Poštnina plačana v gotovini, IOTIUSI LETO III, Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Uublianl, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 31. Preseljevanje narodov v letu 1940 gllfPP 1 .'.m V mmišm mi Štete ‘tWm& mm /V\v> v / Prihodnja številka izide živa in zdrava dne 1. novembra 1940. NAROlNIKOM I Silno jezni smo bili na našo pošto, misleč, da naših pisem s položnicami ne dostavlja redno naročnikom, ki jim je zapadla naročnina. V svoje največje začudenje pa smo končno ugotovili, da vrši pošta svoje delo povsem v redu. Vneto smo nato iskali krivca na drugem mestu — in ga tudi našli. Veste, kdo je? Naročnik sam, ki na točno dostavljeno položnico enostavno ne reagira in odlaša z vplačilom zapadlega zneska. Prosimo tem potom vse cenj. naročnike, ki dobe našo položnico po pošti, da jo nemudoma izpolnijo in odpošljejo ter s tem odvrnejo neupravičen sum, ki leti sicer na v redu poslujočo poštno dostavo. SKROMNO OBVESTILO Selim se v Afriko, v širne puščave, tudi v Evropi zdaj nič več ni trave. Kdor mi namenjen je, v pesku ostane, kdor pa izmaže se, vrag naj ga vzame! Botra Smrt, s. r. NOV SPORAZUM MED JAPONSKO IN U. S. A. Tokio, 14. oktobra. Kakor je znano, uvaža Japonska iz Združenih držav Severne Amerike 90 odst. jekla, 80 odst. petroleja, precej bombaža, gumija, bakra, železa itd. Da bi eventuelna vojna te živahne trgovine med obema državama ne motila, so se pogodili njeni zastopniki, da bodo trgovali kljub vsemu še naprej in sider bodo plule njih trgovske ladje po kilometer široki morski cesti; ki bo ostala izven območja vojaških akcij. Da se ne bi kakšna vojna ladja kdaj zmotila, bo--do potegnili prizadeti ob vsaki strani nevtralne cone od Japonske do San Frančiška dva rdeča traka. (Popradaj-press.). ŠPANIJA OSTANE NEVTRALNA Po obisku notranjega ministra Scrrana Sumerja se je odločila Španija, da ne bo stopila v vojno in da bo ostala nevtralna (oziroma »nevoj-skujoča se država«) ter da ne bo napovedala Angliji vojne. Zakaj? Zates ker se hoče tako revanžirati general Franco Angležem, ki so bili ves čas španske državljanske; vojne blagohotno nevtralni... * NAUK IZ DOBRUDŽE So Romuni zasejali, kar Bolgari so zdaj želi, i to se pravi, da preroki niso vedno prav imeli, ko so rekli, da požanješ vedno tisto, kar poseješ, in če letina ni slaba, se jeseni sladko smeješ. SVETOVNO GLEDALIŠČE, ki se je proslavilo v letošnjem letu pod naslovom »Mati Zemlja 1940«, ima še vednd na programu igro »Zadrega nad zadrego«. Igrajo jo dan za dnem in je vedno razprodano. Poleg te igre so naštudirali opereto »Ping-pong na 200 kilometrov« s sodelovanjem največjih kalibrov. Hoderna Romeo In Julijo AMERIŠKA POSLANICA njegovi veličini Marsu, predsedniku vojne vihre Prosimo Vas, potrpite, in prehudi ne bodite, ker ne moremo takoj se pognati v divji boj. ~ Prej odpravimo volitve, ~ torej silno važen bitve, ki odločajo pač kdo se od nas poklonil bo Vaši volji, Vam na čast, | in ujel se v Vašo past. TREBUŠNO NAPETOST med Francozi in Ameriko je povzročilo 100 jeklenih ptičev, ki so' jih darežljivi Amerikanci poslali Francozom in so obtičali na otoku Murtini-(liie. Francozi jih nimajo za kaj rabiti, plačati se jim jih ne ljubi, Amerikanci jih pa ne dobe nazaj. Dobrota je res sirota. | HRVATJE ZMAGUJEJO na vsej črti. V naši državi so dosegli predvsem mesarsko zmago nad vegetarijanci. Doslej so imeli ti poslednji na Hrvaškem samo dva uradno priznana dneva, drugod v državi pa tri. Brezmesneži so se veselili, da bo tudi na Hrvaškem prišlo na tri dneve, a je zmagala mesarska ideja in je le drugod spet samo dvoje brez mesnih dni. To pa največ zato, ker so se Hrvatje na mesnem in koščenem polju prav zdaj silno proglasili, ko je Hrvat dosegel svetovni boksarski rekord, seveda v Ameriki, kjer je lahko vsak dan jedel meso. BOJ Z MARSOVCI Velik boj se je bil pred kratkim z Marsovci, toda ne na Marsu, temveč na Zemlji in to celo v Mariboru. — Lokalnim patriotom v razočaranje pa so se Marsovci postavili in Zemljane učinkovito porazili. Mariborčanom so zabili celo 3 gole ... Vojna poročila Moskva: Pri nas smo zdaj končali šah. Kairo : Pri nas pa vlada še poplah. Carigrad: Mi se vojskujemo za šport. London: Mi smo pa siti športnih tort. Berlin: Mi gremo sčasoma naprej. Rim: Z Berlinom tudi mi prek mej. Tokio: Za novi red smo vneti mi. New-York: V olivna borba tu hrumi. Alandski otoki: Tu za nevtralnost zdaj je boj. Madrid: Mi se borimo za pokoj. TURKI NISO ZADOVOLJNI S SOV J. ZVEZO Tako poročajo iz Carigrada. To pa zato, ker Sovjetska Zveza še vedno noče napovedati Nemčiji vojne. Kako nekolegijalni so Rusi — Angleži bi že davno to storili, če bi bila napadena Sovjetska Zveza. Uradnikov ponižen poklon prod trgovino s Škarjami PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Za vas ni nikake pomoči. Vi ste bolezen podedovali po vaših prednikih.« Pacijent: »Pravol Potem pa kar njim pošljite račun.« POMOČ Gospodinja: ■»Vi ste pa res tako počasni, da ibom morala vzeti drugo kuharico.« Kuharica: »To bi bilo pa res imenitno, če bi mi ena pomagala.« PREVEC ZA MAJHNO PAMET »Jutri je moj rojstni d'an«, pravi Jakec učitelju. »Moj tudi«, reče učitelj. Jakec, ves presenečen: »Kako pa je to, da ste toliko večji od mene?« PREKANJENEC Mati: »Sedaj bomo morali pridno štediti. Oče ne bo več kadil in piva pil, jaz ne bom več jedla sladkarij in kako boš štedil ti, Janezek?« »Janezek: »Jaz ne bom več ihodil v šolo.« PREVIDEN BRZOJAV Umrla je gospa Žakelj v Mirnem klancu. Mož je sporočil materino smrt hčerki, poročeni v nekem mestu s tem previdnim j)rzo-javom: »Mama lahko zbolela, pogreb jutri, pridi.« OBUPANEC »... Veš Miha, ne meus. ■ Oni furabit libram istum non videbit Jesum Christian. DRAGINJA IN MODA Pritožujemo se zaradi slabili! časov ter preklinjamo draginjo ... Damo pa niso v tako obupa vrednem položaju, temveč so. se hitro znašle, ker pri vsej zadevščini celo pirofiti-rajo. — Mnoge so preje uporabljale razne tablete in druga draga sredstva ter delale shujševalne kure, a — brez uspeha. Po sedanjih, začetnih uspehih jih upravičeno tolaži u-panje, da bodo brez velikih stroškov zadobile vitko linijo, če se bo le draginja še vnaprej tako uspešno, uveljavljala ... CIVILIZACIJA Brodolomci so se rešili s podminirane in potapljajoče se ladje na neznano obalo... Nenadoma zaslišijo od nekod iz notranjosti ropotanje mitraljez in pokanje kanonov ter se razvesele: »Hvala bogu, da nas je vrglo med civilizirane ljudi!