THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. kanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLO VENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST LV ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 181. CHICAGO, ILL., SREDA, 18. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 18, 1929. LETNIK XXXIII. r Hijii. - Zmaga cerkve v Miki MUSSOLINI RAZPOSTAVIL ŠPIJONE, DA PAZIJO NA DUHOVŠČINO. — JEDRNAT ODGOVOR PAPEŽA NA TO POČETJE. — ŠPIJONI SE BODO PREPRIČALI, DA SO KATOLIKI DOBRI DRŽAVLJANI. — NEŽA-UPANJE JE ZAČETEK PROPASTI. Rim, Italija. — Kakor se je Mussolini izrazil v soboto v svojem govoru, ki ga je držal pred zbrano fašistovsko mladino, ima po celi deželi razpostavljenih nad 9000 "vedet", ali v pravilnih besedah izraženo, špijonov, ki imajo nalogo, da pazijo na duhovščino in da takoj naznanijo ako bi opazili na kakem duhovniku najmanjšo neprijaznost proti fašistični stranki. Papež pa je dal v nedeljo v govoru, ki ga je poslušalo 13,000 članov zveze Italijanske katoliške mladine, krepek odgovor na nesramno Mussolini j evo početje, rekoč: "Skoraj neverjetno je, da obstoja tak sistem čuječnosti v svitu sedanje civilizacije; kljub temu pa sem vesel, da se na nas tako pazi, kajti oprezovalci bodo i-meli priliko, se prepričati, da so duhovščina in katoliška mladina dobri državljani zato, ker so predvsem dobri katoliki. Špijoni so dobrodošli tudi, da pazijo celo na škofe in kardinale, kajti po mojem mnenju je tem bolje za nas, na čim višje kroge se špijonaža razteza." Pač lep sistem je upeljal Mussolini. Vsa njegpva oblast sloni le še na špijonih. Nikomur nič ne zaupa. Vemo pa, kjer se prične nezaupanje, tam obstoja razdor; razdoru pa sledi propast. In to čaka prej ali slej tudi italijanski fašizem. --o- PREROKUJE, DA BODO PRIŠLI ZOPET KONJI V MODO Chicago, 111. — V dogled-nem času bodo aeroplani izpodrinili avtomobile, v kolikor jih rabimo danes za zabavno vožnjo, in polagoma bomo zopet zaslišali prijetno klopota-nje konjskih podkovi po naših tlakovanih cestah. Vožnja z avtomobili je hitra, a mnogo bolj rijetna pa je vožnja v lepi kočiji, nad vse prijetno pa je jezditi lepega konjička. In vse to bomo zopet doživeli. — Ta-' ko se je izrazil W. W. Joad-wine, 3453 Walnut St., najstarejši kovač, ki je pribijal pod-kove konjem na kopita v Chi-cagi. Star je zdaj 77 let. Pred letom 1910, ko je njegova obrt najbolj cvetala, je štelo mesto Chicago okrog 700 kovačnic, dočim jih je danes samo okrog 150 še. Mr. Joadwine samo obžaluje, da je tako .star in ne bo dočakal, ko bodo zopet konji zavladali po naših cestah*. -o- KANAL JI JE BIL PREŠIROK, DA BI GA PREPLAVALA London, Anglija'. — Američanka Mrs. M. Huddleston iz Matte on, 111. je tudi ena izmed junakinj, ki so že skušale preplavati morski kanal, ki loči Anglijo od ostale Evrope. Med potjo pa je omagala in je morala zopetni poizkus preložiti na poznejši čas. Bila je že 21 ur neprestano v vodi, in od francoske obali, ki jo je imela za eilj," oddaljena samo 7 milj. CERKEV ZMAGALA Pogodba med vlado in katol. cerkvijo. — Ugodilo se cerkvi skoraj v vseh točkah. — Posamezne države nimajo pravice, umešavati se v cerkvene zadeve. Mexico City, Mehika. — Preganjanje katoliške cerkve v Mehiki je končno doživelo svoj konec. Kakor vedno v podobnih slučajih, je tudi iz teh bojev cerkev izšla kot zmagovalka. Po pogajanjih, ki so trajala teden dni med vladnim departmentom za notranje zadeve in zastopniki katoliške cerkve, so prišli do povoljnih zaključkov, ki določajo razmerje države do cerkve. Skoraj v vseh točkah se je ugodilo zahtevam cerkve. Ena izmed maloštevilnih neugodnih točk je ta, da smejo go-vernerji posameznih držav določati, kako veliko število duhovnikov sme biti v njegovi državi. Nasprotno pa pravi pogodba, da se mora poskrbeti, da bo dobila vsaka, tudi manjša, osamljena-naselbina svojega duhovnika. Federalna vlada si pridrži pravico, da bo sporazumno s cerkvijo odločala o razmerju med cerkvijo in državo in se posamezne države ne smejo vmešavati v te zadeve. Države nimajo nikake pravice odločati glede duhovnikovega bivališča, glede števila škofov, in tudi ne o tem1, naj-li bodo duhovniki oženjeni ali samski. Zadnja točka je posebno na-prejena proti nekaterim državam, ki so konfiscirale cerkve, odpravljale duhovnike, in tudi zahtevale, da sme duhovnik le potem izvrševati svojo službo, ako je oženjen. Kakor rečeno, nekoliko točk je še neugodnih za cerkev, a upati je, da bodo tudi te sčasoma odstranjene, in tako bo izbrisana zadnja sled Calleso-vega režima in njegovih gro-zovitosti, iz katerih je izšla cerkev le bolj izčiščena in močna. SIN BIVŠEGA PREDSEDNIKA COOLIDGEA SE BO OŽENIL. lx Iz Jugoslavije, ČUDEŽNA REŠITEV VOJAŠKEGA LETALCA. — VELIKA DEDŠČINA, KI JO JE ZAPUSTIL BRIVEC IZ SREMA. _ POPLAVA V HERCEGOVINI. — DRUGE RAZNE VESTI ŠIROM DOMOVINE. Kakor smo že poročali, se bo 23. sept. vršila poroka Johna Coolidgea, sina bivšega predsednika, s Florence, hčerjo guvernerja države Connecticut. Na sliki vidimo na levi zgoraj bodočo zakonsko dvojico, na desni njih tovariša in tovarišico in spodaj cerkev v Plain-field, Conn., kjer se bo vršila poroka. RAZMERJE MED EVROPO AMERIKO SUŠA POVZROČILA VELIKO ŠKODO POLJSKIM PRIDELKOM Washington, D. C. — Pozni dež ni več imel