Zbornik gozdarstva in lesarstva 76, s. 185 - 200 UDK: 001.891.32:02:050(497.6):630(045) Prispelo / Recived: 24. 12. 2004 Izvirni strokovni članek Sprejeto / Accepted: 12. 01. 2005 Original professional paper BIBLIOMETRIJSKA ANALIZA ZBORNIKA GOZDARSTVA IN LESARSTVA: 1950 - 2004 Maja BOŽIČ1 Izvleček Z bibliometrijskimi metodami je mogoče kvantitativno ovrednotiti značilnosti prispevkov in pridobiti dodatno znanje o raziskovalnem delu avtorjev. V prispevku so prikazani rezultati bibliometrijske analize revije Zbornik gozdarstva in lesarstva, v kateri je bilo zajetih 593 prispevkov, objavljenih od njegovih začetkov v letu 1950 do vključno leta 2004. Analizirano je število člankov v letu, število avtorjev, citatov, samocitatov ter oprema člankov s preglednicami in slikami. V povprečju je število sodelujočih avtorjev manjše od dveh, večina (68 %) jih prihaja iz treh institucij, ki izdajajo revijo, ženske pa sestavljajo 17 % delež. V povprečju so prispevki pripravljeni s pomočjo 23 virov, od katerih sta 2 samocitata, opremljeni pa so s 3 - 4 preglednicami in 4 - 5 slikami. Prispevki so v 91 % pisani v slovenskem jeziku. Od začetkov izhajanja revije ostaja primarni vir literature pisan v slovenskem jeziku (34 %), od katerih jih je 24 % objavljenih v samem Zborniku ali Gozdarskem vestniku ali zbirki Strokovna in znanstvena dela. V začetku devetdesetih so kot drugi najpomembnejši jezik literature angleško pisani viri izpodrinili nemške. Ključne besede: znanstveno delo, raziskovalno delo, citiranost, bibliometrija, Zbornik gozdarstva in lesarstva BIBLIOMETRIC ANALYSIS OF THE JOURNAL RESEARCH REPORTS: FOREST AND WOOD SCIENCE & TECHNOLOGY: 1950 – 2004 Abstract Bibliometric methods are a quantitative method of measuring characteristics of published articles with which new knowledge about the scientists’ work is acquired The article presents the results obtained by bibliometric analysis of the journal “Research reports: Forestry and Wood Science Technology”, in which 593 articles published in it since its beginnings in 1950 until 2004 were processed. The analysis embraced the number of articles in separate years, number of authors, citations, self-citations and the structure of articles with tables and figures. Separate articles are usually written by less than two authors, most of them (68 %) employed by the three journal’s publishing institutions. Only 17 % of the authors are females. The average number of quotations is 23, 2 of which are self-citation; they are provided with 3 - 4 tables and 4 - 5 figures. In 91 %, the articles are written in Slovene language. From the beginning of the journal’s existence, Slovene references have remained the primary source of literature (34 %), 24 % of which have been published in the journal itself, in the »Slovenian Journal of Forestry«, or in the collection »Professional and scientific works«. In the early 1990s, English sources superseded those written in German. Key words: scientific work, research, citation, bibliometrics 1 M. B., univ. dipl. bibl., Gozdarska knjižnica in INDOK center - knjižnica Gozdarskega inštituta Slovenije in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 186 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 76 VSEBINA CONTENTS 1 UVOD .............................................................................................. 187 INTRODUCTION 2 PREDSTAVITEV REVIJE........................................................... 188 PRESENTATION OF THE JOURNAL 3 METODE ........................................................................................ 189 METHODS 4 REZULTATI IN RAZPRAVA...................................................... 