« DIJAK PIŠE STARŠEM ... Sicer je še vse v redu in Vam ne vem kaj posebnega pisati. Gotovo pa Vas bo zanimalo, kakšno stanovanje sem si izbral letos. Meni zelo ugaja, posebno zaradi ugodnosti, ki je v prejšnjem nisem imel. V sobi imam klavir in gospoilinja je reklu, da mi ne bo treba zato nič več plačevati, le obljubiti sem ji moral, da ne bom igred... Računica Tam v afriških pragozdovih bojujeta boj dve plemeni. Pleme št. 1 in pleme št. 2. Tretje pleme, pleme št. 3„ opazuje v miru to medsebojno obračunavanje. Po splošni sodbi on-dotnih prebivalcev je pleme št. 3 silno pametno, ker računa s poštenim izčrpanjem plemen št. 1 in št. 2. Pleme št. 3 si je namreč vteplo v glavo star slovenski pregovor: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.« Ko so tam v afriških pragozdovih vprašali pametnega starca iz oddaljenega plemena št. 4, kaj sodi o končnem izidu klanju, je stavil radovednežu sledeče vprašanje: «Če si v napadu pleme št. 1 polomi tri sulice in če v obrambi izgubi pleme št. 2 tudi tri sulice, kakšen je številčni rezultat teh izgub?« »Tri proti tri«, je odgovoril radovednež. »Še dolgo ne,« se je zasmejal pametni starec. »šest proti nič — za pleme štev. 3«. pester — simfonični igra orkester Moja žlahta Zlahta, ki je to verjela, kar me je učiti smela, mi je zlate nauke dala, da bi zla me varovala: »Sinko, svet je vedno isti to vselej imej na misli! Reveži so vedno bili jim bogati kri so pili. Vedno duše le kosmate srečne so in pa bogate. Kdor ubija, ta junak je, pacifist pa zgolj bedak je. Je tako že s pamtiveka. Kdo nas reši s tega dreka? Tak ostane, le verjemi, 1 kot se senca v svoji vnemi večno okrog zemlje suče, če ti mar je tvoje buče!« Da to laž je, jaz sem rekel, zemlji sem primat odrekel: »Ona ne stoji, se kreče zvesto okrog sonca teče. Tudi krog osi vrti se, ker z noči ji v dan mudi se! In zato, ker zdaj je spodaj jutri je že lahko zgoraj. Se resnica vedno menja vsaka pa krivica jenja.« Ko je žlahta to zaznala, s hiše koj me je pognala. Svet vkljub temu dalje teče, ga ne briga, kar kdo reče. Pa so meseci minili, časi so se spremenili. Zlahto strah sedaj navdaja, drugega ji ne ostaja: v Nostradamusa verjeti. SVETOVNO POLITIKO je popadla taka dinamika, da bo kmalu zmanjkalo dinamita. Zato so na delu najbolj učene buče sveta, da izumijo nove eksplozive. Potem bo politika še bolj dinamična in jo bo kmalu zagrabil tak dinamizem, da mu ne bo preostalo drugega kakor zajadrati v nov pacifizem v smislu znane resnice: Vsake muzike je enkrat kdnec, tudi dinamitno dinamične. I DOBRA VZGOJA Mati prigovarja na vse načine, da bi otrok pojedel, kar ima na krožniku. Oče pa pravi: »Tako se ne vzgaja. Vsak človek, če je še tako majhen, ima svojo voljo in to moramo upoštevati.« Mati reče užaljena: »Potem ga pa vzgajaj ti, bo lahko delal, kar bo hotel.« »No, Jurček, sam odloči, kaj hočeš«, pravi oče otroku, »dobro-večerjo ali porcijo batini« PO SVOJE »Mičica, pred tedni si dobila sestrico, kako ji je pa ime?« »Tega pa ne vem. Čisto nič je ne razumem, kaj govori,« TEMEN POKLIC Sodnik: »Zdi se mi, da opravljate vi zelo temačen poklic.« Obtoženec: »Da, gospod sodnik. Razvijalec fotografskih plošč sem ,..« ŠVEDI so priredili velik lov na divje race in jih zdaj lepo skrtačene pošiljajo v svet. Seveda v časopisnih zavitkih. EVROPSKI SIMFONIČNI ORKESTER KAKO SI JANEZEK PRED. STAVLJA »bliskoviti mir« MILO ZA DRAGO Gospa pokara na cesti šolarčka, ki kadi cigareto: »Tako majhen, pa že kadi! Če ne vržeš takoj cigarete istran, 'te bom zatožila učitelju.« — Šolar pa odgovori: »Glejte, tam prihaja učitelj! Le povejte mu — jaz bom pa povedal vašemu možu, da ogovarjate tuje moške! IZ FIZIKE Učitelj: »Vidite, dragi otroci, kako pametno je uredil bog naš svet: zakon težnosti sknbi zato, da stojimo trdno na zemlji in da ne zadenemo v vsemirje.« Učenec: »'Gospod učitelj, kako je bilo pa preje, ko še ta zakon ni 'bil izdan?« Program Čimdalje bolj nam Stara vlia — Nov pomen Johanca iz Vodic doma, jojmine, poznana je vsled čudeža, jojmine, da kri hote je švicala, jojmine, in vernike s tem farbala, jojmine! In vendar to tak čudež ni, jojmine, ker vsak krvavi pot poti, jojmine, in to četudi ne želi, jojmine, ki brez zaloge zdaj živi, jojmine! ATA ŽE VE Mali Janezek gre v nedeljo s svojim očetom, ki je uradnik in temu primerno droban in suh, v mesto. Ata gre v trafiko in zahteva cigarete: »Za tri dinarje uradniških!« ter dobi ld Ibar. ■»Ata, zakaj pravijo Ibar cigaretam uradniške cigarete.« »Ker so poceni.«. »Ata, zakaj pa niso Drava uradniške cigarete? Te so še cenejše.« »Cenejše so že, sinko, toda — premočne za nas.« i CIRKUŠKE REPRESALIJE Ne boj se, če srce ti vname devica mlada, srborita! Ker kaj zgori ti? Streha komaj, in ta le, če je s slamo krita. MED KAZNJENCI I. kaznjenec: »Po čigavi krivdi neki je prišel ta špekulant med nas?« II. kaznjenec: »Po svoji lastni, prijatelj! A Bog ve, po čigavi bo zo- pet zaplaval na svobodo...« NA TURSKEM se je ustanovilo ribiško društvo »Dardanele«. Delničarji tega donosnega društva postanejo lahko samo diplomati iz držav, ki imajo zdravo valuto in dosti olja za konzerviranje rib. PREIMENOVANJE Na Filipinih so se zbrali ameriški učenjaki in so po natančnem prisluškovanju morskemu valovanju sklenili, da je treba od sedaj naprej imenovati Tihi ocean samo v zvezi s tistimi mornarji, ki bodo utihnili i/ njem za vse čase, drugače bo pa treba poiskati novo ime. Veljalo bo tudi še za tihotapce, za druge velesile pa ne več. Morda bo Tihi ocean spremenjen v Dolarsko morje. Končnega sklepa še ni, le to drži, da tiho ni več. ' Špekulantu (Po Gregorčičevi pesmi »Daritev«.) Daritev bodi ti življenje celo, • Oltar najlepši je — zlata oltar, Ljubezen sveta v njem — to je denar, Skrbeti zase — to je pravo delo. Še več! To naj ti geslo bo vsikdar! Poslušaj verno ga življenje celo! Enako kresu vedno bo plamtelo Kot geslo ti: »Denar — sveta vladar!