vpliva, da bi se zopet oponrogli poljski pridelki, ki so bili občutno poškodovani po dolgi suši. Vrhu tega pa so bile prizadete najbolj tiste države, ki največ producirajo. Ker so bili pridelki tako slabi, bodo znatno poskočili v ceni, in tako bomo vsi občutili večjo ali manjšo draginjo. Napovedujejo se tudi povišane cene mesu, ker so bili pašniki tako posušeni, da so živinorejci morali zmanjšati število živali, da jim jih je bilo mogoče krmiti. Stališče Zed. držav napram Zvezi narodov. — Liga narodov bolj evropska kakor svetovna. — Edino Kellog-gov mirovni pakt daje pod-' lago za razoroževalna pogajanja. London, Anglija. — V nekem londonskem časopisu je izšel globoko zamišljen članek, ki jasno označuje stališče Zed. držav napram ligi narodov in svetovni razorožitvi. Da se niso Zed. države takoj leta 1920 priklopile Ligi narodov, pravi pisec, je vzrok ta, ker Liga narodov ni imela in še zdaj nima svetovnega značaja, ampak se vedno še ukvarja predvsem z evropskimi zadevami; Zed. državam pa so vse države sveta, naj bodo v Evropi, ali kje drugje, enakovredne, in se v izključno evropske homa-tije ne marajo vmešavati. Kadar pa bodo interesi Lige za-dobili svetovni značaj, se ji bo gotovo tudi Amerika pridružila. — Da je Liga uradno sprejela Kelloggov pakt, je velike važnosti, kajti ravno ta pakt, ki je produkt ameriških svetovnih nazorov, dočim je Liga produkt evropskih nazorov, tvori pbdlago, na kateri se bo spojila ožja zveza med Evropo in Ameriko. In edino tudi na P9dlagi Kelloggovega pakta bodo mogoča pogajanja med Ligo in Ameriko glede razoroževanja. Ker je Liga pakt sprejela, je tudi Amerika pristala na dogovor glede zmanjšanja oboroženih sil na morju. "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A meriki. Naročajte ga! KR1ZEMJVETA — Pennville, Ind. — Da znajo tudi banditi biti vljudni, nam lahko pove Miss B. Mor-rical, blagajničarka v neki tukajšnji banki. Ko je nekemu roparju izročila na zahtevo $500, se je odkril, se ji zahvalil in dejal: "Oprostite, gospodična, da Vas nadlegujem, vendar to ni za me, ampak za mojo teto." — Benetke, Italija. — Pol mesta je pridrvelo skupaj, da se nagleda velikega čuda, ki ga že dolgo let niso videli v mestu. In to čudo je bil — navaden konj, na katerem je neki Nizozemec prijezdil iz Bel-grada. Kakor namreč znano, stoje Benetke na vodi, in za prevažanje torej ne rabijo drugega kakor čolne. — Pariz, Francija. — Mlad Belgijec, Marcel Perchet, se je prijavil policiji, da je ubil neko osebo in zahteval, da ga a retirajo. Policija pa njegovemu otroško-nedolžnemu obrazu ni verjela, in mladenič je odšel, tožeč, da ga niti za izvršeni umor ne marajo zapreti. — Kastamani, Turčija. — Moškim v tem mestu slaba kaže, kajti vedno bodo morali biti skrbno obriti. Da pomaga brivskim podjetnikom, je namreč mesto upeljalo davek na neobrite obraze, in sicer bo stala polna brada $1.00, in napol ostrižena 50c. Za brke bodo plačali 25c, in kdor se tri dni ne bo bril, bo moral odšteti 10c. — Quincy, 111. — Navado, kaditi pipo, je Mrs. A. Ward, stara 70 let, plačala z življenjem. V nedeljo zvečer je namreč s pipo v ustih zaspala, iskra je padla na odejo, ki se je vnela, in zgorela je postelja z ženico vred. — Koenigsberg, Prusija. — Dragocenim izkopninam so prišli na sled v tukajšnji okolici. Našli so še dobro ohranje- VOJNA MED RUSI 1NJCITAJC1 Rusi potopili sedem kitajskih ladij. — Napad na most preprečen. — Vojna s Kitajci pri ruskem vojaštvu in pri narodu ni priljubljena. —o— Shanghai, Kitajska. — Kakor se glasi poročilo kitajske-skega glavnega vojnega stana, so Rusi napadli na reki Amur sedem kitajskih ladij in jih s streli iz topa potopili. Tudi drugače so sovjetske čete vedno aktivne. Pri mestu Harbin so skušale pognati v zrak dolgi most čez reko Sungari, a so kitajske čete pravočasno izjalovile njih nakano. Kakor se ceni, šteje ruska vzhodna armada okrog 20,000 mož pehote, poleg tega več tisoč kavalerije. V splošnem se sovjetski vojaki ne zavzemajo preveč za to vojno in je celo vojno stanje zelo nepriljubljeno med ruskim narodom. Znano je tudi, da obstoji močna propaganda proti njej: -o-- AVSTRIJSKI SOCIJALISTI IN NACIJONALISTI SE SPOPRIJELI Wells, Gornja Avstrija. — Avstrijski socijalisti so imeli v tem mestu veliko zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 6000 oseb. Kot gostje so prišli na zborovanje tudi člani podobne organizacije iz Nemčije, 2000 po številu. Ob istem času so pa tudi avstrijski socijalisti zbobnali skupaj svoje čete in poskusili razbiti zborovanje. Prišlo je do krvavega spopada, v katerem je bilo ranjenih več oseb. ne meče, sulice, čelade in drugo orožje. Po svojem ustroju spadajo najdnine v 4. in 5. stoletje po Kr., iz časa takozva-nega preseljevanja narodov. Letalska nezgoda. Zagreb, 29. avgusta. Davi se je pripetila težka letalska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Vojaško letalo, ki je rano zjutraj letelo nad Zagreborrt, je padlo iz višine kakih 300 m na zemljo na koruznem polju ne daleč od Sigetice na južno-vzhodni strani mesta. Letalo se je popolnoma razbilo, dočim je bil pilot le lažje poškodovan. O nesreči poročajo nocojšnji listi naslednje podrobnosti : Okoli 7.30 zjutraj se je rezervni narednik-dijak Oto Papež dvignil na srednjem Bran-denburgu z motorjem Daimler 