189 RESULTS AND DISCUSSION 5 POVZETEK.................................................................................... 198 6 SUMMARY..................................................................................... 199 7 VIRI ................................................................................................. 200 REFERENCES 187 Boži, M.: Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva: 1950 - 2004 1 UVOD INTRODUCTION Osnova znanstvenega in raziskovalnega dela v sodobnem svetu temelji na izmenjavi novih dognanj na doloenem znanstvenem podroju, primarno prek objav v serijskih publikacijah znanstvenega znaaja. e želimo, da neko znanstveno podroje hitro napreduje, morajo biti rezultati raziskovanj objavljeni karseda hitro in kakovostno, rezultati pa morajo biti preverljivi in ponovljivi. V Sloveniji smo zaradi vse vejega pomena vrednotenja znanstvenega raziskovanja (kazalnike zanj doloa država) pria spreminjanju pomena in vloge domaih revij. Le-te so praviloma še vedno pisane v slovenšini in jih le redko zasledimo v indeksih citiranja (Journal citation reports). Kljub temu da je faktor vpliva (pre)pogosto edino merilo o kakovosti revije, ne smemo zanemariti pomena nacionalnih revij. Mnogi avtorji predlagajo kombinacijo podatkov iz indeksov citiranja in podatkov, ki bi jih zbirali na nacionalnem nivoju, kar bi nam omogoalo ugotavljanje vpliva revije na stroko (JUŽNI / JAMAR 2002). V Sloveniji trenutno izhajata dve reviji z gozdarsko tematiko. Sofinancira ju Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kar jim daje svojevrsten vpliv. Medtem ko je Gozdarski vestnik namenjen tako specializiranemu bralcu kot tudi hitremu informiranju v gozdarski stroki, je Zbornik gozdarstva in lesarstva revija, katere temeljni namen je razvoj stroke. Prav zaradi vplivne vloge Zbornika gozdarstva in lesarstva za slovensko gozdarstvo je analiza lankov in bibliografskih navedb v reviji lahko eden izmed kazalcev stanja in razvoja slovenskega gozdarstva. Zaradi ve kot petdesetletne tradicije izhajanja Zbornika gozdarstva in lesarstva smo želeli narediti analizo objav in navedb od zaetnega obdobja izhajanja do danes. Glede na že opravljene tovrstne analize nekaterih slovenskih revij nas je zanimal kvantitivni razvoj Zbornika oz. prispevkov, objavljenih v njem. Podobnih analiz razvoja gozdarskih revij v tuji literaturi nismo zasledili, tako da tudi ni bilo mogoe izpeljati kake primerjave. Mnogi avtorji se ukvarjajo z analizami objav in citiranosti raziskovalcev v vplivnih revijah na drugih podrojih. Na njihove zakljuke 188 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 76 lahko gledamo kot na odsev dogajanja v svetovni znanstveni srenji, kjer se kažejo svetovni globalizacijski trendi, posledica pa je upad zanimanja za nacionalne revije. 2 PREDSTAVITEV REVIJE PRESENTATION OF THE JOURNAL Zbornik gozdarstva in lesarstva (ISSN 0351-3114) je zael leta 1950 izdajati Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti (danes Gozdarski inštitut Slovenije). Prva številka, ki je nosila ime ''Izvestja'', je prinašala prispevke iz obdobja 1947 - 1949. Sedem let kasneje, leta 1957, je priela izhajati publikacija ''Zbornik = Proceedings'', ki je nosila zaporedno številko 2 in je izhajala v okviru ve gozdarsko- lesarskih institucij na Biotehniški fakulteti. V obdobju med letoma 1973 in 1984 je letno izhajala ena številka v ve zvezkih, po letu 1985 pa se je ustalil prvotni nain številenja revije, t.j. vsak zvezek nova številka. Z enajsto številko (1971) je Zbornik prevzel današnje ime in kljub številnim reorganizacijam institucij Biotehniške fakultete obdržal izdajatelje – že omenjeni Inštitut ter Oddelka za gozdarstvo in lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposleni v teh ustanovah sestavljajo tudi veji del uredniškega odbora, glavni urednik pa se menja letno na principu kroženja med ustanovami. Vsi prispevki so recenzirani in indeksirani v mednarodnih bibliografskih bazah AGRIS, AGRICOLA in CAB, vnašajo jih tudi v slovenski vzajemni katalog COBISS/OPAC. Danes lanki sledijo sodobnim smernicam in standardom ISO. Opremljeni so s slovenskim in angleškim izvlekom in kljunimi besedami, praviloma so klasificirani z gozdarsko decimalno klasifikacijo (GDK) in opremljeni s tipologijo, ki jo doloi uredniški odbor oz. recenzent. Vsi lanki so opremljeni s t. i. pagino vivo in naslovom ustanove, v kateri je avtor zaposlen, oz. njegovim domaim naslovom. V celotnem obdobju izhajanja je revija ohranila svoj format (B5). Revija ima postavljeno svojo domao stran na svetovnem spletu, kjer so objavljena navodila avtorjem in povzetki od št. 55 iz leta 1998 dalje. 189 Boži, M.: Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva: 1950 - 2004 3 METODE METHODS Z bibliometrijskimi metodami zbiramo kvantitativne kazalce znanstvenih dosežkov. Z bibliometrijsko analizo smo zajeli prispevke, objavljene v posameznih številkah »Zbornika gozdarstva in lesarstva = Research reports : forestry and wood science technology« (ISSN 0351-3114). Popisali smo tako znanstvene in strokovne lanke kot lanke s konferenc. Analizirali smo dolžine prispevkov, njihov jezik ter opremljenost prispevkov s preglednicami in slikami. Raziskali smo tudi, iz katerih institucij prihajajo avtorji prispevkov in njihovo število na posamezni prispevek. Prav tako smo analizirali vire, ki so jih avtorji navajali (citirali) v prispevkih. Osredotoili smo se na jezik virov, samocitiranje avtorjev in navajanje virov, ki v slovenskem gozdarstvu neprekinjeno izhajajo vrsto let. To so monografije, objavljene v zbirki Strokovna in znanstvena dela (ISSN 0353-6025, izhaja od leta 1949 dalje)2, ter prispevki, objavljeni v samem Zborniku in v Gozdarskem vestniku (ISSN 0017-2723, izhaja od leta 1938 dalje). 4 REZULTATI IN RAZPRAVA RESULTS AND DISCUSSION 4.1 ANALIZA LANKOV ANALYSIS OF THE ARTICLES Analizirali smo 593 prispevkov, ki so bili objavljeni v Zborniku od leta 1950 do 2004, skupno 79 zvezkov.3 Z razvojem revije in veanjem njenega ugleda je narašalo število izdanih zvezkov (številk) in posledino število prispevkov, objavljenih v istem obdobju (preglednica 1). 2 V letu 2005 se je zbirka Strokovna in znanstvena dela preimenovala v Studia Forestalia Slovenica. 3 Zaradi nedosegljivosti nekaterih številk in asovne omejenosti iz obdobja 1977 - 1983 le-te niso upoštevane v analizi. 190 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 76 Preglednica 1: Pregled izhajanja revije v obdobju 1950-2004. Table 1: Review of the journal’s publishing in the 1950-2004 period. Obdobje Št. zvezkov Št. prispevkov Period No. of volumes No. of articles Povpreno število prispevkov v zvezku 50. leta (1950 – 1959) 2 14 7 60. leta (1960 - 1969) 5 28 5,6 70. leta (1970 - 1979) 15 63 4,2 80. leta (1980 -1989) 16 127 7,9 90. leta (1990 - 1999) 26 239 9,1 (2000 – 2004) 12 98 8,1 Skupaj / Total 79 593 7,5 Prva številka Zbornika je objavila 8 prispevkov in tako že daljnega leta 1950 nehote postavila nepisani okvir za nadaljnji obseg revije. V povpreju celotnega obdobja izhajanja revije vsak zvezek prinaša 7,5 prispevka. Ta »norma« je bila do osemdesetih precej nižja, medtem ko je v devetdesetih opazna rast (preglednica 1). Glede na trend izhajanja revije, ki se je uveljavil v devetdesetih (3 številke letno) in je v rabi še danes, lahko sklepamo na ustalitev revije. V prvih petih letih 21. stoletja (2000- 2004) je bilo