« Uniči sočloveku pota k sreči, Le zase skušaj vedno jo doseči, A špekuliraj, vrli mož, — za se! Naj bratom tvojim sreča nič ne klije, To glavno je, da tebi sreča sije In tuja solza veseli srce! D Artist: »Kar pojdi, če hočeš! Toda vedi: če me boš hotela še kdaj videti, boš morala plačati vstopnino kot vsakdo drugi!« NEPREVIDNI ŠTEFAN Štefan pripoveduje svojemu prijatelju Matevžu: »Moja zibelka je tekla ob morja« »Kaj? Ob morju je tekla?« se je zavzel MateVž. »Zahvali Boffa, da nisi štrbunknil v morje!« SODOBNA GAZELA Da je propadla Francija, kdo je kriv? Učitelj! Da vojna vihra zdaj divja, kdo je kriv? Učitelj! In da draginja tare nas ter cvete Spekulacija, kdo je kriv? Učitelj! Da nimamo bombaža več in da je slaba letina, kdo je kriv? Učitelj! In da poplave nam grozč, ker lije vedno iz neba, kdo je kriv? Učitelj! Da Nacova pravica je povrgla le mladiča dva, kdo je kriv? Učitelj! Da stari Stef je prehlajen in revmatizem muči ga. kdo je kriv? Učitelj! Mokslm Gorki o slouenftlnl! 18. t. m. Izide prvi zvezek spisov Maksima Gorkega - slavnega ruskega pisatelja. Na 48. straneh bo prinesel ta zvezek povesti .Starka Izergil' in .Nekoč v jeseni. . .* ter .Življenje M. Gorkega' po Gruzdevu. — V dveh mesecih izidejo nadaljnl štirje zvezki spisov M. Gorkega. Cena posameznega zvezka je v kolportaži Din 3-—. Vseh pet zvezkov, t. j. 240 strani stane dinarjev 12— in jih naročite pri: .KNJIGA ZA VSAKOGAR', Maribor, Sodna 26-3. KRONIKA D E — Jesen je prinesla poslednji čas sijajen, v ostalem pa že zelo obrabljen izgovor za stalno dviganje cen: poplave! Zdaj smo torej kompletni — manjka samo še znižanje plač v korist poplavljencev, na kar bomo vsi in z vsem poplavljeni... — Grozdnega tedna ne bo, ker letos ni grozdnja. Pač pa so po vseh gostilnah — trgatve. Ker po drugi strani grozdja ni, a se na trgatvah že zavoljo naziva mora nekaj trgati, bo predmet tega trganja najbrž tisti denar, ki nisoi zanj njegovi lastniki dobili ne bele moke, ne cukra in ne olja... — V neki okoliški vasi sta se poročila neka Ana Veselko in neki Janez Pust. »Pust« in »Veselko« spadata nekako skupaj, vendar če bo ta Janez Pust res — pust, bo morala postati tudi Veselkova zavoljo te puščobe vesela, na kar bi šla bržčas vsaksebi. Zato priporočam Janezu Pustu, da ne boi preveč pust, ker je to edino sredstvo, da Veselkova ne bo preveč vesela ... — »Nomein est omen« smo sc včasih učili. Da so včasih imena prav zares brez pomena, priča naslednji slučaj, ki je res redek slučaj. Ne zavoljo svoje vsebine, temveč radi imen njegovih upri zor it el jev. V neki gostilni sta se dva možaka napila, na kar so odpeljali enega na policijo, drugega pa v bolnišnico. Kako se pišeta pijanca? Tisti, ki je končal na policiji — Ferdinand Trezen, tisti, ki je pa končal v bolnišnici — Jurij Vode... — Motornim vozilom bo prepovedano delovanje od 22. ure dalje do jutra. Zdaj so končno enkrat odredili uradno nekakšen dnevni, oziroma — nočni čas, ko smejo tisti na cesto, ki no reflektirajo na to, da bi postali prometne žrtve. — V pravkar omenjeni naredbi ni jasno povedano, kako je z barkami. Ali je tudi barko voziti od 22. ure dalje do jutra prepovedano? Ker vsaka barka ni motorizirana, lahko žene katero tudi veter! Tudi za gostinske obrate ni jasno povedano, ob kateri uri naj prenehajo gostinsko obratovati, da ne bo bark po 2. uri! Vsekakor zanimiv, še bolj pa nerešljiv problem! — Če ni očesa postav^ na trgu, potem si kupujoči ljudje v zadevi na-vijalcev cen sami pomagajo in obra- čunajo s pestmi, z dežniki ali s kakšnim drugim orožjem. Ker si ljudje sami p omagaj o, se temu lahko in dobesedno reče — »ljudska samopomoč na trgu« ... — »Zadrega nad zadrego« je v Studencih, kar se gledališča tiče namreč. To seveda ne velja za film, ker otvarjajo tam zdaj kino. — Jezikovni tečaji cveto- pri nas poslednji čas. Italijanščina, nemščina, ruščina ... Tudi za slovenščino bi bil kakšen potreben v Mariboru... — Kar se v nobenem poklicu zlahka ne zgodi, se je zgodilo v športu. Na čelu korakajo — amaterji... Kaj bi rekli, recimo, fotografi, če bi bilo pri njih tako? — Po več kot enem letu vojne psihoze, ni bilo ravno nujno potrebno, da je bil Mars tako presenetil Maribor. Tudi na igrališču S. K. »Železničarja« ne! — Sreda odpade kot brezmesni dan. Za ta dan je zdaj torej vse poskrbljeno: dovoljenje za prodajo mesa je tu, mesarji so. tu, deloma tudi meso, zdaj je treba ljudem edino še — denarja, da to meso lahko plačajo ... Protestni shod štajerskih gob Na protestnem shodu zbrale gobe so se štajerske, ker »Večernik« mariborski so pred dnevi čitale. I »Gobe smo«, so tam pribile, »dobre že od njega dni, le da nori svet ne zna nas prav za jed pripraviti. Če bi v gospodinjske šele, šle študirat babe strup, \ ne bi radi par želodcev dvignile tak grozen hrup.« In Po shodu advokata vzele so. Naj guča on! Nekdo pa tem gobam dal bi, če imel bi — milijon ... i AGENCIJA VEČERNIK Poročati Večernik ve zadevo, ki rešitve terja: bilo je skoraj nekaj gob meščanom zadnja že večerja. Prezgodaj nihče ne želi da bi ga krila ruša hladna. Zato pozivamo oblast: Večerja taka bodi zadnja! ONA JE REKLA ... »Noč je spanju dodeljena in v nedeljo prav nobena duša krščena ne dela, pa zato sem prav vesela, da oblasti so sklenile, naj bi tudi me počile. Mirno spala bom ponoči, šef moj naj od jeze poči, mirne bom nedelje imela, šefa pa rodbina cela za menoj cedi naj sline ...« To je gevor — limuzine. KITICA, Posvečena avtorju članka »Pošteni nimajo strahu in malodušnosti« ter drugih njegovih člankov v »Večer-niku«. Slovenec, svitajo se tebi srečni dnovi! 1 Nov stopil je ideolog tvoj na kateder. Častili bodo še sinov sinovi c mo[žd, ki sliši na ime — l Dragotin Kveder. NOVE KNJIGE IZ PROSVETNEGA PODROČJA Izšle bodo v kratkem sledeče nove knjige: E. Vrane, M. Ledinek in drugi: »Korekture naših pogledolv na koe-dukacijo ali skupno vzgojo mladine.