185 ks. Po polurnem poletu je naenkrat motor odpovedal iz doslej neznanega vzroka. Letalo je prvih 200 m padalo počasi, nato pa je pričalo naglo drveti proti zemlji. Padec na zemljo je bil tako močan, da se je letalo popolnoma razbilo. Pilota je pri temi vrglo s sedeža, da je obležal nezavesten poleg razbitega a-parata na zemlji. Sprva so mislili, da je mrtev,, kasneje pa so došli zdravniki ugotovili, da je k sreči dobil le lažje poškodbe in da nima nobenega uda zlomljenega. Letalo je padlo na desno krilo, kar je bržkone rešilo polotu življenje. Ponesrečenega letalca jo vojaška sanitetna kolona odpeljala v bolnico, razbito letalo pa so prepeljali na vojaško letališče. -o- Brivec zapustil pet miljard? Zadnje dni govore ljudje po vsem Sremu samo še o bajni zapuščini brivca Nikole Bizc-niča, doma iz vasi Neradina blizu Rume. Bizonič je 1. 1885. iznašel stroj za striženje. Ker v Sremu ni našel finansijerja za svojo iznajdbo, je odšel v svet. V Londonu se je seznanil z nekim ameriškim milijonarjem, ki je prevzel nase vso skrb za patentiranje in fabri-kacijo novo iznajdenega stroja. Tako je Bizonič kmalu postal milijonar. L. 1906. je v Londonu umrl in zapustil premoženje 22 milijonov funtov, kar predstavlja v našem denarju okrog 5 milijard dinarjev. Po njegovi smrti so angleška sodišča iskala pri sodišču v Rumi podatke o dedičih Bi-zoniča Ker rumsko sodišče dedičev ni moglo poiskati, je vrnilo akt angleškim sodiščem. Pozneje so Angleži še nekajkrat vprašali za dediče. Pred nekaj dnevi 'je odpotoval v London nek absolvirani pravnik, ki pravi, da ima pravico na to dedščino. Ce bo uspel, je drugo vprašanje. Ako se ne najde pravi dedič pokojnega Bizoniča, bo pripadla vsa zapuščina angleški državi. -o- Nezgode v Mariboru in okolici. V sredo popoldne 28. avgusta je neki kolesar povozil 9- letnega Matijo Kamlerja od Sv. Martina pri Vurberku. Deček se je preveč zagledal v mestni vrvež in se naenkrat znašel pod kolesarjem, ki je i-stotako padel na tla. Kamler je dobil nad očesom precejšnjo rano. Pod avtomobil je prišel na Pobrežju 16-letni Maks Le-tomija. Blatobran osebnega avtomobila ga je k sreči vrgel na nasprotno stran, sicer bi mladenič prišel pod kolesa. Pri padcu si je ranil desno ITogo v stopalu in na kolenu. Pri lesnih delih zaposleni'32-letni delavec Vinko Munda je dobil pri dviganju večjega sklada desk na levi strani čela in na levi nogi zelo občutne rane. Od vročine se je onesvestil na Glavnem trgu 48-letni Simon Voh ter se pri padcu ranil na glavi. Na Kralja Petra trgu je neki kolesar podrl na tla 79-letnega Josipa Cafuto iz Studencev. Starček je dobil notranje in zunanje poškodbe. Odpravili so ga v bolnico in je njegov položaj zaradi visoke starosti zelo resen. -o- Smrtna kosa. V Radvanju pri Mariboru je umrl posestnik in obč. svetnik Franc Šunko. — V Mariboru je umrl železničar Vinko Cr-njak. — V Gornji vasi pri Ribnici je umrl Avgust Sedej. — V Hotiču pri Litiji je preminul kmetovalec in lesni trgovec Anton Lovše. — V Zagorju ob Savi je umrl Jožef Drnozg, 80 let star. — V Ljubljani je u-mrl Jakob Ogrizek, kleparski pomočnik. — V Mariboru ste' umrli Ema Turk, stara 65 let in Marija Adler stara 69 let. — V Gradcu je umrl dr. Fran Šorn. — V Ljubljani je umrl davčni upravitelj v pokoju I-van Pribernik. — V celjski bolnici je umrla preužitkarica Terezija Rakonova iz Mozirja. — V Zagorju ob Savi je preminula Kodica Korinškova, trgovčeva žena. — V Ljubljani je umrla Marija Kovačeva. -o- Žrtev železniške nesreče. Železničar. Vinko Grnjak iz Krčevine, ki je prišel v torek 29. avgusta opoldne na mariborskem tovornem kolodvoru po nesrečnem naključju pri zapisovanju vozov pod kolesa nekega vagona, pri čemer mu je odtrgalo eno roko in je dobil tudi težke notranje poškodbe, je v oblastni bolnici kljub vsem poskusom zdravnikov, da mu rešijo življenje že podlegel poškodbam. -o- Smrt bosanskega ljudskega pesnika. V Sarajevu je preminul, zadet od kapi, znani ljudski pesnik Mihajlo Milanovič. Pokojnik je zlasti v svojih mladih letih pesnil razne lirične in junaške pesmi za ljudstvo. V narodnem stilu je spisal dramo "Kosovska djevojka," ki se je svoječasno mnogo igrala aa diletantskih odrih. ' Stran 2. AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 18. septembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Pjrvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-leljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto Za pol leta _$5.00 __2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto---$6.00 Za pol leta___________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year______ $5.00 . 