objavljenih 122 prispevkov, kar pomeni 51 % objav glede na devetdeseta leta 20. stoletja. In to kljub temu, da se je v istem obdobju znižalo število prispevkov na posamezni zvezek. Razlika je posledica kontinuiranega izdajanja revije. Seveda pa je primerjava na tem mestu nepopolna in bo mogoa šele ob koncu desetletja. Povpreni obseg prispevkov je 26 strani, kar krepko presega eno tiskarsko polo (16 strani), kot jo priporoa uredništvo v navodilih avtorjem. Le dobrih 34 % prispevkov je napisanih na 16 straneh ali manj. Kljub upoštevanju, da je bilo 8 prispevkov pisanih na 100 in ve straneh (tako da bi številke, v katerih so bili objavljeni, lahko imenovali tematske), pa od 80. let povpreno število strani ostaja enako, okoli 25. Danes je posamezni prispevek opremljen s 3 – 4 preglednicami in 4 - 5 slikami, kamor prištevamo tako grafikone kot fotografije. Kot je razvidno iz slike 1, je opremljenost z leti narašala, kar gre pripisati tehnološkemu napredku tiska in našemu neupoštevanju prilog 191 Boži, M.: Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva: 1950 - 2004 v analizi. Ob pregledu številk smo namre opazili, da so imeli prvi prispevki grafino opremo mnogokrat zbrano v prilogi.4. Slika 1: Grafina oprema prispevkov po desetletjih v obdobju 1950-1999. Figure 1: Diagrammatic presentation of the articles publishes in the journal’s volumes in the 1950-1999 period. Primarni jezik prispevkov je in ostaja slovenšina, saj je v našem jeziku napisanih prek 91 % vseh prispevkov. Pred osemdesetimi leti 20. stoletja so tisti redki avtorji, katerih prispevki so bili pisani v tujem jeziku (praviloma nemšini), prihajali iz (praviloma) tujih ustanov. V osemdesetih je ta pojav posledica številke zbornika prispevkov posvetovanja, ki je bil skoraj v celoti izdan v srbohrvašini. Po letu 2000 je prispevek, e že pisan v tujem jeziku, pisan v anglešini (14 %). Zanimiv pa je pojav slovenskih avtorjev, katerih prispevki so pisani v anglešini (8 % prispevkov po letu 2000). V svetovnem merilu velja, da objava, ki ni pisana v angleškem jeziku, ne more biti opažena in ne more priakovati citatov zunaj lokalne znanstvene skupnosti (JUŽNI 1999). Razlogi, da domai avtorji pišejo v angleškem jeziku, so lahko razlini, verjetno pa bi lahko kot glavni razlog za ta pojav našli v mednarodnem sodelovanju – tuji soavtorji, prispevek je produkt mednarodnega projekta. Predvsem slednje je po vsej verjetnosti glavni razlog za narašanje števila prispevkov domaih avtorjev v angleškem jeziku. Podobne zakljuke zasledimo tudi pri sorodnih raziskavah. Analize objav rezultatov biotehnoloških projektov, sofinanciranih s strani Evropske zveze, kažejo, da so 4 Priloge smo v naši raziskavi zanemarili, predvsem zaradi nesistematinosti pojavljanja. 192 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 76 bile te objave (pisane v anglešini) nadpovpreno odmevne (LEWISON 1994 cit. po GRBEC 2001). 4.2 ANALIZA AVTORJEV ANALYSIS OF THE AUTHORS Vse veja interdisciplinarnost in mednarodno sodelovanje je tudi vzrok za vedno veje število avtorjev, ki ne prihajajo ve iz »matinih« ustanov, razmerja med ustanovami pa so se z leti nekoliko spreminjala. V zaetnem obdobju je Zbornik veljal kot medij prikaza raziskovalnih rezultatov Gozdarskega inštituta Slovenije, kar je priakovano glede na dejstvo, da je tu Zbornik zael svojo pot. Ti raziskovalci še danes tvorijo primarno avtorsko bazo. Že v drugem desetletju obstoja revije so svoje mesto našli tudi predavatelji Oddelka za gozdarstvo, v tretjem pa tudi zaposleni na Zavodu za gozdove. Ob interpretaciji rezultatov je treba upoštevati reorganizacije na fakulteti in spremembe v družbi nasploh. Razvoj Oddelka za lesarstvo (ustanovljen