« Antisemiticus: »Škodljivost semit, skih elementov v naših prosvetnih zavodih in njih' iz,ločevanje. (Gospo-darsko-politično-kulturna razprava.)« Knjižne ocene Ivan Cankar in njegovi odnosi do strojne industrije. Spisal Stanko Ferljuga, ravnaleij strojne industrijske družbe v Konopljah na Tnali. Nadvse instruktivno ter stvamo strokovno delo, ki prikaže našega najboljšega pisatelja v povsem novi, industrijsko važn; luči. Knjigo, kd je opremljena s številnimi primerjalnimi tabelami, vsemu industrijskemu uradništvu in delavstu najtopleje priporočamo. Kako utajimo davke? Navodila za olajšavo gospodarske krize. Knjiga, ki jo mora črtati vsak davkoplačevalec. Demon Dinar. Življenjepis slavnega zapeljivca Janeza Nep. Dinarja. Spisala njegova 32. nevesta. V samozaložbi zapuščenke. Lovske in živalske zgodbe. Prerez skozi mariborski povprečni prerez. Spisal višji lovec Simon Kopič, komcesijonirani zatiralec stenic in mrčesa. Za vse ljubitelje lova nadvse pomembna knjiga. Ko sem še kašljala na moške, Roman pre-hlajenke. Spisala Irma Ledenka v Ledenici. Desperanto v dveh urah. Spisal Jože Zabavljač. Oblastveno koncesijonirani kavarniški kibic. Med tremi očmi. Doživljaji enookega pustolovca. Zelo gomazeče in poučno čtivo. Labirint, Vodnik skozi domačo politiko. Izdale Združene stranke. Opozarjamo, da so vse knjige o dostojnem vedenju vsled velikega povpraševanja od strani naših poslancev pošle. IVER O marsikom pravimo: »Ta ima dobro glavo«... V resnici pa nam marsikdaj bolj ugaja in več koristi zeljnata... i NOV HRVAŠKI USPEH New York, 5. oktobra. Odkar je dosegel hrvaški narod svoje zedinjenje v isti banovini, zaznamuje vrsto kolosalnih uspehov na vseh popriščih javnega in nejavnega udejstvovanja: v gospodarstvu (davčno vprašanje!), v politiki, v kulturi in zdaj že tudi v športu: Hrvat 2ivič si je pridobil namreč naslov svetovnega boksarskega prvaka. Vendar pa Živiča doslej Hrvati niso poznali, ker živi stalno v Ameriki. Zato sc tembolj vesele, da so odkrili novega rojaka, saj so s tem spet narasli število, teža in slava vsega naroda. Življenja modrost Danes gloješ ti še svinjsko bedro-, jaz pa oblizujem) staro kost. Jutri boš imel ti vode vedro, jaz bom pa pri mizi gost. i Včeraj so Romuni še sejali, danes že jedo Bolgari te pšenice kruh. Tiste, ki so včeraj se smejali, morda jutri bo razgnal napuli! ZAKONSKO STANJE Bizgec se je preselil, pa mora spremembo naslova javiti policiji. Ko izpolnjuje prijavo, pride tudi do rubrike: Zakonsko stanje. — Bizgec ne premišlja dolgo, temveč z užitkom zapiše: »Neznosno.« TALENT Novinec: »Gospod režiser, kako mislite o mojem talentu in bodoči karieri?« I Režiser: »Dragi prijatelj, veliki so Vaši skriti talenti in še Vas čaka lepa bodočnost, če boste igranje opustili ...« Zanimivo telovadno društvo v Mariboru Kot posebno zanimivost v Mariboru lahko označimo »Klub lepih dam«, ki redno telovadi pod skrbno roko telovadnega učitelja v — shujševalne namene. Uspehov zaenkrat sicer še ni, kar pa ni čudno — spričo precejšne obilnosti članic. Mi smo prepričani, da bodo naše damice končno le dosegle svoj namen: sam a kost jih še bo, le žal, da šele — pod zemljo. ' MED MARIBORSKIMI ZALJUBLJENCI On: » ... in če me ne uslišiš, grem na trg im se najem gob...« Ta oglas Vam vljudno Javlja, da Jeson Je, in pristavlja: Dame, le ne pozabiti, k Toplaku takoj oditi I Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 ANEKDOTA O MAKSIMU GORKEM Maksim Gorki je dobil službo nočnega čuvaja na neki majhni železniški postaji. Kot politično sumljiv mož je moral redno poročati o sebi oblastem v Borisoglevskem, Poročal pa je tako: »Še vedno mi je dobro ,.. šef je z menoj zadovoljen: v znak naklonjenosti in zaupa nja smem vsako jutro nositi iz njegove kuhinje umazano vodo.« Ali pa: »Čast mi je, da Vas obvestim, da, hvala Gospodu Bogu, svoj čuvarski posel za silo razumem. Vreče žita naglo izginjajo, jaz se pa sprašujem, ali sem sposoben in dostojen za to službo. Stvar je v tem, da si na noben način ne morem razložiti, kdo je kriv tega načrtnega izginjanja vreč: lopovi, ki trko spretno kradejo, ali jaz, ki s še večjo spretnostjo prespim njih prihod in nič ne opazim, O tem, prosim vas, se prepričajte sami, ker vi v direkciji vse najbolje veste.« V ČASU DRAGINJE Gospa Petelinčkova: »Ali že veste, gospa Gosakova, da je maksimiralo tržno nadzorstvo cene tudi jajcem?« Gospa Gosakova: »Oh, kaj pa pomaga vse to! Saj ste videli, gospa Petelinčkova, kaj so storili peki, ko so jim maksimirali cene: pekli so manjše štruce! In prav tako bo z jajci...« AFRIKE EVROPf- IZNAJDITELJ Prva gospa: »Moj mož je velik iznajditelj.« Druga gospa začudeno: »Tako?« Prva gospa: »Da. Vsak večer iznajde sto novih izgovorov, da odide z doma.« Deloilrani amorček ' Nikar ne pehajte od svoje pohlevne me bajte... /MNAZU^j Čez prag na cesto zdaj letim, ubog ljubezni bog, kaj s puščicami naj storim, kuj dela naj moj lok? Ko sem v razredih vasoval, me vse klicalo je, nihče mi brce ni dajal, le vsak me vabil je. Naenkrat pa dognali so, da sem nevaren tip in brco kolosalno v ... dobil sem tisti hip. Zato zdaj k starim mamicam bom rajši pohitel, morda tam razumevanje za srčno bol bom imel. MALI OGLASI Prodaja na obroke Na obroke dobavljam mišljenja, prepričanja, načela, predsodke, svetovne nazore itd. v vseh formatih in po vseh mogočih cenah. Vincenc Značaj. Poste restante. Čevlji na obroke. Z obzirom na težavno gospodarsko krizo dobivate pri nas vsak čevelj tudi po ja samo v »boljših hišah«. Imamo seveda polno cenenih nadomestkov, ki v »aromi« celo nadkritjujejo olivno olje. Za zabelo trnovske salate je zelo priporočljivo avtomobilsko olje, ki ga dobite v vsaki boljši garaži, samo precediti ga morate skozi rabljene nogavice... natakarska Gost: »Natakar, na jedilnem listu je pisano: telečja juha, na krožniku -pa vidim navadno govejo juho.« Natakar: »No, vi pa res nimate nobene fantazije!