2.50 For half a year__________________ Chicago, Canada and Europe: For one year____________$6.00 For half a year_________________________ 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagat« listu. _ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-ništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ 0 protižidovskem gibanju v Palestini Dogodki, kakršni so se bas te dni odigravali v Palestini, niso na vzhodu nič novega, in le okoliščina, da to pot velja srd orijentalcev židovskim priseljencem, jim daje večji pomen nego so ga sicer deležni vse hujši spopadi na azijski celini. Napetost med obema semitskima narodoma pa je najnovejšega datuma in ima svoj začetek v ustanovitvi palestinske države, ki naj bi po Balfourjevi deklaraciji z dne 2. novembra leta 1917 bila nova domovina Židov ob popolnem jamstvu prvenstvenih pravic arabskega prebivalstva. Sožitje med muslimani in Židi je bilo doslej vedno brez vseh trenj, zato tudi sedanjim spopadom ni mogoče pripisati verskih motivov, marveč edino gospodarske in politične razloge. Z ustanovitvijo palestinske države se je začela namreč med židovskimi nacijonalci živahna akcija za poselitev pradomovine židovskega ljudstva z židovskim elementom, ki naj bi na prarodnih tleh osnoval samostojno narodno državo. Narodno zavedni židovski kapitalisti so žrtvovali ogromna denarna sredstva za kolonizacijo in iz vseh delov sveta so se začeli seliti Židje v Palestino in ustanavljati vasi in mesta, česar ta narod ne pomni že skoro par tisoč let. Do 1. 1926 se je število židovskih prebivalcev v Palestini podvojilo ter doseglo s priseljevanjem okoli 160,000 duš. V tem letu je nastopilo nazadovanje kolonizacije, došlo je do občutne krize in celi tisoči razočaranih naseljencev so jeli zapuščati novo domovino. Letošnji vsežidovski kongres v Curihu se je temeljito pečal s to krizo in napravil podroben načrt za novo kolonizacijo, ki bi po nekoliko letih dala deželi svoje obeležje, dosegla večino in s tem tudi politično oblast in premoč nad domačim arabskim ljurstvom. Domačini Arabci, ki so že od srede 7. stoletja po Kr. gospodarji dežele, so že zadnja leta vedno ne-prijetneje čutili ekspanzivnost novih priseljencev, ki jih je podpirala sila mednarodnega kapitala. Prihajalo je do ostrih političnih sporov in morda ne bo brez podlage trditev angleških listov, da je s številom židovskega prebivalstva rastla tudi njegova prepotentnost. V ostalem tudi dr. Bergmann, profesor jeruzalemske univerze, priznava v člankih raznih nemških listov, da so dobre odnošaje med Židi in Arabci pokvarili cionisti s svojim pretiranim narodnim šovinizmom. V deželi je vrelo in najmanjši povod je zadostoval, da je prišlo do izbruha in krvavega obračunavanja. Kakor je znano, ima židovski narod v Jeruzalemu svojo največjo svetinjo: "zid jadikovanja", kjer pravoverni Židje objokujejo davno minulo slavo svojega naroda. Prostor pred zidom pa je javna pot in angleška vlada je na željo muslimanov odstranila vse ograje, s katerimi so si Židje hoteli priposestvovati ta trg. Dovolila je dalje muslimanom, da so na koncu ulice prodrli zid sosednje hiše in si otvorili preko tega prostora dohod k Omar-jevi džamiji, svetinji, kamor roma pobožni muslimanski svet. To dovoljenje je dvignilo silne proteste židovskih naseljencev, ali angleška vlada se je sklicevala na nesporno pravo vseh državljanov do tega javnega prostora. Prodor se je izvršil v času, ko so se voditelji palestinskega židovstva mudili na kongresu v Curihu in so bili tako ob svojem povratku postavljeni pred izvršeno dejstvo. Sklicali so protestno zborovanje, nakar so Arabci odgovorili z istim sredstvom. Obe zborovanji je vlada dovolila in s to grobo politično pogreško tako rekoč pospešila demonstra- cije ter njim sledeče poboje. Vlada je v kratkem času z vojaško silo vzpostavila mir in red, ali s svojo nespametno taktiko je vendar izzvala težak problem, ki ga bo treba rešiti. Zamerila se je kapitalistom, zlasti ameriškim, ki so inici-jatorji in velikodušni podporniki židovske akcije v Palestini, na drugi strani pa razburila ves muslimanski svet, ki je vele-važen faktor v svetovnem britskem imperiju. Solidarnost muslimanskih narodov se je pri tej priliki zopet močno pokazala in Anglija bo morala računati z ogorčenjem, ki je objelo Mezopotamijo, Arabijo ter preko Irana doseglo mogočen odmev tudi v Indiji, kar je tembolj važno, ker je bilo prebivalstvo teh držav med vojno po večini zvest zaveznik Anglije. Nič manjše ni ogorčenje proti Židom v najnaprednejši muslimanski državi Egiptu, kar je zopet v škodo imperija. Angleška vlada bo morala voliti med naklonjenostjo avtohtonega ljudstva, ki se brani tuje ekspanzije in na čegar stran stoje milijoni in milijoni britskih podanikov, ter med naklonjenostjo peščice kapitalistov, ki hočejo oživotvoriti zahteve nekoliko zapoznelega in fantastičnega cionističnega na-cijonalizma. Zadovoljiva rešitev tega problema bo nad vse težavna in bo zahtevala veliko porcijo državniške modrosti. PROSLAVA BARAGOVE STOLETNICE. Resolucija in uradni zapisnik A. J. Z. v Minnesoti. Glavni predsednik George Brince otvori konvencijo točno ob 2:30 pop. v City Auditorium s kratkim nagovorom. Sledi mu Victor Esling, mayor mesta Ev&leth, ki v živih besedah pozdravi delegacijo ter ji izroči ključ mesta Eveleth. Čita se imena glavnih uradnikov in odbornikov Zveze. Navzoči so bili vsi izvzemši sobrata John Zallarja iz Biwa-bika, kateri se ni zamogel ii-deležiti konvencije zaradi bolezni v družini. Za konvenčnega predsednika je bil izvoljen naš dobro znani rojak Frank Mahnich iz Aurore, Minn. Predlagano in sprejeto, da se imena delegatov in delega-tinj ne kliče, kajti s' tem bi po-tratili preveč časa. Predlog stavljen in sprejet, da se zapisnikov redne in izrednih sej glavnega odbora re čita, kajti je itak že vsak posamezni klub prejel iztis vseh zapisnikov. Sledijo poročila glavnih u-radnikov in odbornikov, katera se vzamejo na znanje. Glavni tajnik John Movern v svojem obširnem poročilu tudi priporoča zbornici, da naj bi konvencija zavzela kako akcijo, da bi prihodnje leto, (1930, mi Jugoslovani v Minnesoti praznovali stoletnico Rev. Friderik Baragovega pohoda v Združene države ameriške. Po svojem obširnem poročilu predloži v tem smislu sledečo resolucijo: "Ko bo 1. 