreme in se odpravili na pohod pro-ti izviru Stiškega potoka. Zjutraj kmalu po deveti uri smo odšli s parkirišca pri sa­mostanu. Sonce nam je skoraj sramežlji­vo namenilo nekaj žarkov, ko smo pre­hodili del poti skozi Gabrje, pa je že kar lepo posijalo in smo že slacili bunde in vetrovke. Pot je bila lepa in po zahtevno­sti primerna za diabetike. Pred odcepom za Dermožnik je lepo zadišalo in smo se morali ustaviti. Potegnil nas je s ceste bograc, ki sta ga ob poti, na »Cirilovem placu«, že pripravljala Danica in Vojko. Ker je nas je bilo blizu 30, je bilo treba pri­peljati še nekaj miz in klopi. Oglasila se je harmonika in nadaljevalo se je druženje s petjem … Bil je lep dogodek. Bograc je bil super in je dal potrebno energijo za popoldansko pot nazaj v dolino. nje. Smo rekli BO in 15. oktobra korajžno, polnoštevilno sedli v avtobus in se v s Hermino odpeljali proti Novemu mestu, potem pa skozi Brusnice v Gabrje pod Gorjanci. Zjutraj je sonce nekajkrat rahlo prebilo megleno zaveso, nato pa se je tr-galo po dolgem in pocez. Pred nami je bil prelep dan in vrh 1178 metrov visoko nad nami. Vse je bilo prilagojeno sposobnostim clanov, tako da so jo, v hoji najmocnejši, potegnili iz Gabrja na Gospodicno. Pot sta vodila Jože in Tomaž. Proti Gospodic­ni je bilo receno za slabo uro hoje, na Go­spodicni pa je tako pisalo za pot navzdol. Organizator se je tako casovno uštel »samo« za petdeset odstotkov, pa so bili nekateri kar hudi nanj. Pri studencku pod Gospodicno smo si po pregovoru »omladili« obraz in popili kavo. Je bilo tudi potrebno zamenjati mokre majice in že smo nadaljevali pot na Miklavža. Lepo je tam nad Cerovim Logom. To je podrocje, kjer so se zadrževali Uskoki, ki so bili prva obrambna linija pred Turki. Danes je to priljubljena izletniška tocka za Šentjernejsko dolino. Še enkrat smo zaokrožili pod TV od­dajnikom in že smo bili na platoju. Tukaj pa je še ležal prvi letošnji sneg in sonce je posvetilo dovolj mocno, da se ni niko­mur nic mudilo. Na vrhu smo srecali ne­kaj Zagrebcanov, saj je tudi zanje tukaj lepa pohodniška tocka. Polni svežega zraka in dobre volje smo se obrnili v dolino, kjer smo »Pri Štefanu« na Slatniku sedli k toplemu obroku. Bil je dobro pripravljen, okusen in primeren, tako da se krvni sladkor ni nobenemu izdatno povišal. Naslednje druženje je napovedano, seveda ob ustreznem pohajanju, v prvi polovici meseca novembra. Dobimo se na Obolnem. Pri nas je lepo, pravijo tudi fletno, predvsem pa koristno za diabetike vseh starosti in vrst. Vabljeni, da se nam pridružite. Nikolaj Erjavec RAZPIS PRIZNANJ ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA LETO 2020 Zveza športnih organizacij Grosuplje, Ljubljanska cesta 40a, 1290 Grosuplje, razpisuje za leto 2021 naslednja priznanja: 1. jubilejna priznanja zlati znak Zveze športnih organizacij Grosuplje, srebrni znak Zveze športnih organizacij Grosuplje, bronasti znak Zveze športnih organizacij Grosuplje. 2. priznanja za športne dosežke a) v clanski in mladinski kategoriji zlata plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje, srebrna plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje, bronasta plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje, b) v kategoriji kadetov in kadetinj ter starejših deckov in deklic mala zlata plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje, mala srebrna plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje, mala bronasta plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje, c) ostalo priznanje Zveze športnih organizacij Grosuplje. 3. priznanje za pomemben prispevek pri razvoju športa v Obcini Grosuplje zlata plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje. V skladu s Pravilnikom o priznanjih in nagradah Zveze špor­tnih organizacij Grosuplje lahko predloge za priznanja vložijo športna društva, organi Zveze športnih organizacij Grosuplje, javni zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja, organi Obcine Grosuplje ter druge organizacije in posamezniki. Predlogi za priznanja morajo prispeti na naslov Zveze špor­tnih organizacij Grosuplje (glej zgoraj) do petka, 10. decembra 2021. Kasneje prispelih predlogov ne bomo upoštevali. Predlo­gi so lahko dostavljeni osebno ali poslani po navadni