« SAMO TEGA NE On: »Torej, ali bi smel že jutri govoriti s tvojo materjo?« • Ona: »Bog nas varuj, ona sama išče možal« V LJUBLJANSKEM TIVOLIJU — Pojdiva, morda pa le najdeva kako prižgano svetilko. REŠITEV PROBLEMA LJUBLJANSKIH UR - Montirajte po ulicah zvonce, pa naj si zvoni vsak, kadar sam hoče. Tudi reklamacije lahko sprejema posameznik v tem slučaju kar na licu mesta. ŽALE. . . Polemiki krog Plečnika res manjka »sleherne omike! Kdor je umetnik, ta vsikdar idejam prave da oblike. Naj kritiki zato molče, ker Žale res so — žalostne! Veliko izbiro jesenskega blaga v češki in angleški kvalititeti po znano nizkih cenah za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter krojaške potrebščine dobite samo v Češkem magazinu lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!lllllllllllllllllllllll!lll!lllllll!lllllllllllllllllll!llll!llllllllll!lll!llllllllll MARIBOR (pri glavni policiji) DVOUMNO »Pomisli, moj rojstni dan je danes, žena pa še ni spregovorila besedice z menoj.« »Čestitam.« ! V LJUBLJANI PRI »PETRIČKU« če pride profesor po torte. Humoristove smnolzpovedl (Iz intimnega razgovora med sodelavcem »Totega lista« in bralci.) Vem: komaj primete v roke »Toti l:st«, že Vas minejo vse vsakdanje skrbi in Vam vztrepečejo v trebuhu živci za smejanje in center za dobro volj.o v Vaših cenjenih možganih stopi z vsemi razpoložljivimi silami takoj v akcijo. In to je prav — kajti dobra volja mam je vsem danes najpotrebnejša stvar, ki ima še 'to dobro lastnost, da ;e cenena in ida ni racionirana, niti ne maksimirana ali minimirana. Zalog dobra volje tudi nihče ne kontrolira in Vam zavoljo nje ne preti nobena preiskava niti ne tako zvana konfinacija. A kar sem hotel povedati, je čisto nekaj drugega. Nekaj o sebi sem Vam hotel zaupati, čeprav je humoristu to komaj dovoljeno. Humorist naj namreč ljudi zabava in ne dolgočasi. Pripovedovanje o sebi pa je vedno dolgočasno, saj človek nima povedati o sebi mnogo več kakor to, kar je znano vsem sosedam in sosedom, vsem upnikom in vsem1 priušnikom, torej celemu svetu in vsem merodajnim činiteljem. Toda kljuib temu naj mi bo dovoljeno, da vendarle malo potožim in spregovorim nekaj besed o sebi. Naklonite mi trohico Vaše blagodejne milosti, naj ibom deležen le trideset sekund Vašega dragocenega časa in drobca Vaše cenjene pozornosti. Humorist Vam lo zato do smrti hvaležen kakor pajac, če ga pobožate. Dragi braki, ki berete moje šale, ali ste pomislili že kdaj, kaj počne sotrudnik »To-tega lista« — študent ali književnik ali novinar brez posla — kaj počne ta revež te- Razhudil se je Sicer zelo pohleven, se končno je razhudil, kdo kriv je, vprašaš? Vedi: dom mrtvih ga je zbudil. daj, ko se blagovolite Vi zabava*/, s »To-tim listom«^ On si tedaj že puli lase, ponoči ne more spati in podinevi bezlja po ulicah ter išče snov za svoje šale, ln razen tega ima vsak zemljan in torej tudi humorist še toliko drugih opravkov! Na primer, da se mora zaljubiti. A devica pozna humorista in mu nič ne verjame. »Oh, kakšen šaljivec ste«, mu 'pravi in se sramežljivo zvije. »To niso šale, gospodična belolična! Čisto resno govorim: ljubim Vas kakor 5e ni ljubil mož žene!« Devici sicer tak poklon ugaja, a ona se zvije in pravi še bolj sramežlji/o: »Oh, nepoboljšljiv nagajivec in šaljive? sle!« »Oprostite, gospodična, obesim se ali še kaj hujšega — zapijem se, če ne verjameta mojim besedam«, pravi humorist in na jok mu gre. A gospodična misli, da se salj'vec pači in pravi užaljeno: »Nikar se ne žalite iz takšnih stvari!« »Ne šalim se! Prisegam Vam pri...« Gospodična pa zdaj v jok — najbrže se je med tem že zagledala v humorista, »Tako igrozno se norčujete iz ubogega nedolžnega dekleta«, zaihti. — — — Prosim Vas, cenjeni bralci, Vi prisodite-ali ne plačuje humorist Vaše doibre volje s svojim življenjem? Kadar ima humorist veliko skrbi — in to je pač vedno —, kadar humorist premišlja in sešteva, a ne more nikoli prav sešteli svojih dohodkov in izdatkov, tudi tedaj mora pisati šale za velike in male. Do te in le ure zahteva urednik rokopis. Humorist pa je take volje, da bi jokal ali celo umrl. A ne sme storiti ne enega ne drugega, temveč mora le pisati šale. In jih piše. Eno po eno iztiska iz možgan in jo izcedi na papir, da bo nekaj za Vašd dobro voljo, cenjeni bralci! In morda mu kapljajo obenem s šalami na beli papir tudi solze s skremženega obraza — humorist ostane humorist. In če bi ga Vi v takem položaju slučajno zasačili, bi dobrodušno dejali: »Oh, Saljivčina, kako je posrečen!« In še tedaj, ko bom na smrtni postelji, ko bom pel svoj labodji spev, kakor se pravi izdihovanju, še tedaj, ko si bom ovijal vrv okoli vratu, boste dejali blagodušnn: »Misliš, da ti verjamemo kaj, li šaljivec?« Še ko bom izdihnil, se boste ozrli na mene le z dobrodušnim nasmehom in boste dejali: »Saj se je le pošalil!« In boste slišali, kako nič več ne bom dihal in ne boste vedeli, kako bo tedaj moja duša že plahutala in ?a-bavala angelce v nebesih ... ko-ki Kr. dvorni juvellr In dobavitelj B. Rangus Kranj, Dravska ban. Res dobre ure, lepa zlatnina 1.1. d. NOJEVA PAMET K H Očividec: »Ta noj Je res pameten! V kanon je vtaknil glavo, pa misli, da bo boli — na varnem.« / PREGOVOR Študent Jaka: »Kako da te'že v torek ni bilo v šolo, ko pa si rekel, da boš šele v sredo ,šPrical’?« ' Študent Janez: »Saj še veš, da smo v ponedeljek jemali narodne pregovore: profesor je povedal tudi onega, ki pravi — Ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš — pa nisem mogel, da se ne bi ravnal po njem ..« HIJDA KRIVICA Tonček pride ves objokan domov. Mama mu obriše solze in ga sočutno vpraša: »Revček, kaj se je pa zgodilo?« Tonček še huje joka: »Učitelj me je hudo ozmerjal1, ker nisem takoj našel Ameriko na zemljevidu. Uuuu, saj jo je celo Krištof Ko-lumbus več mesecev iskal!« TO PA DRŽI Učitelj: »Že spet si prišel brez peresnika v šolo. Kaj bi pa rekel vojaku, ki bi brez puške šel v vojno?« Učenec: »Rekel 'bi mu: Klanjam se gospod general!« NEPOTREBNO DELO Sodnik sprašuje obtoženca za osebne podatke: »Ali ni škoda časa, gospod sodnik, ko se vendar že toliko časa poznava?