1930 stoletnica, odkar je stopil na ameriška tla naš slavni slovenski misijonar Rev. Friderik Baraga, in ker je bil on nam Jugoslovanom takorekoč kažipot v Zdr. države ameriške, kateremu smo mi Jugoslovani pozneje sledili v to našo novo domovino, Ameriko, in ker bi bilo velepomenljivo za nas Jugoslovane v Minnesoti, ako bi to prihodnje leto 1930 proslavljali stoletnico njegovega prihoda v Združene države ameriške ter obenem pa tudi na ta način izkazali čast enemu izmed prvih sinov slovenske, oziroma jugoslov. matere, ki je pred sto leti dospel v Združene države ameriške in veliko storil na polju civilizacije, zatorej delegacija zbrana na peti letni konvenciji Amer. Jugoslov. Zveze v Minnesoti, vršeča se v Evelethu, City Auditorium, v nedeljo, dne 25. avgusta 1929, uvidi in smatra umestno in za naš jugoslovanski narod v Minnesoti velepomenljivo, ako bi mi Jugoslovani v Minnesoti to prihodnje leto 1930 proslavljali stoletnico Baragovega prihoda v A-meriko. Nadalje konvencija A.J.Z. pooblasti glavni odbor Zveze, da potom glavnega tajnika takoj stopi v korespondenco z vsemi jugoslovanskimi podpornimi, izobraževalnimi in kulturnimi društvi v Minnesoti ter jih prosi, da naj bi skupno sodelovala z Amer. Jugosl. Zvezo v Minnesoti pri proslavi o-menjene stoletnice 1. 1930. Bodi nadalje sklenjeno, da se po en iztis te resolucije pošlje za priobčitev vsem jugosl. listom v Združenih državah ameriških, kakor tudi vsem jugoslovanskim podpornim društvom v državi Minnesota." Geo. Brince, predsednik, John Movern, tajnik. Predlog sprejet in podpiran da se resolucija sprejme • celoti. Sprejeto. Predlog stavljen in podpiran da naj bi se proslava stoletnice našega slavnega misijonarja Rev. Friderik Baraga vršila četrto nedeljo v mesecu juniju 1930. Sprejeti. Predlog stavljen in podpiran, da naj bi bil v pripravljalnem odboru za proslavo stoletnice po en rojak iz vsake jugoslovanske naselbine v Minnesoti, kateri naj bi bil izvoljen od podpornih društev, katera bodo sklenila sodelovati pri proslavi omenjene stoletnice. Sprejeto. Nato sledi nominacija in volitev gl. uradnikov Zv. za bodoče fiskalno leto. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik, Geo. Brince. Eveleth, Minn., Prvi podpredsednik, Anton Lopp, Gilbert, Minn. Drugi podpreds. Feter Krhin, Chisholm, Minn. Tretji podpredsednik, Vincence Mikulich, Aurora, Minn. Glav. ni1 tajnik, John Movern, Du-luth, Minn. Zapisnikar, Louis Gouže, Eveleth, Mini\ Blagajnik, Martin Sever, Chisholm, Minn. Predsednik Nadzornega Odbora, Leo Kukar, Gilbert, Minn., ostali štiri nadzorniki: John Zalar, Biwabik, Anton Erchul, Gilbert, Minn., Rade Poznanovich, Eveleth, Minn., in Math Kayfes, Buhl, Minn. Nato sledi nominacija mesta za prihodnjo konvencijo v letu 1930. Nominirana so bila sledeča mesta: Aurora, Gilbert, Biwabik in Bulh. Izvoljeno je bilo mesto Buhl. Torej šesti Jugoslovanski sestanek v Minnesoti se bo vršil v mestu Buhl-u četrto nedeljo v mesecu avgustu 1930. kot to določujejo pravila Zveze. Ker je bil s tem zaključen dnevni red, konvenčni predsednik, Frank Mahnich zaključi konvencijo ob 5. p. m., ter se zahvaljuje delegaciji za pozor-nist in lep i'ed pri konvenciji, ter želi, da bi se zopet zdravi . in' veseli skupaj zbrali na šesti letni konvenciji v mestu Buhl-u, Minnesoti leta 19"0. Louis Govže, zapisnikar. SMRTNA KOSA. Cleveland-Collinwood, O. Minoli pondeljek se je vil po Collinwoodu veličasten žalni sprevod; spremili smo k zadnjemu počitku nam priljubljenega in dragega farana Antona Leskovca ml. kateri nas je zapustil v cvetu 30-tih let in odšel k Vsemogočnemu po zasluženo plačilo. Pokojni Anton Leskovec ml. je bil rojen v fari Vrh pri sv. Treh Kraljih, občina Žiri na Notranjskem, odkoder je prispel leta 1912. z svojimi stari-ši v Rock Springs, Wyo. Pozneje se je družina Leskovec nastanila v Collinwoodu. Pokojnik zapušča tukaj žalujočega očeta Antona, mater Marijo, (soprogo Josipino tfojeno Samsa, sestro Marijo, poročeno Ž ust, brata Lovrenca in brata Matija, ki stanuje še sedaj v Rock Springs, Wyo. Ravno tako zapušča tudi tukaj tri strice po materi: John, Joe in Jack Sedej. Prerano umrli je spadal k društvu Marije Poma gaj reda Katoliških Borštnar- jev štev. 1640 in k društvu sv. Jožefa štev. 169, K. S. K. J. Pred tremi leti ga je napadla kruta bolezen sušica in mu pri-zadjala naj grenkejše ure. Iskal je povsod zdravja, odšel je celo k svojemu bratu Matiju v Wyoming, ker si je mislil, da mu bo sveži zrak povrnil ljubo zdravje. Toda zaman, vrnil se je pred kratkim nazaj k starišem in pri njih mirno v Gospodu zaspal. Ranjki Anton Leskoyec, je bil dobro poznan med tukajšnjimi rojaki, katoličan po duhu in telesu, je za svoje prepričanje tudi odkrito in odločno nastopal. Kakor se cela družina Leskovec udejstvuje za katoliški princip, tako se je tudi pokojni Anton neumorno u-dejstvoval v vsih ozirih, ko se je šlo za katoliško naziranje, bil je večletni zapisnikar pri