oziroma elektronski pošti. Predlog mora biti napisan na posebnem obrazcu in mora vsebovati vse zahtevane podatke (podatke o predlagatelju, na­vedbo priznanja, podatke o kandidatu za priznanje, obrazloži­tev predloga). Priložiti je potrebno dokumentacijo, s katero se dokažejo športni dosežki kandidata. Upoštevani bodo samo rezultati, ki so bili doseženi v letu 2021! Za posameznike in športne ekipe je potrebno priložiti tudi nekaj kvalitetnih foto­grafij v elektronski obliki (format JPG). Dostavite jih lahko na CD-ju, USB kljucu ali po elektronski pošti. Vse informacije o javnem razpisu lahko zainteresirani dobijo na sedežu Zveze športnih organizacij Grosuplje, od ponedeljka do petka, med 7. in 14. uro. Kontaktna oseba je Franc Vidmar (telefon: 01 7864 746 ali 031 446 557, e pošta: franc.vidmar@ zso-grosuplje.si), pri katerem lahko prejmete razpisno doku­mentacijo in pravilnik, v katerem so navedeni kriteriji za po­delitev priznanj. Javni razpis, skupaj s povezavami do razpisne dokumentacije, je objavljen tudi na spletnem portalu Obcine Grosuplje. Dobitnike priznanj bo izbralo predsedstvo Zveze športnih organizacij Grosuplje, ki bo ob tem dolocilo tudi nacin podeli­tve priznanj. Pri tem bo upoštevalo trenutno stanje in veljavne ukrepe za preprecevanje širjenja okužb z virusom SARS CoV 2. Zveza športnih organizacij Grosuplje predsednik: Grega Rozina Pia Vesel dvakrat zlata - Državna prvakinja v skoku v daljino in teku na 60 m. Štafeta U14 - podprvaki V Mariboru je 25. 9. in 26. 9. 2021 po-Kljub temu da so ponavljali kvalifikacijski tekalo prvenstvo Slovenije za pionirje tek na 60 m, je Pia v kvalifikacijah dose-in pionirke U14 in U12. Tekmovanje je gla drugi cas 8,76 s. V finalu pa je Pia še potekalo v odlicnih pogojih, naši mladi enkrat pokazala, da je trenutno najboljša športniki pa so poskrbeli za 8 odlicij in v Sloveniji in s casom 8,72 s postala dr­postavili so številne osebne rekorde. žavna prvakinja. Zelo hitro sta v hitri hoji Pia Vesel je v dveh dneh osvojila dve hodila Ožbej Konc, ki je razdaljo 1000 m odlicji. Dvakrat je postala državna prva-prehodil s casom 6:27,80 in si okoli vratu kinja. Zlati odlicji je osvojila v skoku v obesil srebrno medaljo, in Ana Carman, daljino s skokom 4,82 m in teku na 60 m ki je razdaljo 1000 m prehodila s casom PIONIRJI/KE U12 Pia Vesel (60 m – 8.72 s, skok v daljino 4,82 m, 600 m - 1.59.08) Lina Žlindra (skok v daljino - 4.32 m, skok v višino – 1.26 m) Lori Marincic (skok v daljino - 4.22 m, vortex - 200 m – 31.77 s) Olivija Ceru (skok v daljino - 3.92 m) Urška Zupancic (60m - 9.68 s, 600 m - 2:04,60) Nadja Mostar (600 m - 2.04,83) Nika Grabnar (60 m - 10.04 s ) Ana Carman (hitra hoja 1000 m - 6:28.84) Eva Levstek (vortex - 38,24 m) Ožbej Konc (hitra hoja - 6:27.80) Tine Petric (60 m - 8.99 s) Anže Šmuc (60 m - 9.10, 200 m - 31.20 s, skok v daljino - 4,09 m) David Štajnar (60 m - 9.89, 200 m - 33.87 s, skok v daljino - 3,69 m) Štafeta 4x200 m dekleta: 2:15,83 (Lina Žlindra, Olivija Ceru, Nika Grabnar, Lori Marincic) Štafeta 4x200 m fantje: 2:13,93 (Ožbej Konc, Tine Petric, Anže Šmuc, David Štajnar) PIONIRJI/KE U14 Zoja Taškar (vortex - 45.21 m, 200 m- 29.53 s, suvanje krogle - 7,39 m) Nuša Strnad (skok v daljino - 4.95 m, 200 m - 28.89 s, 1000 m - 3:32,42) Lana Zidar (skok v daljino - 4.81 m, 200 m - 28.55 s, 60 m - 8.65 s) Larisa Založnik (skok v daljino - 4.54 m, 200 m - 30.54 s, 60 m - 9.30 s) Soca Kastelic (200 m - 30.49 s, 60 m ovire - 10.92 s, 200 m ovire - 34.37 s) Lara Macedoni (200 m - 30.79 s, 60 m ovire - 11.30 s, 200 m ovire - 35.29 s) Sara Sarhatlic (hitra hoja 2000 m - 13:42.96, 1000 m - 3:47,44) Emma Hamberger Kapš (200 m - 32.38 s, 60 m ovire - 11,31 s, 200 m ovire - 35.28 s) Luka Potokar (200 m - 25.78 s, 1000 m - 2:57,87 s) Nik Miklic (200 m - 27.69 s, skok v daljino - 4,87 m) Valter Macedoni (200 m - 28.28 s, krogla - 8.65 m, vortex - 57,96 m) Jakob Petric (200 m - 31.89 s) Sebastjan Fefer (60 m - 8.49 s) Štafeta 4X200 m fantje: 1:50,71 (Valter Macedoni, Nik Miklic, Sebastjan Fefer in Luka Potokar) Štafeta 4x200 m dekleta: Špela 1 - 1:59.97 (Lana Zidar, Zoja Taškar, Nuša Strnad, Larisa Založnik) Špela 2 - 2:07,53 (Lara Macedoni, Soca Kastelic, Sara Sarhatlic, Emma Hamberger Kapš) 6:28,84 