« SESTANEK Čakal jo je in čakal, in do minute točen, je vendar prišel v kavarno, kakor sta se domenila. Čez dolgo časa e šele prispela. »Fej te bodi, in še obrit nisi!« »Ko sem prišel v kavarno, sem ibill« ji je zasolil fant. NAMESTNO VPRAŠANJE »Koliko let imate, gospodična?« »Prosim, ženske pe smete vprašati po letih!« »Kaj, ali ste že toliko stari?« STAROST JE UGOTOVIL »Ste vi gospodar tukaj?« »Da, pred enim mesecem sem prevzel restavracijo.« »Gotovo ste takrat tudi pečenko prevzeli.« POGOVOR NA CESTI opVo oooj> Pasant: »Vaše delo s tem polaganjem kamnov se ml zdf kaj enolično.« Kockar: »Meni pa ne, ker nista niti dva kamna enaka.« Radio lusiclti MARIBOR, Koroška c. 11 priporoča svojo bogato izbiro radio aparatov Schaub, Kapsch, Od Sanjanja In drugih vainlh Reii 15. X, 1940. Šolska naloga. D. Gollja, Kadar Človek sanja, so to najsrečnejši Monumenti f življenju Človekovem, Človek lahko sanja f spečem ali pa tudi f bedečem Stanju. -Za Sanje f spečem stanju ni ravno neobhodno potrebno, da je Človek zmešan ali kaka druga pojetična Natura. Za to zadostuje, da Človek na večer zadosti Njegovim želodčnim potrebam preko mere, tako, da mu silijo — recimo — zavžiti Češpljevi cmoki skozi Usta, ali tudi skozi kako drugo Špranjo na beli Dan, oziroma (ker je večer) v črno noč. Mnoge Sanje izvirajo iz premišljevanja in opazovanja, mnoge pa tudi iz Bolezni na plučih, jetrah, ledvicah in drugih jedilih, ki so dovoljene za Brezmesne dni. Izvirajo tudi iz Bolezni na glavi ali na kakem drugem votlem Organizmu. Če ima dotični Endividujum poleg kake izmed gori citiranih Bolezni še tudi potrebo po Alkoholičnem udejstvovanju, potem se mu (seveda samo, kadar spi), sanja o vodi in o rečeh, ki jih hrani Voda f Njenih mokrih Nedrijah. To so razne podmornice, stari Rušilci, mine, eroplani in fčasi tudi kakšna ribica, f kolikor je še ni zadela kaka Granata ali bomba iz jasnih Nebeških višaf, — Tiste Sanje o vodi so torej tista izjema, ki potrjuje pravilo, da so Sanje najsrečnejši Monumenti f Človekovem življenju. Ker če se kakemu Ljubitelju sprešanega Grozdja sanja o Vodi, potem to zanj ni ravno najsrečnejši Monument f Njegovem življenju, temveč bi rajši sanjal, da je trikrat oženjen in ima zato tri Tašče, ali pa o kaki drugi kazni. Pri človekih, ki sanjajo f bedečem Stanju, je stvar povsem drugačna. To so navadno nežne in melankatolične Nature, in se zatekajo f kraljestvo Sanj. Takrat imajo taki Endividuji na stežaj odprta Usta in Oči, zamaknjene f nebesa. To so defaktično, kot že ponovno na Svitlo dajamo, uajlepši Monumenti, ker se Človek osvobodi Njegovih telesnih spon in je nazadnjo samo še Duh, kakšen Duh, to je nafsezadnje fseeno. To zmorejo samo taki Človeki, ki so dosti skozi naredili, ki jih je življenje kruto prevaralo, ali pa taki, ki jih monumentalno tlačijo ka- ke Napake. F kraljestvu sanjačef f bedečem Stanju, so fse Možnosti možne, oziroma ve sanjač automatično premesti v dijametralič1 no nasprotno Stanje, kot se nahaja f normalnem životarjenju. To se zgodi tako-le: Postavim: eni jako zelo subtilno čufstvujoči dijak trpi f Njegovem najnotranjejšem duševnem Jazu zavoljo enega Profesorja vun, ki Mu je iz samega Sadizma pofzročil življenjsko tragedijo f obliki reda Nezadostno. Ta dijak si bo nato takoj poiskal študijsko Knjižnico, ali kako antialkoholično Restavracijo, ali sploh kaki samotni kraj, kjer ni dosti ljudi. Tam se bo fsedel in toliko časa drgnil Njegovo fantazijo, da bo odpadlo od Njega telo, in bo ostal samo še po Nezadostnem redu prizadeti in po Maščevanju kričeči Duh, ki ga bo dvignil f kraljestvo Sanj, ki bo povišalo dijaka f profesorja, profesorja pa degradiralo J dijaka. F temi Stanju bo dijak pritisnil profesorju najprej cvek iz fseh Predmetof fključno higijeno in obnašanje, nakar ga bo predlagal za Izključitef iz fseh učnih za-vedof ne sa.mo f Jugoslaviji, temveč sploh na zemlji fključno Luno in Marsa, f kolikor so Sodnik: »Ali ste tatvino tako izvedli, kot sem vain ]o jaz sedaj opisal?« Tat: »Ne, gospod sodnik, ampak, reči moram, tudi vaša tehnika ni Slaba.« PRED SODNIKOM 0 ŽALJIVKA »Ljudje vendar pravijo, da te je Karel vzel zato, da bi lahko dolgove poravnal.« »To je že nesramno! Na plačilo dolgov Karel sploh ne misli.« UPRAVIČENA HVALEŽNOST »Danes opoldne sem se peljal v gozdu mimo vas.« »Zato sem1 vam res iz srca hvaležen.« V URADU ZA IZGUBLJENO »Včeraj sem izgubil tisočak. Ali ga je že prinesel kdo?« »Ne — samo stotak je bil najden.« »No, pa mi dajte za ta čas samo stotak ...« PRIDNA HČERKICA Mati (sosedi); »Naša Ančka je res pridna. Kamor koli jo pošljem, vse prinese prav. Niti dinarja še ni nikoli izgubila.« Ančka, ki pravkar pride; »Mama, mesar je rekel, da ne da niti kosti več na upanje, dokler ne bo plačan ves dolg.« Da bo noga vedno lepa, čevelj mora biti tak, kakor zna ga narediti v Mariboru tvrdka »Jak«. Trgovina s čevlji? Maribor, vogal Aleksandrove c. in Sodne ul MESTNA POŽREŠNOST — Anza, pogle no požrejsnega škrica: sa-ki štiklec mesa, ki ga zrejže, kuj proutl po-žere! Ali že veste? Mako in volneno perilo za dame, gospode in otroke, čedne jopice in puloverje, nogavice vseh vrst, tudi za najbolj razvajen okus kupite najceneje pri F. Kramaršič Maribor, Gosposka ulica 13 Poskusite in zadovoljni boste! tam tudi kake Šole. In bo dijak lahko izvajal nad Njegovim lastnoročnim Profesorjem tudi srednjeveško torturo ali Inkvizicijo ali celo gorečo Grmado in na koncu še Obglavljenje, če bi še eventujalno grozila nevarnost, da ibo spet oživel. To so lepote Sanj! Ali pa recimo Rezervist-redof, ki je dobil pozif na Orožne vaje na dvajset osam dana in se vrne potem, i > i domof f Na- ročje domačega krova! Kadar njega potem doma zaneso Sanje f svet čiste Eluzije, se najprej sam Sebe unapredi brez Ukaza za narednika, narednik pa, ki Mu je tekom enoletnega izvrševanja 28-.dnevnih Orožnih vaj postal najintimnejši neprijatelj, bo degradiran f čin Rezervista-redova, takega iz Piškopcje, ki kadar začuje junaški Akcent srbo-brvatske