društvu sv. Jožefa štev. 169, K. S. K. J., kjer je bil soustanovitelj Športnega kluba. Nekoliko časa je bil tudi tajnik Slov. Doma na Holm&s Ave. Povsod, kjer je bilo treba pomoči, bodisi na društvenem ali narodnem polju, je bil pokojni vedno pripravljen sodelovati, osobito pa, ko se je šlo za korist cerkve. Mi vsi skupaj ga bomo pogrešali, posebno pa Športni klub dr. sv. Jožefa št, 169, K. S. K. J. Kako tešilna in kako blagodejna je živa vera katoličana, ki se poslavlja na daljno pot večnosti; on u-mira v živi veri na Boga, kateri ga bo stotero poplačal za vse trpljenje prestano tekom pozemskega življenja. Ranjkemu naj sveti večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje. Karo! Skebe. -o- TO IN ONO IZ NEW DU-LUTHA. New Duituh, Minn: O smo še živi, še pri nas. Slovencev nas ni ravno dosti, je pa veliko Srbov in Hrvatov,, torej naših bratov. Slovenci imamo sedaj krasno dvorano ne daleč od cerkve, nas je stala črez $19,000.00. Tudi na verskem polju je zavladalo po zadnjem misijonu novo življenje. Ravno tako je sedaj, kakor po dolgi suši, ko dež namoči in zopet vse lepo raste in cvete. En par je seveda še takih, ki jih je sram se vrniti nazaj h Materi cerkvi. Farani naša dolžnost je, da za te nesrečne brate molimo. Močno so se razveselili dol-gokljune ptice "Štorklje," katera napove rojstva. Pri družini Mr. in Mrs. Joe Škul so dobili pridnega zdravja fantka. Tudi k družini Mr. in Mrs. .K. Virič, je prinesla zdravega fantka. Prvega pri Škulovih so krstili za Jožeta in govori se, da bo tudi Viričev, Jože. Te dni se je mudil pri nas par dni vaš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetič. Prav veselilo nas je, da je nas obiska), ker je tako priprost in prijazen. Želimo mu srečno pot pri razširjanju katoliškega tiska. Agitator katoliškega tiska mora veliko grenkih požreti. Sem bil v par slučajih sam priča. Imenujejo se napred-njake, pa imajo tako malo izobrazbe, da prično mirnemu popotniku nagajati. Je li to napredno? Pozdrav vsem citate!jem po Ameriki. Naročnik. V NAJEM stanovanje, svetlo in zračno, 4 sobe, kopalnica, na novo preslikano; nizka najemnina. Vprašajte najemnika na 2. nadstropju na 1903 W. 23rd Street, Chicago.—Tel. Graceland 0962. (2883) Javne zahvale* • ALPEN. TINKTURO zoper izpadanje in za rast las sem rabil z najboljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležen. F. Bosanec, Box 738, Schumacher, Out., Can. — Pri-poznam, da je Vaša Bruslin tinktura zoper sive lase v resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma naturni. Vam hvaležna Frances Polich, Chicago, 111. — Bruslin« tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih; ostanem Vam hvaležen Sim. Zuber, Box 310, Kirkland Lake, Ont., Cana. — Wahčič Fluid zoper revmatizem in trganje po kosteh je v resnici najboljši na svetu-; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na re\'-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, je v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedno hvaležen;, tudi meni blagovolite takoj poslati Vašega hvale vrednega Fluida ena steklenico; Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd., Ford City, Ont., Cana. — Moram v resnici pripoznati, da je Vaša Elza žavba najboljša- na svetu zoper rane, mozulce in srbečo kožo; se Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vam hvaležni D. Brankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa. —- Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si popolnoma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabjan, 3307—7th St.. St. Louis, Mo. — Imam še na stotine zahvalnih pisem za te in druge bolezni. Zdravila so garantirana; pišite takoj po brezplačni cenik. JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., CLEVELAND, O. Tel. v;uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. 01. FRANK PAUL1CH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg Ekvatorja.) Uradne ure: Od 9 dp 12 dopol., 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar 2018 W. 21ot Place, Chicago, 111. MOJA POT SKOZI ZAP. SIBIRIJO K nedavnemu poletu 'Zeppelina' iz Friedrichs-hafena v Tokio bo gotovo zanimal pričujoči spis etnologa Oskarja Iden-Zol-lerja, enega izmed redkih Srednjeevropejcev, ki so s pridom prepotovali Zap. Sibirijo, koder je šla pot nemškega zrakoplova na Vzhod. Prišel sem čez Ui^žumko in Mias na greben Uralskega pogorja. Vršaci so bili pokriti z debelim srtegom, a tudi zimska pokrajina je bila tako slikovita, da nisem mogel odoleti njenim čarom. Potoval sem kar se je dalo hitro, kajti želel sem čimprej mogoče dospeti v Je-katerinburg, sedanji Sverdlovsk, kjer je ruski osrednji trg za uralsko žlahtno kamenje. Zato sem prav rad sprejel ponudbo nekega kolonista, da potujeva skupno iz Čeljabin-ska do prihodnje etape mojega cilja. Jekaterinburg leži sredi U-ralskega pogorja. Pogled nanj je prekrasen, posebno v solnč-nem svitu. Zdi se, kakor da se zlato preliva po njegovih ulicah. Ogledal sem si brusarno za žlahtno kamenje, kjer dobivajo plemenite rude tudi res plemenite oblike. Največ se obdeluje aleksandrit. Jekaterinburg ima večkrat v tednu sejem. Tam ima vsak tujec priliko, da si za mal denar nakupi žlahtnih kamnov, ki se prodajajo na trgu kakor pri nas jajca in presno maslo. Čeljabinsk, kjer sem nastopil svojo pot proti Zapadni Sibiriji, je izhodišče transsibir-sko.