in si prav tako okoli vratu obesila srebrno medaljo. Odlicno je nastop uspel tudi novinki Evi Levstek v metu vortex-a, saj je že na svojem prvem tekmovanju z metom 38,24 m osvojila srebrno me-daljo. Naslov podprvakov je uspel tudi štafeti 4X200 m U14 fantje v postavi (Valter Macedoni, Nik Miklic, Sebastjan Fefer in Luka Potokar) s casom 1:50,71. Zelo hiter je bil ponovno Luka Potokar v teku na 200 m. Z odlicnim rezultatom 25,78 s je popravil svoj osebni rekord in si koli vratu obesil bronasto medaljo. Luka je nastopil še v teku na 1000 m in za vec kot osem sekund popravil osebni rekord, ki sedaj znaša 2:57,87, in osvojil cetrto mesto. V metu vortex-a nas je pre­senetila Zoja Taškar, ki je z metom 45.21 s 4.95 m osvojila cetrto mesto. V metu vortex-a je bil uspešen tudi Valter Mace-doni, ki je z metom 57.96 m osvojil peto mesto, v suvanju krogle pa mu je uspel sunek 8.65 m in koncno cetrto mesto. Peto mesto so si v štafetnem teku 4x200 m U12 z rezultatom 2:13,93 pritekli Ož­bej Konc, Tine Petric, Anže Šmuc in Da­vid Štajnar. Uspešno so barve našega kluba zasto­pali tudi ostali atleti in atletinje, ki so pre­mikali svoje mejnike in se veselili svojih dosežkov. Vsem mladim športnikom cestitamo za uspešne nastope. Tamara Dizdarevic Neža, Neli Ana in Nejc odlicno v barvah Slovenije V Cakovcu je 26. 9. 2021 potekal dvo-najboljši predstavniki svojih držav, med boj pionirskih reprezentanc Hrvaške in nastopajocimi pa so bili tudi trije naši Slovenije. V vsaki disciplini so bili po trije atleti. Neža Ferfolja, Neli Ana Zorman ATK Grosuplje z mocno pomlajeno ekipo in Nejc Adam so prvic nastopili v barvah Slovenije in v svojem krstnem nasto­pu prikazali odlicne predstave. Neža je stopnjevala hiter tek na 300 m ovire in postavila osebni rekord 46.96 s, v cilj pri­tekla kot druga in si obesila okoli vratu srebrno medaljo. Nejc je nastopil v dveh disciplinah, v metu kopja (600 g) in suva­nju krogle. V metu kopja je z rezultatom 48.18 m nekoliko zaostal za osebnim re-kordom, a kljub temu si je okrog vratu obesil bronasto odlicje, v suvanju krogle (4 kg) je z sunkom 15.38 m osvojil drugo mesto in srebrno medaljo. Neli Ana je nastopila v skoku v daljino in z osebnim rekordom 5.28 m osvojila cetrto mesto. Iskrene cestitke vsem trem za uvrsti­tev v reprezentanco Slovenije in odli-cen krstni nastop. Tamara Dizdarevic Tekmovalno leto 2021/2022 je žen-ska clanska ekipa ATK Grosuplje zacela zelo pomlajena. V ekipi ni vec izkušenih igralk Mance Lenart, Eve Kogelnik, Tajde Lovšin in Taje Kobilca. Vrzel so zapolnile mlade igralke Tara Filipic, Nina Bregar, Neja Strgar, Ana Loncar, Lana Žužek, Ula in Hana Koletnik ter Ajda Gornjec Ho-dnik. Prvi trener je Matija Slobodnik in njegov pomocnik Rok Pucelj, kondicijska trenerka ostaja Tea Rozman. Že v 1. krogu prvenstva so se Grosu­peljcanke na gostovanju v Mariboru po­merile z lanskoletnimi finalistkami držav­nega prvenstva ekipo Nova KBM Branik. Po vodstvu z 2:1 v nizih in po izenacenju Mariborcank na 2:2 so nato Dolenjke te­sno s 16:14 izgubile odlocilen peti niz. Z istim izidom 2:3 je nato sledil še poraz proti SIP Šempetru. Grosupeljcanke so v nadaljevanju prvenstva gladko pre­magale Koper s 3:1, nato pa so morale priznati premoc OD Krimu, ki je bil od Dolenjk boljši s 3:0. Z nesrecnim izidom 2:3 je sledil še poraz proti Ankaranu in s 3:0 so bile od ATK Grosuplje boljše tudi lanskoletne državne prvakinje Calcit Volley. Prvi del letošnjega državnega prvenstva so Grosupeljcanke zakljucile z zmago nad ekipo GEN-I Volley s 3:1. ATK Grosuplje pred nadaljevanjem prven­stva trenutno zaseda 6. mesto na lestvici z 9 osvojenimi tockami. Kar tri tekme od sedmih so mlade igralke ATK Grosuplje izgubile tesno s 3:2 in z malo vec izku­šnjami v zakljucku tekem bi bil lahko nji­hov tockovni izkupicek še vecji. Dekleta so na igrišcu pokazale veliko srcnost in z borbeno igro za vsako žogo pokazale in dokazale, da kljub svoji mladosti ne bodo prav za nikogar lahek nasprotnik. V Odbojkarskem društvu Flip flop na­daljujejo tudi z uspešnim delom in odlic­nimi rezultati pri mlajših kategorijah. V mali odbojki v kvalifikacijah za 1. ligo zahod nastopa 24 ekip. Ekipa ATK Gro­suplje se je v prvem krogu veselil dveh zmag in je trenutno s 4 tockami na 