govorice, misli, da govori kdo ž Njim f Stari grščini Z gromkim glasom in z tipičnim Vojaškim dijalek-toim pozove on bifšega Naredhika in sedanjega Redova na raport. .Ta obstoji f tem, da Redova sploh ne pusti do Besede. Potem Mu ukaže čistiti vsa stranišča, zahode in nužnike f’ Kasarni, nakar dobi Dosmrtni zatvor, kjer potem umre, ker ne more priti do Janjetine in rakije. — Tako je tudi ta Rezervist-redof preživel najlepše Monu-mente f Sanjah. — Seveda postanejo potem taki Človeki, ko nehajo Sanje funkcijonirati, največji pesjemisti, ker postane, da ponovim prafkar na Svitlo dana dva egzempeljna, iz Profesorja spet dijak, iz Narednika pa spet redoif. Sanje so silno važne zadefščine, ker fsake nekaj pomenijo. To niso Človeki, ki po Navadi nič ne pomenijo in zato tudi niso važni. Tako pomeni f Konjsko figo stopiti — denar, Natakarja videti pa — neodkritosrčnost, kar je jako zelo razumljivo, ker so Natakarji po navadi fsi neodkritosrčni, zlasti pri računih. Kačo f Sanjah videti pomeni obrekovan biti, kar pa bo najbrž Stiskarski škrat f Sanjskih bukvah, ker na ta Način bi se moralo fsem Človekom celo življenje sanjati samo od Kač, kar pa ne odgovarja Dejanskemu Stanju. Imajo pa Sanje tudi Njene senčne plati. Recimo, če kdo f Sanjah govori. Recimo mož f Sanjah s blaženim Smehljajem po noči kliče: »Rozalinda, Rozalinda«, defak- tično pa je Njegovi, i ženi ime »Terezija«! To je seveda potem jako zelo nerodno in so f tem primeru sanje lahko porkus deliktus za ločitef zakona od postelje in mize. Za tak Slučaj je potem res najbolj oportunistično, če je sanjski Govornik kaki Profesor, ali Magister ali Doktor, ker potem lahko govori f sanjah latinsko ali grško, razen če seveda ni tudi Ona latinsko ali grško gor vzgojena. — Neizmerno važne pa so Sanje zlasti f poslednjem Razdobju; Denarja nimaš, zaloge živil nimaš, nič nimaš — kaj tedaj? Zasanjaj, da imaš Denar, da si dobil Povišico in da imaš Zaloge živil, spravljene f treh skladiščih, Tako sanjaj fse Dni in živi od tega Denarja in od te Zaloge. Kmalu) bodo nastale iz teh Sanj — večne Sanje in tedaj se boš požvižgal na zemeljske Zaloge, ker boš imel na pretek Ambrozije in Nektarja! Živio Sanje! ORLOVSKI NOS Sinko: »Očka, kakšen je orlovski nos?« Oče: »Takšen kot moj!« Sinko: »A, torej rdeč.« Izpod Karavank SRAČJA SMOLA (Prosto po ljudskem glasu) Jata vtičev se je zbrala I in na jug se odpeljala, kjer dobe se dobre fige. i Tja zato so šle papige, črni kosi odžvižgalt, z jerušem oplakovali I žolte kljune, se ženili, da bi južni svet množili. Z njimi bile so še srake iti te neprevidne spake za to turo so hotele, da bi lep spomin imele. Kremplji so se pa opekli, ker so mož postave rekli, naj ne občuduje juga, kogar muči sračja kuga. Jata ptičev se je zbala, da bi ričet ne zobala, kmalu se je povrnila in sramoto sračjo skrila, vendar Z' juga glas odmeva: K nam ne hodi, sračja reva! KORLNOVI FANTJE i bi gotovo ne bili zadovoljni, če bi pozabili povedati, da so začeli gojiti gledališko kulturo z divjimi lovci. Kakor je nevarno, da bi pri tem kdo podivjal, se ni bati hudega, ker so Korlnovi fantje kot zvesti učenci svetega Florijana vedno pripravljeni vsakega divjaka takoj ohladiti, ker imajo v ta namen dosti učinkovitih priprav. Zaenkrat z brizgalnami samo paradirajo, z brigancem se pa brizgajo. KROMPIRJEVA POLITIKA je na Jesenicah in v okolici zelo razvita. V kaš'ti smo vpeljali »očered«. Na trgu vodimo mednarodno debato s kmeticami, gospod Špekulaciius se nam pa zdaj režijo. — Dež rešuje občino škropljenja s predpotopnim vozilom, prihranki na ta račun se štejejo v dobro občinskim uslužbencem. Na Koroški Beli zmanjkuje olja, jesiha je pa na vseh koncih preveč. Poleg tega se vino vsepovsod kisa, ker naš dobri ata ne dajo otrokom drobiža. Zaradi pičle soli se je naša neslanost hudo zvišala. Kovačevi strici skrbijo za znižanje prebivalstva in spravijo kak par od ‘tod, da imamo mi potem več vsega, kar si poželi srce. Vsem srčnim željam pa ni možno ustreči. Mesarji prodajajo samo zadnje dele živine, za prednje, ki bi morali biti cenejši, pa nihče ne ve, na katerih kavljih obvise. Take kavlje, ki se ga tako nažehtajo, da zgube ves rešpekt pred vsakomur, prevažamo s kolodvora z avtomobili najmodernejših trgovin. Zato ne u-tegnemo voziti v trgovine krompirja, koruze, pa moke za naše otroke. ' OBVESTILO Z ozirom na dejstvo, da je uspelo našemu olimpijskemu vodji spraviti na veliki športni sestanek v Kazini poleg sebe še dva junaka, bomo od zdaj naprej gojili predvsem marjaš, S. K. Sožitje. Celjski obrazi Stezo kulture si razširil v cesto, Tvoj duh še vedno snuje neprestano, Razumnike pozval si v družbo'zbrano. Mož takih malo šteje naše mesto. Še je v kulturi Celje mladoletno... E j, Ti se že razumeš na otroke: Ker hrana težka je, jo na obroke Umetno daješ: Po en teden letno. Pa ne zameri, če se kdo Te spomni, Ak’ Te nariše, pesem poje v slavo! Ves naš, prijatelj, si. To si zapomni! Enako še naprej pot hodi pravo, Lepoto vcepljaj v duše, tvorec I skromni, Umetnost širi med Slovenci! •=— Zdravo! Iz Celja Velecenjeni gospod urednik! le tri dni smo v Celju brez vode. Vodovod se je nekaj pokvaril. Prebivalstvo ne godrnja, ker je navajeno, da mu vedno Česa primanjkuje. Hvala Bogu, da je tokrat samo voda! Pač pa se razburjajo gostilničarji. Baje so nekateri vložili protest na občino radi pomanjkanja vode, češ, da je s tem ogrožen njihov gospodarski napredek in zaslužek. Zopet drugi gostilničarji so baje prosili davčno upravo, naj jim spričo pomanjkanja vode dovoli primeren odpis na davkih. Svet je res znorel: Gostilničarji vendar prodajajo vino! > Pozdravlja Vas Vaš vdani Jakob Smola.« Miknla Letič: NA SODNIJI Sodnik: »Vaše ime?« . š Priča: »Milia Močnik.« »Kie ste rojeni?« »V GolLfasi.« I ' v »Starost?« »30 let.« i | »Vera?« » Rimokat oliška.t. »Poklic?« »Ne razumem, gospod sodnik.« > »No, kakšen poklic imate, s čim se pe-ite?« , . | ^ »Aha: Katarina Afrič.