železnice, ki veže Evropo z Daljnim vzhodom. Od tu odrine vsak dan na stotine potni- kov proti Aziji, po kateri hrepene vse življenje. Pasažirji pa se morajo zadovoljiti z bivanjem v navadnih lesenih hišah- in barakah, zakaj s hoteli je kraj pomankljivo preskrbljen. Sibirska železnica je popolnoma v skladu z zahtevami, ki so bile merodajne za njeno gradnjo. Predvsem je dvotir-na, ima dobre mostove in se celo v pogledu hitrosti lahko kosa z ameriškimi železnicami. Potovanje s sibirskim eks-presom pa tudi ni tako enolično, kakor bi si kdo mislili Od Celjabinska do Oba znaša razdalja 1332 vrst. Ta pokrajina je vseskozi rodovitna; ima črno prst. Posebno stepa okoli Cimska in Barabinska je prikladna za obdelovanje zemlje. Klima. je. tod okoli čisto kontinentalna. Temperatura se giblje povprečno med 17.5 C. nad ničlo poleti in 17 C pod ničlo pozimi. Padavine so normalne in znašajo letno približno 380 J mm. Prebivalstva so našteli v i Zapadni Sibiriji tri in pol milijona duš, med katerimi je 97 odstotkov ruskih priseljencev in samo 3 odstotki domačinov. Med slednjimi prevladujejo turško-finska plemena, ki jih poznamo pod skupnim imenom Tatari. To so prav za prav ostanki nekdanjega Hu-čumskega carstva. Za Tomskom se pričenja Ta j ga, sibirski pragozd. Nepo-'pisno krasne scenerije , spremljajo potnika na tej progi po cele dneve. Prikupen je Krasno jarsk,. kjer sem se ustavil na nekaj, dni, potem pa sem šel v Nižnje-Udinsk, mesto, ki leži, obdano od gora na desnem bregu trde. Pri Irkutsku je pokrajina spremenila lice. Planine, gozdovi in travniki so izginili in ae razlili v neskončno stepo, na kateri, so- se pasli konji v velikih čredah. Tu in tam je bilo tudi nekaj goved, ovac in koz. Tako sem prišel že v kraje Burjatov, ki so v verskem ozi-ru podložni dalaj-lami. Na tem delu potovanja sem se dotaknil marsikakšne bur-jatske naselbine. In kjer sem se ustavil, so mi pri sprejemu ponudili kislega konjskega mleka z ovsom. Kmalu pa se' je začela stepa dvigati v griče. Pri Bajandaju me je pokrajina zopet očarala. Naselbina leži sredi plodnih njiv, za katerimi se razprostirajo gozdiči srebrnih brez. Panoramo zamegli šele pogled na tajgo, ki s,e začne pri gozdu. Pripovedovali so mi, da naletiš tukaj na medveda jedva poldrugo vrsto od ljudskih bivališč. Divjih petelinov je neki toliko, da jih domači lovci prodajajo po 3 do 4c. Divjih rac in gosi pa mrgoli, da se jih sploh ne morejo odkrižati, enako tudi jerebic. Le orlov in labodov, ki sta Bur j atom sveti živali, ne sme ustreliti nihče, če se jim noče zameriti. Bila je baš nedelja, ko sem dosegel Leno. Na onem bregu so peli zvonovi, t ostra n je odmevala marseljeza. Kakšen kontrast, sem si mislil. Opolnoči zadnjega dne v Kačugi je pridrvel v mojo sobo okrajni predstojnik in mi jecljaje povedal, da je odrinil splav, ki je imel nalog prepeljati me do Vitimska, že zvečer od brega. Ker je bilo mogoče, da je splav že dosegel Verholensk, sem skoči! brž pokonci, popadel prtljago in sedel na že pripravljeno trojko, ki me je nesla kakor veter za splavarji. Dosegli smo jih. Lena je slikovita reka. Njena struga je zelo široka, a neprijetno učinkujejo na gledalca čeri, ki se dvigajo nad vodno gladino in ki so mestoma prav velike. Tudi ta del potovanja je bil dokaj zabaven ne le za oko, ampak tudi za dušo. Najprej so nas spremljali vršaci Bajkalskega pogorja, kjer se inenjujejo skale s stepami in travniki, potem pa smo potovali skozi pravcati pragozd, ki rase na obeh bregovih reko. Jakutsk je najpomembnejše mesto na severu Vzhodne Sibirije. Leži na 62. točki severne širine. Tam se praviloma konča lepa vožnja po Leni. Mesto je bilo sezidano 1. 1632. Še danes spominjajo na njegovo burno preteklost lesene utrdbe, zakaj zavojevalcem Sibirije ni bilo baš lahhko, ko so se bojevali z domačini. Jakuti in Tunguzi jih niso sprejeli z odprtimi rokami. Za Jakutskom pa se začne velika divjina, pot v neskončnost, kjer umolkne sleherno življenje in kjer se izgublja človeška stopinja v globokem snegu. ŠIRITE AMER. SLOVENEC! \ Sreda, 18. septembra 1929. amerikanski slovenec Stran oooooooooooo oooooooooooo-o qoooooq Zapadna Slovanska DENVER, COLO. Zveza ŠNOSLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Faidiga,, 319 W. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. perotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! !00<>OOO<><><><>^^ IZ GLAVNEGA URADA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE. Razpis izrednega asesmenta po 50c v septembru in oktobru. Ker po sedanjih pravilih smo imeli preveliko reprezenta-cijo delegatov in ker se v stroškovnem skladu ni nahajala zadostna svota, da bi se pokrili konvenčni stroški, je konvencija sklenila, da se razpiše posebni asesment v stroškovni sklad po $1 na vse člane, ki so pristopili pred 1. avgustom, t. 1. Ta izredni asesment, se mora plačati v dveh obrokih in sicer po 50c v septembru in oktobru, t. 1. Torej člani, ki pošiljate svoje otroke, da za Vasplačujejo asesmente, dajte jim v tekočem, kakor tudi v drugem mesecu po 50c več, da jim bo mogoče plačati poleg rednih asesmentov tudi izredne naklade. Ker je reprezentacija delegatov za prihodnjo konvencijo znižana na polovico, sem prepričan, da v bodoče ne bo treba plačevati izrednih naklad v to svrho. Z bratskim pozdravom, ostajam Vam udani, Anthony Jeršin, gl. tajnik. -o- FINANČNO POROČILO Z.S.Z., ZA MESEC AVGUST, 1929. Št. Smrt. Bohi. Poškod. Onemog. Strošk. dr. sklad sklad sklad sklad sklad Skupaj 1. 