1. mestu v svoji skupini. Nepremagljive so tudi starejše deklice. V kvalifikacijah za nastop v 1. ligi zahod, v katerih tekmuje 21 ekip, so igralke ATK Grosuplje v svoji skupini brez poraza osvojile 1. mesto in se tako uvrstile v 1. ligo zahod. Z osvo­jitvijo enega od prvih dveh mest bi si v nadaljevanju prvenstva lahko zagotovile igranje v finalu državnega prvenstva. Ekipa ATK Grosuplje, ki je osvojila na­slova državnih prvakinj v mali odbojki in pri starejših deklicah, nadaljuje z uspe­šnimi nastopi tudi v kategoriji kadetinj. Med 21 ekipami, ki igrajo v kvalifikacijah za 1. ligo zahod, so dekleta ATK Grosu­plje v svoji kvalifikacijski skupini brez po­raza osvojile 1. mesto. Za preboj v finale državnega prvenstva bo zadostovala osvojitev prvega ali drugega mesta v 1. ligi zahod, za kar so dekleta po do sedaj prikazani igri vsekakor sposobna. Ekipi mladink se iz kvalifikacij ni uspelo uvr­stiti v 1. ligo zahod in bodo tekmovanje nadaljevale v 2. ligi zahod. V clanski ekipi se prepletata mladost in izkušnje. Da verjamejo v njihovo uspe­šno delo, dokazujejo tudi dolgoletni sponzorji: generalni pokrovitelj Avto­ 40 let Balinarskega kluba Grosuplje transporti Kastelec, Omaplast, AMinže­niring, Zavarovalnica Triglav in ostali. V letošnjem letu sta se jim pridružili še: Avtoval Grosuplje ter Kocman, strojne instalacije. Velika zahvala gre tudi Obcini Grosuplje, ki podpira šport mladih in za­gotavlja pogoje za nemoteno delovanje našega društva. V Grosupljem se igra dobra odbojka. To dokazuje tudi obisk gledalcev in navi­jacev na clanskih tekmah ter na vseh tek­mah v mlajših kategorijah. To je velika vzpodbuda za nadaljnjo vadbo in odlic­ne tekmovalne uspehe mladih odbojka­ric v vseh kategorijah, njihovih trenerjev in vodstva društva, kjer vse delo poteka ljubiteljsko. Za Odbojkarsko društvo Flip flop Darko Pucelj KLUB VABI NOVE CLANE V SVOJE VRSTE Balinarski klub Grosuplje je bil usta­novljen leta 1981 kot Balinarska sekcija Športnega društva Partizan Grosuplje, predsednik je bil Jože Smolej. Na tej funkciji je bil vse do leta 1996. Zaradi zaslug pri razvoju grosupeljskega bali­nanja je postal castni clan Balinarskega kluba Grosuplje. V prvem letu je bilo v balinarsko sekcijo vkljucenih 14 clanov, ki so placali clanarino. Poleg njih se je rekreativnega balinanja udeleževalo okrog 30 krajanov. Takrat so balinali še pri Zdravstvenem domu Grosuplje, bali­nišce so zgradili obcani s prostovoljnim delom. Z denarnimi prispevki so poma-gala nekatera podjetja, in sicer Instalaci­je, Komunalno podjetje, Pekarna Grosu­plje in Ljubljanske mlekarne. V prvih letih so potekala tekmovanja z Balinarskim klubom iz Šmarja - Sapa, Šentvida pri Sticni in Ivancne Gorice, pa tudi z nekaterimi klubi iz Ljubljane. Leta 1984 smo zgradili novo dvoste­zno balinišce pri Domu starejših obca­nov. Pri tem je treba posebej omeniti podporo Doma starejših obcanov in takratnega direktorja Jožeta Vunderla. Zanimanje za balinanje se je povecalo, v klub je bilo vkljucenih kar 36 clanov. Prav tako je klub lahko organiziral turnir­je z udeležbo vecjega števila klubov, kot tudi tekmovanja v ljubljanski obmocni balinarski zvezi. Klub je zacel v OBZL tek­movati leta 1986. Leta 2002 smo z nakupom monta­žnega objekta pridobili še svoje klubske prostore, leta 2005 pa zgradili streho nad balinišcem, stroški gradnje so zna­šali približno 6.000 evrov. Vecino, 80 %, je prispevala Obcina Grosuplje, ostalo pa Krajevna skupnost Grosuplje, klub iz lastnih sredstev ter sosednja kluba Mra­vljica in Balincek. Z Domom starejših obcanov smo se dogovorili o uporabi in vzdrževanju balinišca, in sicer, da balini-šce obcasno uporablja tudi Dom starej­ših obcanov za svoje dejavnosti oziroma prireditve. Balinarski klub Grosuplje deluje kot samostojni klub oziroma društvo od leta 1994. Takrat je bilo v klub vkljucenih 35 aktivnih clanov. Deluje v okviru Zveze športnih organizacij Grosuplje, od katere vsako leto prejme financna sredstva za delovanje. Prav tako so klubu naklonjeni številni sponzorji, ce omenim le nekate-re: Pekarna Grosuplje (nekdanji direktor Štefan Plankar je bil ustanovni clan klu­ba), Mercator, Silveco … Za delovanje kluba prispevajo tudi clani s clanarino. V klubu je bilo vsa leta obstoja (razen v