« Iz Ptuja Iz popolnoma zanesljivih virov smo zvedeli, da namerava Slovenska županska) zveza odlikovati z| dragocenimi diplomami vse bivše župane našega mesta. Ta sklep je županska zveiza sprejela zato, ker so bivši župani v našem mestu za časa »županske krize« s svojim obnašanjem razpršili vse govorice, ki se (žali Bog) širijo med slovenskim ljudstvom, da se namreč gospoda tepe za županske stolčke. Župani ptujski, ki so ta stolček odklonili, so s tem podali svetli vzgled nesebičnosti, ki bo ostal vekomaj (žal osamljen) zapisan v naši politični zgodovini. Iz Kranja DARKO — NAD TURKE Šel na pot je v Carigrad in se s Turki spoprijel, kopje fant naš metal je, ‘ ni pa sablje zavihite'1, Turkom skakal ni za vrat in jim ni porezal glav, kar je dobro zlasti zanj, da ostal je živ in zdrav. KRŠČENE POLJSKE MIŠI so se pridno zaredile na vseh koncih in krajih, v mestu in v okolici. Lovimo jih po svojih močeh, a z golaznijo je vedno tako, da je nikoli ne poloviš do kraja. Posebno ne v takih časih, kakor so danadanašnji, ko zmanjka1 tega in onega in ni denarja, da bi človek lahko na krščanski način kupil krompirja, se rešil hudirja in dal zaslužiti krščanskim trgovcem poštene obresti ter imel tako dovolj jesti. ZA SREČO VNETI GORENJCI so spet pripravili veliko tombolo! Vojščaki svetega Florijana jo pri-rede, potuhtali so imenitne dobitke. Kranjska tombolska konkurenca nič ne škodi, kajti pravi srečnik zadene najprvo opravo, ki mu jo stešejo o-brtniki, potem se oženi in komaj spozna, da se v zakonu od ljubelzni ne da živeti, že mu pripeljejo na motornih kolesih pol vagOna moke in cel vagon premoga. Vsako nedeljo naj bo tombola, navsezadnje borno vsi prišli na vrsto. Moka in premog — to je res v duhu časa in je vredno tombolskega špasa. Kinč nebeški ODPRTO PISMO Zvezi salamenskih, odnosno slovenskih špekulantov Ves naš kraj jc vzel z velikim veseljem na znanje Vaš dopis v zadnji številki »Totega lista«. Kot mesto svojega prisilnega bivališča ste izvolili imenovati na prvem mestu naš mili Bled, ki' je bil Vaše pogosto redno zatočišče in neprisiljeno bivališče. Želimo le, da nam greste tudi v vsakem oziru na roko, zlasti nas bo veselilo, če poživite našo zimsko sezono. Pridite v čim številnejšem številu! Sploh jc najbolje, da se preselite k nam za stalno in urejate svoje posle po telefonu, po radiu in s kurirji. Tako ne boste za nič odgovarjali in dobro se Vam' bd godilo. Ako bi pa kdaj katerega pomotoma iskali, ga bomo odpeljali na jezero, skrili na otoku in ga že na kak način zavarovali. Pa zvonili bomo zanj. Le nekaj nam ne skuhajte! Ne pošljite nam špekulantičev, ki nič nimajo in bi služili samo za strašilo. Zveza blejskih čolnarjev. KAKO SI JANEZEK PREDSTAVLJA Za ŠOlO: šolske torbe in nahrbtnike, aktovke, peresnice, v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova c. 13 Industfijalec: »Kaj sem že hotel reči? Aha! Kdaj pa vi nameravate bolj proti —‘ jugu?« »visoko šolo za telesno vzgojo« D. Goflja: Sodobna reportaža Pisati v današnjih časih je hudo težko, « kdor ve, kaj je to: nagobčnik — vsak razume to. Vendar, kdor je kaj razumen, piše še lahko, a pisanje bo njegovo videti tako: »Je političnih dogodkov bilo čez in čez, vendar se je izkazalo, da nič niso — res ... Vojnih je novic vse polno bilo zadnje dni, vendar kar zares jc bilo1, se zgodilo — ni... Med obalama Kanala gosta je megla, tajnost tam je, ker skoz meglo zreti se ne da. Marsikaj po svetu širnem novega je še, vendar se o tej zadevi, da ni res, le ve ... V naši Dravski banovini zdaj se jeseni, list za listom z drevja pade, v gnitje se spusti... Časopisje piše stalno: Nič draginje ni! In zato o tem ni tudi kaj poročati. Kar pri nas je špekulantov, po — pomoti so: dokazali vsi nedolžnost javno so svojo... Mnogo bi šc rad poročal pa res nimam kaj in zato te reportaže danes je že kraj. Če kdo čudoma se čudi, kaj je1 le z menoj, na uho povem mu, kaj pač molk pomeni moj. On resnico staro znači: namreč, kdor molči, baš s tem molkom on devetim pač odgovori!.... ZANIMIVO! A.: »Zanimivo! Kot vidite, sta bila že Adam in Eva nevtralca.« B.: »Iz česa pa to sklepate?« A.: »No, imela sta vsega dovolj, pa sta kljub temu naga okrog hodila.« IZ PRIRODOPIS J A Profesor: »No, Janežič, kako pravimo enoceličnim bitjem?« Dijak: »Kaznjenci, gospod profesor!« Priprave za sprejem v nebesih bfaS Sv. Peter: »Zdaj pa le na delo, angelci moji, da bo tudi ta soba pravo časno pripravljena za mile nam zemeljske goste. POGOVOR MED MOŽMI Prvi mož: »Pomisli, obljubiti sem moral svoji ženi novo obleko, da sem jo spravil z letovišča domov.« Drugi mož: »In se je potem vrnila?« Prvi mož: »Seveda se je. Toda se je odpeljala z novo obleko takoj spet nazaj v toplice!« LETOŠNJA TRGATEV Vinogradov slaba bo letošnja dajatev, pa zato tega sveta, splošna je »trgatev«. PAMETEN SNUBEC Snubec: »Ljubimi vašo gospodično hčerko) j gospod minister, in rad bi jo imel1 za ženo.« Minister: »In kakšni so vaši izgledi za bodočnost, mladi gospod?« Snubec: »Sijajni, gospod minister — če le pristanite na poroko.« ŠPEKULANTOV BODOCl ZET PREMIŠLJA: »Saj nič ne rečem, dekle je prav čedno in prav rad jo imam... Toda — njenemu očetu so zaplenili zaradi špekulacij vse premoženje in potem so ga še zaprli... Toda tudi to bi še ne bilo nič, prenesel bi to sramoto v družini. Zanima me le, če je pred aretacijo skril za dekletovo doto...« ZADNJA ŽELJA Ravnatelj jetnišnice: »Obsojenec, le eno uro boste še živeli. Karkoli si zdaj želite, se vam bo izpolnilo.« Obsojenec: »Prosim, da bi bil po smrti upepeljen.« Ravnatelj: »No, to je pa čisto v vašem stilu: izginiti brez duha in sluha!« NOVA PESTUNJA Nova pestunja priteče vsa zasopla do-mpv. »Milostljiva, ne zamerite — ne vem, koliko otrok ste mi dali s seboj, tri ali štiri?« ČUDNE SANJE Šef stopi v pisarno in pravi: »Vi pa spite, gospod Mišič!? Če vas le še enkrat zalotim, vas takoj odslovim!« Uradnik odgovori: »Da, gospod šef, spal sem, oprostite mi. Sanjal pa sem o skritem bombažu...« »IZVIDNIŠKI STOLP« V AFRIKI Da nalogo svojo bi bolje opravil. sl trojko pred kratkim bog Mars Je nabavil. Izdala in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.