leta 1973) se kaže v postopnem izenaevanju deleža avtorjev z Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete. Avtorska analiza, ki je prikazana na sliki 2, kaže, da dobra etrtina (26 %) avtorjev prihaja z Gozdarskega inštituta Slovenije in približno toliko (28 %) tudi iz Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete. Trinajst odstotkov avtorjev prihaja z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete in slabih 12 % iz Zavoda za gozdove Slovenije. Devetnajst odstotkov avtorjev prihaja od drugod. V sedemdesetih letih zasledimo velik delež drugih avtorjev, kar je posledica izdane številke kot kongresne publikacije. V desetletju kasneje pa zasledimo zaetek narašanja deleža drugih avtorjev. V zadnjih petnajstih letih so se razmerja med avtorji spremenila. Delež avtorjev z Gozdarskega inštituta Slovenije se je s 25 % povišal na 31 %. Prav tako so postali aktivnejši avtorji iz Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete, ki so sodelovali pri 26 % prispevkov. Za 2 odstotka se je povišal tudi delež avtorjev iz Zavoda za gozdove Slovenije. Nasprotno pa se je s 34 % na 26 % znižal delež prispevkov, katerih avtorji so zaposleni na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete. Najveji preskok pa je opazen pri avtorjih iz drugih ustanov, ki zdaj sestavljajo veino, slabih 39 %. Narašanje števila avtorjev iz drugih ustanov v obdobju po osamosvojitvi in 193 Boži, M.: Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva: 1950 - 2004 s soasnimi velikimi družbenimi spremembami gre pripisati vse veji interdiscipli- narnosti, sodelovanju med strokami in na mednarodnem nivoju. Slika 2: Razporeditev avtorjev, glede na ustanove, iz katerih prihajajo (1950-2004). Figure. 2: Authors in view of the institutions by which employed (1950-2004). MUR (2002) ugotavlja, da slovenske raziskovalke enakovredno nastopajo v primerjavi z raziskovalci, bodisi v številu objav, bodisi v odmevnosti. Naša analiza je pokazala, da je veina (83 %) avtorjev prispevkov moškega spola (slika 3). Gozdarstvo in lesarstvo na splošno veljata za pretežno moški panogi, zaradi esar tudi ni presenetljiv predstavljeni podatek. Vendar pa je v zadnjih petnajstih letih opazno narašajoe število avtoric, ki v tem obdobju sestavljajo 21 % vseh avtorjev. 194 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 76 Slika 3: Delež avtorjev glede na spol v obdobju 1950-2004. Figure 3: Authors by gender in the 1950-2004 period. V zaetnem obdobju izhajanja revije so bili lanki pretežno delo enega avtorja. V 70., 80. in 90. letih so bili prispevki delo dveh avtorjev, v zadnjem opazovanem obdobju pa število avtorjev še naraša. Kot razlog za ta pojav lahko tudi tu navedemo veje sodelovanje avtorjev. 4.3 ANALIZA NAVEDENIH VIROV ANALYSIS OF THE CITATIONS Navedba virov je svojevrsten kazalec o vsebini prispevka. Z navajanjem avtor daje priznanje raziskovalcem istega podroja v preteklosti. Vendar pa mnogi avtorji zavraajo preprosto trditev, da se dela navajajo kratko malo zato, ker so kakovostna. Poleg ocene kakovosti je dodaten motiv za navajanje lahko vpliv in zavedanje o obstoju doloenega raziskovalnega dela. JUŽNI (1999) navaja ve motivov oz. pristopov k citiranju: - ekonomski pristop skuša povezati proces pridobivanja informacij in nadgrajevanje raziskovalnega dela s strani raziskovalcev; - sociološki pristop ugotavlja povezavo med vidnostjo in kakovostjo avtorjev; - psihološki pristop ugotavlja osebnostne znailnosti avtorjev; - semantini pristop ugotavlja razlike, kako so citati uporabljeni v tekstu; - bibliotekarski pristop predvsem zaradi potreb nabavne politike ugotavlja, koliko na citiranje oz. navajanje virov vpliva dostopnost doloene literature. 