zacetku 14 clanov) med 30 in 40 cla­nov. V zadnjih dveh letih pa opažamo upad clanstva. Letos je tako v klubu spet le še 14 clanov. Želimo si, da bi se klub številcno okrepil, da bi zanimanje za ba­linanje pokazali predvsem mladi. Zato MINI BALERINA, MINI DANCE in MINI FIT Življenje predšolckov s plesom je nekaj posebnega. vabimo vse, ki bi se želeli v dobri družbi rekreirati na grosupeljskem balinišcu, da se nam pridružijo in vclanijo v klub. Lahko nas tudi obišcete in bolje spo­znate. Dobrodošli. Dušan Anžlovar, predsednik BK Grosuplje Ples v najenostavnejši obliki (miganje z boki, nogami, rokami) se pri otrocih pojavi zgodaj v otroštvu. Otroci sami zacnejo plesati, ko zaslišijo glasbo, ko želijo nekoga posnemati itd. Z gibanjem in plesom otroci izražajo svoje pozitivno duševno pocutje. Mnogi otroci in mla­dostniki najdejo posebno zadovoljstvo ob plesu, kajti ples jim pomeni oziroma v njem oblikujejo pot za osvoboditev svojih custev in obcutij, ki bi jih sicer s pomocjo besed težko spravili na površje. In plesna pot otroka se velikokrat pric­ne že v predšolskem obdobju, ki je naj­pomembnejše za privzgojitev ljubezni do gibanja na splošno, ne samo do ple­sa. Tako tudi mi v plesnem studiu T-stu­dio Grosuplje opažamo pomembnost vkljucitve predšolckov v razlicne gibalne dejavnosti. MINI BALERINA je namenjena pred­šolskim baletkam. V baletnem vrtcu skozi pravljicne zgodbe, gibanje in ples spoznavamo svoje telo. Zacnemo z osvajanjem baletnih osnov ter razvija-mo naše telesne in gibalne sposobnosti. Vstopamo v svet baleta, si ogledamo predstave in vaje profesionalnih bale-tnih plesalcev, predvsem pa spoznamo, kaj vse lahko pocnemo z našim telesom in kako lahko skozi ples izražamo naše obcutke in razpoloženja z veliko domi­šljije in zabave. MINI DANCE je namenjen nekoliko bolj živahnim predšolckom. Otroci se v casu plesnih uric naucijo koordinacije, gibanja po prostoru ob glasbi, sociali­zacije (druženje s sovrstniki), ritmike in osnovnih plesnih korakov. Predvsem pa je poudarek na spontanem gibanju in druženju. MINI FIT program pa je namenjen ucenju pravilnih nacinov elementarne­ga gibanja, ki služijo otroku kot najbolj­ša popotnica za senzo-motoricni razvoj v prihodnosti. Gimnastika je športna panoga in za izvajanje gimnasticnih elementov so potrebni moc, gibljivost, koordinacija, ravnotežje, eksplozivnost, hitrost, preciznost in seveda visoka zbra­nost. Spodbuja se socializacija otroka, pri cemer gradimo na motoricnih in psiholoških sposobnostih posameznika. Spoznamo se tudi z žogami, obroci in razlicnimi športi, vadbo pa koncamo z zabavnim gimnasticnim poligonom. Vse, ki bi se nam želeli pridružiti, vabi-mo, da se oglasijo na poskusni vadbi na V spomin Jožetu Skubicu (2. 2. 1967–14. 10. 2021) Življenje res cudna je stvar, pusti nas polne utvar. Na koncu pa vedno naredi le tisto, kar se mu zdi. (Robert Kuhelj) Verzi iz pesmi Na pravi poti, ki so jo peli Slapovi, najlepše izpovedo tra­giko, ki jo obcutimo, kadar 'življenje naredi le tisto, kar se mu zdi' in umre mlad clovek. Sredi najlepših let, poln upov in nacrtov, se je poslovil Jože Skubic, vecini poznan kot pevec sku-pine Slapovi. Rodil se je 2. februarja 1967 v Mali Racni. V družini je bilo veliko dobrih pevcev, godcev in drugih umetnikov. Bil je velik pevski talent, a v tistem casu ni bilo veliko možnosti, da bi se vpisal v glasbeno šolo. Nižje razrede osnov­ne šole je obiskoval na bližnjem osa­melcu Kopanj sredi Radenskega polja, višje razrede pa v Grosupljem. Ves cas je bil aktiven clan Kulturnega društva France Prešeren Racna. Gimnazijo je obiskoval v šolskem centru v Ivancni Gorici. Tudi tu je kazal svoje veselje do petja in sanjaril, da bi postal glasbenik. Študiral je pravo. Na fakulteti je s ko­legi leta 1989 ustanovil ansambel in z njimi zacel nastopati. Bili so skupina za »razlicne priložnosti«, ki je igrala treningu želene vadbene skupine (urni­ki so objavljeni na www.t-studio.si). mag. Tina Bedenik Schmautz, predsednica Športnega kluba Tial prepoznavnem Jožetovem glasu, do-živeti interpretaciji skladb in morda tudi zato, ker so kot mladi fantje igra­li narodno-zabavno glasbo, ki tedaj med to publiko ni bila prav popularna. Ob njihovih uspehih so mladinski an-sambli zaceli rasti kot