195 Boži, M.: Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva: 1950 - 2004 Navajanje se praviloma ujema z visokim mnenjem avtorjev o kakovosti citiranega dela, vendar so razlogi za navajanje virov specifini in odvisni tako od tematike in obsega prispevka kot tudi od avtorjevih osebnih interesov. Razvoj znanosti in razvoj Zbornika ter njunega ugleda je razlog za vedno bolj opremljene prispevke z navedbo virov. Koliina navajanje virov je izkljuno avtorjeva domena, a nam nakazuje, ali je prispevek nastal kot samostojno delo (praviloma malo število navedb) ali kot produkt veje raziskave, npr. doktorske disertacije (veje število navedb). Predvsem v zaetnem obdobju in v primerih, ko je Zbornik izšel kot konferenno gradivo, zasledimo tudi prispevke brez navedb virov. V primeru tematskih številk, ki so se pojavljale v sedemdesetih in osemdesetih letih s po enim obsežnim prispevkom, pa je navedb ve, tudi 213. V povpreju avtorji v Zborniku navedejo okoli 23 virov, vendar je ta podatek pomemben šele ob obravnavi razlik med strokami. Na število navedenih virov naj bi vplivalo tudi število avtorjev – veje je število avtorjev, veje je število navedenih virov (JUŽNI, 1999). Nasprotno sta STEELE in STIER (2000) na primeru revije Forest Science zakljuila, da ni povezav med številom avtorjem in številom citatov. Naša raziskava je pokazala (slika 4), da se od povprenega navajanja 23 virov razlikuje samo skupina štirih avtorjev, s imer potrjujemo zakljuek dvojice tujih raziskovalcev iz leta 2000. Slika 4: Število navedenih virov glede na število avtorjev (1950-2004). Figure 4: Number of citations in comparison with the number of authors (1950-2004). 196 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 76 Zbornik ostaja slovenska revija, kar potrjujemo z dvema ugotovitvama: - 91 % prispevkov je napisanih v slovenskem jeziku - najvišji delež navedenih virov pri posameznih prispevkih gre na raun virov, pisanih v slovenskem jeziku (1/3). Velik preobrat se je v devetdesetih zgodil med najbolj uporabljenim jezikov virov; angleški jezik je izpodrinil nemškega. Angleški viri so v zadnjih letih zastopani v 45 %, nemški viri pa v le še v 10 %. Kot lahko vidimo na sliki 5, je upadla tudi uporaba virov, pisanih v srbohrvašini. Spremembe lahko pripisujemo svetovnim globalizacijskim trendom, kjer angleški jezik pridobiva na vplivu tudi v znanosti in je na našem geografskem obmoju izpodrinil nemški jezik. Verjetno bi podrobnejša analiza avtorjev pokazala, da starejši avtorji še vedno pogosteje segajo po nemških virih. Slika 5: Jezik navedenih virov v obdobju 1950-2004. Figure 5: Language of listed references in the 1950-2004 period. Samocitiranja, navajanje lastnega dela, ne moremo šteti kot odsev odmevnosti ali kakovisti, saj je to najpreprostejši nain citiranja. JUŽNI (1999) predvideva, da je samocitiranje približno enakovredno porazdeljeno med avtorje. STEELE in STIER (2000) sta ugotovila, da avtorji v raziskavah nadaljujejo svoje preteklo delo, tako da 197 Boži, M.: Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva: 1950 - 2004 prihaja do poveanja deleža samocitatov in množice citiranih revij. Ugotavljata tudi, da imajo lanki (in revije) z ve avtorji vejo možnost nadaljnjega citiranja. Podobno ugotavljamo tudi za primer Zbornika gozdarstva in lesarstva. Z razvojem gozdarske znanosti se je povealo zanimanje za publiciranje izsledkov raziskav in dognanj, zaradi esar avtorji navajajo svoja, v preteklosti objavljena dela. Danes samocitati sestavljajo 9,5 % vseh navedenih virov (slika 6). Slika 6: Delež samocitatov med navedenimi viri v obdobju 1950-2004. Figure 6: Share of of self-citations in the 1950-2004 period. Kot vrsto samocitiranja lahko štejemo tudi navajanje prispevkov, objavljenih v isti reviji. Zanimalo nas je, koliko avtorji uporabljajo in posledino citirajo sam Zbornik ter Gozdarski vestnik kot najodmevnejši slovenski gozdarski reviji in koliko dela, ki so izšla v zbirki Strokovna in znanstvena dela. Najslabše so zastopana dela iz zbirke Strokovna in znanstvena dela. Za navajanje prispevkov iz Zbornika, Gozdarskega vestnika in monografij iz zbirke ''Strokovna in znanstvena dela'' je znailno, da jih avtorji, v enem prispevku, navedejo po ve hkrati ali pa nobenega. Predvidevamo, da bi podrobnejša analiza pokazala, da nekateri avtorji pogosto posegajo po teh virih, drugi pa sploh ne. Ekonomski pristop k citiranju, torej pogostejše citiranje teh virov v Zborniku in v drugih objavah, bi okrepilo prepoznavnost revije tako doma kot v tujini. 198 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 76 5 POVZETEK Bibliometrijska analiza je izkljuno kvantitativne narave, interpretacija rezultatov pa daje drugaen pogled na raziskovanje v stroki, ki je odsev razvoja stroke in družbe. Analizirali smo 593 prispevkov, ki so izšli v Zborniku gozdarstva in lesarstva od njegovih zaetkov v letu 1950 do vkljuno leta 2004. Prispevki so v ve kot 91 % pisani v slovenskem jeziku in bogato opremljeni tako s preglednicami kot s slikami. V preteklosti so bili prispevki v tujem jeziku delo tujih avtorjev in veinoma posledica dejstva, da je Zbornik prevzel vlogo zbornika prispevkov s posvetovanj. V zadnjem obdobju je opazen pojav slovenskih avtorjev, ki pišejo v angleškem jeziku. Na primeru Zbornika gozdarstva in lesarstva bi veljalo poudariti, da se zvišuje število sodelujoih avtorjev na prispevek, enako tudi delež avtoric. V letih izhajanja revije smo bili pria spremembam razmerja izvora avtorjev, ki od osamosvojitve Slovenije in s tem povezanim odprtjem raziskovalnega prostora prihajajo tudi iz drugih ustanov in držav. Veina avtorjev pa še vedno prihaja iz treh ustanov, ki izdajajo revijo. Število navedenih virov je v tako velikem razponu, da ne moremo potegniti skupnega zakljuka, razen povpreja 23 virov, od katerih sta (povpreno) 2 samocitata. Na število uporabljenih virov delno vpliva tudi število avtorjev, sodelujoih pri nastanku prispevka. Od zaetkov izhajanja revije ostajajo viri literature, pisani v slovenskem jeziku, primarni vir literature (34 %), v devetdesetih letih 20. stoletja pa se je zvišal delež angleških virov. Na podroju gozdarstva ni bilo opravljenih podobnih analiz, zato tudi ni dana možnost primerjave. Le posamezni avtorji se ukvarjajo z analizo mednarodno priznanih gozdarskih revij in njihovo uporabnostjo v posameznih ozkih znanstvenih krogih, veinoma vezanih na doloeno institucijo. V današnjem vedno bolj globalnem svetu nacionalne revije izgubljajo svoj pomen in težko ostajajo zanimive za avtorje ter hkrati kakovostne in cenovno ugodne za bralce. Glede na vedno višji delež angleško pisanih prispevkov bi zaradi krepitve prepoznavnosti v tujini v prihodnosti veljalo razmisliti o vejem spodbujanju tujih avtorjem k sodelovanju. Velja tudi omeniti, da si Gozdarska knjižnica izmenjuje publikacije z ve kot stotimi ustanovami po svetu, tako da je Zbornik gozdarstva in lesarstva dosegljiv v 30 državah po svetu. Vpliv in prepoznavnost revije bi 199 Boži, M.: Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva: 1950 - 2004 lahko zvišali z zavedanjem avtorjev o koristnosti navajanja prispevkov, objavljenih v Zborniku in drugih delih, in z objavo polnega besedila na svetovnem spletu. 