gobe po dežju. Veliko njihovih pesmi je skoraj po­narodelo, tako da jih še danes ansam­bli uvršcajo na svoj repertoar. Prepo­znavni Jožetov glas je pripomogel k uspehu ansambla. Prav tako pa profe­sionalni odnos vseh clanov do glasbe. Po 15 letih nastopanja se je an-sambel Slapovi poslovil, Jože pa ni nadaljeval pevske kariere samostojno. Umaknil se je v idilicno dolinico na Udju, v krog svoje družine. Tu in tam se je kot gost udeležil kakšnega kon­certa. V oddaji V petek zvecer je tako 26. marca 2021 še zadnjic nastopil, kot bi se hotel posloviti od vseh oboževal­cev. V 55. letu starosti se je 14. oktobra po hudi bolezni za vedno poslovil. Ostal pa bo v spominu vseh, s kateri-mi je delil svoje življenje, delo in sanje. Zdaj bodo 'rože z domacega vrta' kra­sile njegov grob. Po intervjujih in pogovoru z ženo Marjetko zapisala Marija Samec domaco in tujo zabavno glasbo. Že v tem casu je Jože zacel pisati tudi la-stne skladbe in razmišljati o tem, da bi kakšno izmed njih s skupino morda celo posneli. Kasneje se je odlocil, da se poda na samostojno pevsko pot in si tako uresnici svoje sanje. Vzornik mu je bil Oto Pestner. Po dokoncanem študiju prava se je redno zaposlil na Slovenskih železni­cah. V tem casu je spoznal svojo ljube-zen in bodoco ženo Marjetko, hcerko znanega glasbenika in harmonikarja Franca Flereta. Na Udju pri Št. Juriju sta si zgradila topel dom. Rodila sta se jima dva otroka, sin Jan in hcerka Rina. Kot clan in vodja skupine Slapovi se je prvic pojavil na Vurberškem festiva­lu leta 1992 in tako se je zacela njego­va prava pevska in glasbena kariera. Ansambel je bil v trenutku opažen po Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleci izgubi našega dragega sina, brata in strica JANEZA ŠTANGARJA, ml. (5. 10. 1968–19. 10. 2021) iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece, svete maše, darove za cerkev in besede tolažbe. Hvala tudi družini Urbancic in Mateji Hren za vso pomoc. Posebna zahvala župniku g. Martinu Golobu za lepo opravljen obred, g. Iztoku Vrhovcu za poslovilne besede, pevcem, trobentacu in PGD Grosuplje, PGD Slivnica in PGD Gatina, ki ste ga lepo in castno pospremili na njegov vecni kraj. Žalujoci vsi njegovi Grenka solza me oblije, ko se spomnim, kje si ti. Tvoja zvezda vec ne sije, ugasnila je v temi. Tam nekje na širnem nebu tvoja duša spi. Angeli so jo objeli, da bi jo cuvali. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANCIŠKA MIKLIC (12. 9. 1929–10. 10. 2021) iz Male vasi. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecene besede sožalja, darovano cvetje, svece, sv. maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Grosuplje za zdravstveno oskrbo in Bernardi Hribar za iskreno in nesebicno pomoc. Posebna zahvala g. župniku Boštjanu Modicu za duhovno spremljanje naše mame v letih, ko ni vec zmogla v cerkev, in za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala tudi pogrebni službi in g. Adamicu za organizacijo pogreba in pevskemu zboru Samorastniki iz Žalne in trobentacu za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni S tvojim odhodom je nastala neskoncna praznina, ki jo bomo tolažilno zapolnjevali z bogatimi spomini. Hvaležni smo za cas, ki smo ga preživeli v tvoji bližini. Ostajaš z nami in mi s teboj. Imela sem, kar premnogi neprestano išcejo. Imela sem cloveka, ki mi je bil usojen in sem bila zanj ustvarjena ... Neizmerno sem ga ljubila in bila carobno ljubljena. Najin dom je bil zatocišce ljubezni in kot tak izvir neizmernega miru, upanja in zaupanja. Žena Marjetka ZAHVALA V predzadnjem tednu oktobra, ko je listje na drevesih pridobivalo tako lepe, tople jesenske barve, se je od nas poslovil ljubec in ljubljen mož, oce, sin, brat in stric JOŽE SKUBIC. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece, svete maše in vse druge darove. Za oskrbo in pomoc gre zahvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje in posebej dr. Mateji Kokalj Kokot; klinicnemu in intenzivnemu oddelku Gastroenterološke klinike v UKC Ljubljana za skrb in nego; sodelavcem Slovenskih železnic za darove in custven nagovor g. Mirana Prnaverja, posebej tudi clanom Sindikata železniškega prometa Slovenije in njihovim obmocnim organizacijam ter Godbi Slovenskih železnic, ki je pod vodstvom g. Francija Lipovška poskrbela za dogodku izjemno glasbeno kuliso. Zahvala gre še ravnatelju, profesorjem in sošolcem Gimnazije Ivancna Gorica; g. Jožefu Valentincicu za tople besede; sodelavkam in sodelavcem žene Marjetke z Okrajnega sodišca v Ljubljani; profesorjem in sošolkam hcerke Rine s Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo; sodelavcem sina Jana iz podjetja Marex in podjetja Kops iz Grosupljega; Krajevni skupnosti Št. Jurij; Gasilskemu in Športnemu društvu Št. Jurij; cvetlicarni Vijolica iz Doba pri Domžalah za cudovite cvetne aranžmaje in Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje za celotno organizacijo poslovilnega obreda. Iskrena hvala župnijskemu upravitelju Janezu Kebetu iz župnije Kopanj, duhovniku pomocniku Boštjanu Modicu iz župnije Št. Jurij pri Grosupljem ter župniku Martinu Golobu iz Grosupljega za svecan in dostojanstven pogrebni obred s sveto mašo. Zahvalo namenjamo še društvoma SAZAS in Društvu pesnikov slovenske glasbe za prisotnost njihovih clanov na poslovilni slovesnosti, g. Franciju Smrekarju iz Društva pesnikov slovenske glasbe pa za izbrane besede v spomin Jožetu. Zahvaljujemo se tudi vsem medijem, ki so se poklonili spominu na Jožeta. Hvala skupini Eros za custven glasbeni nastop, clanom in Jožetovim glasbenim kolegom iz skupine Slapovi pa za ganljiv glasbeni zakljucek slovesa s priredbo Jožetove najvecje uspešnice. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti z željo, da ga za vselej ohranimo v lepem spominu. Ostane naj nam v zavesti kot umirjen, preudaren clovek in pomemben glasbeni ustvarjalec, predvsem pa ljubitelj slovenske glasbe. Vsi njegovi »Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce, ni vec tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolecina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.« Z bolecino v srcu sporocamo, da nas je v 82. letu starosti zapustil naš ljubi mož, oce, brat, ata, stric in tast JOŽEF SKUBIC (rojen 19. 1. 1940 na Plešivici) iz Žalne 74. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izreceno sožalje, besede tolažbe, za podarjeno cvetje in svece, za darovane svete maše in darove za cerkev. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen obred, prav tako tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žalna, sosednjim gasilskim društvom, pevcem Samorastniki, trobentacu za zaigrano Tišino, sosedu Marjanu Kozamerniku za izrecene besede slovesa in patronažni sestri Lojzki za obiske na domu. Hvala tudi vsem tistim, ki so našega oceta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoci: žena Marica, sin Jože z družino, hci Andrejka z družino in ostalo sorodstvo Dobrodušno srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. Ujet v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil ljubljeni mož, oce in dedek ANTON ŠKERJANC (10. 3. 1937–10. 10. 2021) Šormov Tone iz Šmarja - Sapa. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, lepe besede in misli, podarjeno cvetje in svece, darove za svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se župniku dr. Bojanu Korošaku za opravljen poslovilni obred, pogrebni službi Grosuplje, Društvu upokojencev Šmarje – Sap, pevcem in trobentacu. Zahvala clanom PGD Šmarje - Sap in Združenju šoferjev in avtomehanikov za lepo organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi bližnji Solza, žalost, bolecina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki mocno boli. (T. Pavcek) ZAHVALA FRANC BOŽIC (23. 3. 1943–1. 10. 2021) iz Male vasi pri Grosupljem Mnogo prezgodaj je bolezen vzela predragega moža, oceta, dedka. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izreceno sožalje ter darovane svece. Najlepša hvala ge. Marjeti za lepo napisan ter prebran govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoci vsi njegovi Moj plug oral je Tvoja polja. Tvoj prst oral je moja lica. (A. Gradnik) ZAHVALA Nepricakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil moj dragi mož, skrben ati, dedek, brat in stric JOŽE NOSAN (12. 6. 1964–19. 10. 2021) z Malega Vrha pri Šmarju - Sapu. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sošolcem, župljanom župnije Šmarje - Sap in prijateljem, ki ste nam izrekli besede socutja in sožalja. Hvala za vse darove, ki ste nam jih darovali v tem težkem casu. Hvala tudi za darove za cerkev in svete maše. Zahvalili bi se vsem govorcem za izrecene poslovilne besede, župniku Tonetu Gnidovcu in ostalim duhovnikom, mladinskemu pevskemu zboru Šmarje - Sap in Roku Godcu za socutno petje in igranje na dan slovesa. Iskrena zahvala je namenjena tudi šmarskim gasilcem za njihovo požrtvovalno intervencijo in pomoc v zgodnjih jutranjih urah. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali. Žalujoci: žena Judita, otroci Lucija, Urška, Jernej in Rok z ženo Antonijo, vnukinja Viktorija, sestri Toncka in Marija in ostali sorodniki Ni te vec na vrtu, ne v hiši, nic vec glas se tvoj ne sliši, ce lucko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil dragi mož, oce, ata JANEZ OMAHEN (17. 8. 1934–26. 10. 2021) iz Dolenje vasi pri Polici. Zdaj prazen dom je in dvorišce, oko zaman te išce. Ceprav tvoj glas se vec ne sliši, v nas živi, med nami si. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša mama MARIJA ŠVIGELJ iz Brvac pri Grosupljem. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vašcanom, prijateljem in sodelavcem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece ter darove za svete maše in cerkev. Hvala tudi vsem, ki ste se udeležili molitev. Zahvala Katarini Šircelj za pomoc pri negi. Zahvala osebni zdravnici in zdravstvenemu tehniku za dostojno in toplo obravnavo.Hvala župniku dr. Jožetu Plutu in pogrebnemu podjetju Novak iz Žužemberka za cudovito pogrebno slovesnost. Žalujoci vsi njegovi Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašcanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekali besede tolažbe in sožalja. Hvala za darovane svece in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Martinu Golobu za tople besede, opravljen obred in sveto mašo, pevcem za zapete pesmi slovesa, izvajalcu Tišine in g. Adamicu za izpeljavo poslovilnega obreda. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k vecnemu pocitku in jo boste ohranili v lepem spominu. Mama, pocivaj v miru in hvala ti za vse. Marija z družino Vrtni center V harmoniji z naravo RAMDA IZBRANO SUPER -20% KVALITETA ZA VAS CENE RASTLINA MESECA RAMDA STROJI NOVEMBRA - NANDINA VSE ZA CAROBEN ADVENT Vrtni center Eurogarden PE Dobrova Tel: 01 24 25 100 PE Krško Tel: 07 49 88 385 eurogarden.eu GABER PETER KASTELIC s.p. Partizanska cesta 8 1290 Grosuplje 059 190 524 POOBLAŠ˜ENI SERVIS ZA: servis.gaber@gmail.com SERVISIRAMO VSO AVDIO - VIDEO FOTO in RA˜UNALNIŠKO TEHNIKO PRODAJAMO VSO TEHNIKO ZNAMKE GRAFICNI STUDIO TISK PERSONALIZACIJA DODELAVA TISKOVIN DOSTAVA PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. Gasilska cesta 3, SI - 1290 Grosuplje 08 385 04 81 | info@partnergraf.si STICNA 01 786 94 02 VIŠNJA GORA 01 788 77 70 GROSUPLJE 01 786 14 72 ŠMARJE-SAP 01 788 77 77 www.partnergraf.si www.maver.si Mesarstvo Maver Sticna Zasebna zobozdravstvena ordinacija Pod hribom cesta II 24a, 1290 Grosuplje • splošno zobozdravstvo • fiksna in snemna protetika • endodontska zdravljenja • lasersko zobozdravstvo -laserski žarek namesto svedra in skalpela • zdravljenje paradontopatij 51 DATUM/URA DOGODEK LOKACIJA ORGANIZATOR Petek, 19. 11. ob 18. uri V globino z energijo polne Lune - Meditativno delo na sebi v kraški jami Županova jama Svetovanje Uršic in Županova jama, TOD Grosuplje Sobota, 4. 12. ob 10. uri Delavnica izdelovanja poprtnikov (zbiranje prijav do 30. 11. na tel. št. 051 203 253 ali info@vodomcevgaj.si) Vodomcev gaj, hiša dveh kraljickov TD Cer Cerovo 4. 12., 5. 12., 11. 12., 12. 12., 18. 12., 19. 12., 25. 12., 26. 12., 27. 12., 28. 12., 29. 12., 30. 12., 31. 12., 1. 1. in 2. 1. ob 15. uri Županova jama v soju svetilk Županova jama Županova jama, TOD Grosuplje Sobota, 11. 12. ob 17. uri Miklavžev pohod s TD Tabor - Št. Jurij ZBOR: Pred cerkvijo v Št. Juriju (Št. Jurij 16, 1290 Grosuplje) TD Tabor - Št. Jurij Oktober in november 2021 Fotografska razstava ob 10. obletnici Kulturnega društva sv. Mihaela Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje KD sv. Mihaela Grosuplje Oktober in november 2021 Razstava likovnih del ucenk in ucencev grosupeljskih osnovnih šol 10 LET LINIJE 3G Galerija Mestne knjižnice Grosuplje Obcina Grosuplje