6 SUMMARY Bibliometric method is of exclusively quantitative nature, and interpretation of the obtained results can bring a different view on the research in the field, which reflects the development of the specialist field and society. We analysed 593 articles of the journal “Research reports: Forestry and Wood Science Technology” published in it since its beginnings in 1950 until 2004. In more than 91 %, the articles were written in Slovene language and provided with tables and figures. In the early years, the articles in English language were written by foreign authors or as a product of conference reports. In the more recent period, articles in English have also been written by domestic authors. Regarding the Research reports, let us stress the growing number of authors collaborating on individual articles, as well as the growing share of collaborating women. In the last decade and a half we have witnessed several changes regarding the ratio between the origin of the participating authors, who have been since the early 1990s, when Slovenia attained its independence and when the sphere of research began to open a great deal, coming from other institutions and countries as well. Still, most of the authors are still employed by the institutions that publish the journal, i.e. Slovenian Forestry Institute and two departments of Biotechnical Faculty, the Department of Timber Management and Department of Forestry and Renewable Forest Resources. The number of quotations is so high that no conclusions can be drawn, except for the 23 references on average, 2 of which are (on average) self-citations. The number of used references was partially influenced also by the number of authors taking part in the making of an article. Since the journal’s beginnings, the literature sources written in Slovenian language has remained the primary source of literature (34 %), whereas in the 1990s a growing share of English sources was noticed. 200 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 76 In view of the increasingly higher share of articles written in English it would be reasonable to think about somewhat greater stimulation of foreign authors to take part in the journal, which would no doubt increase its influence abroad. And this could, after all, be also improved by citing and presenting, in full, the articles published in the journal and other publications on the Internet. 7 VIRI REFERENCES GRBEC, C., 2001. Bibliometrijska analiza revije »Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. - Kmetijstvo. Zootehnika« : primerjava obdobij 1986 – 1987 in 1996 – 1997. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo. Zootehnika 78 : 3-14 JUŽNI, P., 1999. Metodološka osnova analize citiranosti in njena uporaba v Sloveniji: doktorska disertacija. - Ljubljana, samozaložba, 164 s. JUŽNI, P. / JAMAR, N., 2002. emu revije v slovenšini? : bibliometrijska analiza objav v znanstvenih revijah Materiali in tehnologije (2000) in Materials science and technology (2000). - Materiali in tehnologij, 36, 3/4 : 169-177 MUR, B., 2002. Odmevnost objav raziskovalnega dela in spol avtorjev : diplomsko delo. - Ljubljana, samozaložba, 89 s. STEELE, T. W. / STIER, J. C., 2000. The impact of interdisciplinary research in the environmental sciences : a forestry case study. – Journal of the American society for information science, 51, 5: 476-484 Zbornik gozdarstva in lesarstva http://www.forestry.bf.uni-lj.si/index.html?language=slo (18.12.2004) UDK 630 * 1/9 + 674 (06) (497.12) = 863 ISSN = 0351-3114 GDK 1/9 (06) (497.12) = 863 Slovenian Forestry Institute University of Ljubljana, Biotehnical faculty: Dep. of Forestry and Renewable Forest Resources & Dep. of Wood Science and Technology RESEARCH REPORTS Forestry and Wood Science and Technology 76 ZbGL no. 76 p. 1- 206 Ljubljana 2005