178.61 152.10 20.90 4.18 53.75 409.54 3. ' 237.24 216.40 29.70 5.94 74.50 563.78 4. 41.16 32.00 v4.10 .82 . 10.25 88.33 5. 154.87 128.60 16.30 3.26 40.75 343.78 6. 27,57 28.00 3.20 .64 8.00 67.41 7. 153.33 106.60 15.70 3.14 39.25 318.02 8. 36.88 32.90 3.90 .78 9.75 84.21 9. 76.70 77.20 10.30 2.08 26.00 192.28 11. 28.66 28.40 3.80 .76 9.50 71.12 13. 12.27 12.80 1.60 .32 4.00 30.99 14. 66.19 81.80 7.80 1.56 19.50 176.85 15. 43.78 47.60 3.60 .72 9.00 104.70 16. 200.45 189.50 26.50 5.30 66.50 488.25 17. 33.83 40.30 4.50 .90 11.25 90.78 20. . 26.20 21.00 3.00 .60 7.50 58.30 22, 58.56 69.30 6.70 ' 1.34 17.00 152.90 22! 90.07 86.40 8.00 1.62 20.25 206.34 23. 55.87 49.00 5.80 1.18 14.75 126.60 24. 30.56 22.00 3.60 .72 9.75 66.63 25. 31.49 40.40 3.60 .72 9.00 85.21 26. 33.76 . 42.40 3.40 .68 8.50 88.74 27. 22.69 29.90 2.10 ' .42 5.25 60.36 28. 16.72 16.30 2.10 .42 5.25 40.79 29. 92.15 73.20 10.40 2.08 33.50 211.33 30. 63.22 68.30 5.30 1.06 13.25 151.13 31. 14.02 18.50 1.70 .34 4.25 38.81 32. 59.40 69.20 6.50 1.32 16.50 152.92 33. 39.15 37.70 5.30 1.08 13.50 96.73 34. 43.49 44.50 3.80 .76 9.50 102.05 35. 9.44 11.60 1.20 .24 3.00 25.48 36. 39.77 29.80 3.10 .62 7.75 81.04 37. 14.41 29.00 2.20 .44 5.50 51.55 38. 26.28 31.80 2.60 .52 6.50 67.70 39. .88 .70 .10 .02 .25 1.95 40. 33.08 31.60 2.80 .56 7.00 75.04 41. 34.08 31.50 4.60 -.94 13.55 84.67 212&83 2028.30 239.80 48,08 613.30 $5,056.31 RAZNI DRUGI IZDATKI: Dnevnice in vozni stroški' delegatov in gl. odb.,..... 4250.04 Konvenčna dvorana, 2 sliki in express.................... 78.00 55 konvenč. regalij za delegate in gl. odbornike.. 19.25 Tiskanje resolucije za delegate in gl. odbor......... 8.00 5 tucatov svinčnikov za konvencijo ........................ 2.00 Frank Tanko, za najemnino pisarne ........................ 18.00 Anthony Jeršin, tajniška plača .................................. 140.00 Poštnina 2.72, klišej 4.60, papir za računski st. 50c 7.82 The Mountain States Tel. & Tel. Co.......;............. 4.00 C. H. Fulton, G. P. A., za račun, knjig za 6 mes. 45.00 Brooks, Hasty and Nash, odvet. v Wichita, Kan. 250.00 Dotečeni obresti na kupljenih obveznicah............ 125.00 $4948.11 Skupni izdatki v avgustu ...................................„,.........................................$ 8,663.07 Preostanek 1. septembra, 1929 ....................................................................$109,982.53 Denver, Colo. 9. septembra, 1929. Anthony Jeršin, gl. tajnik. FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z.S.Z., ZA MESEC AVGUST, 1929. PREJELI OD DRUŠTEV: St. dr. Vplačali vsoto Št. dr. Vplačali vsoto 1. 22.35 23. 1.95 3. 14.70 24. 2.55 4. 6.15 25. 2.25 5. 10.20 26. 5.25 6. 2.10 27. 5.40 7. 4.20 29. 3.45 8. .45 30. 5.50 9. 10.55 31. .60 11. 1.50 32. 2.55 14. 6.15 33. 4.20 15. 2.40 34. 1.20 16. 18.30 36. .60 17. 2.25 37. 1.05 20. 2.25 38. .75 21. 4.20 40. .60 22. 2.40 41. 9.75 Skupaj .. ......................$157.60 Preostanek 1. septembra, 1929 $157.60 ..$3,195.94 Skupaj ..............................................\..............................................................................................$3,353.54 IZDATKI V AVGUSTU, 1929. Rudolph Orel, oče pokojnega Mire Orel, čl. dr. št. 23, odobreno na konvenciji svoto .................................. ..................................................... $225.00 Preostanek 1. septembra, 1929 ..............._......................................... $3,128.54 Denver, Colo. 9. septembra, 1929. Anthony Jeršin, gl. tajnik. SPREMEMBE V ČLANSTVU Z. S. Z., ZA MESEC AVGUST, 1929. K št. 1 pristopil: John Eaydidh, c. 4273, R. 35, zav. $1000 in $2. Prestopil k št. 41: John Peketz Jr., c. 1170, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 3 prestopil iz ml. odd.: W. R. Merhar, c. 4274, R 16, zav. $1000 in $1. Pri št. 6 zopet sprejet: Tony James Prosen, c. 3333, R. 16, zav. $500 in $1. Od št. 7 prestop, k št. 41: Elizabeth Peketz, c. 3051, R. 20, zav. $1000 in $1 K št. 8 pristopil: Leopold Štrukelj, c. 4275, R. 17, zav. $500 in $1. Umrl dne 19. marca, 1929: Frank Kocjan, c. 1501, star 53 let. Vzrok smrti: Rak. Pristopil v Zvezo 20. februarja, 1916, zav. je bil za $500,-R. 42. Pri št. 9 susp.: Dr. R. E. Holmes, c. 2487, R. 49, zav. $250 in $1. K št. 14 prestop, od št. 30: Rosie Vouk, c. 3026, R. 17, zav. $1000 in $2. K št. 15 pristop.: Mike-Boskovich, c. 4276, R. 36, zav. $1000 in $2; Viola Bulick, c. 4277, R. 22, zav. $1000 in $2. K št. 16 pristopil: Frank Volk, c. 4278, R. 16, zav. $1000 in $1. Znižala bolniško podporo iz $2 na $1: Rosie Lesar, c. 2046. K št. 17 prestop, iz ml. odd.: Anna Smith, c. 4279, R. 16, zav. $500 in $1. Pri št. 26 susp.: Dominik Martincic, c. 2783, R. 41, zav. $500 in $2; Frances Mele, c. 4123, R. 16, zav. $1000 in $1. Pri št. 28 susp.: David Schenk, c. 3885, R. 22, zav. $500 in $2.. Pri št. 29 zopet sprejeta: Katarina Pelech, c. 3941, R. 33, zav. $500 in $1. Susp.: Marv Perko, c. 4151, R. 28, zav. $1000 in Jennie Pirnat, c. 2975, R. 18. zav. $1000 in $1; Marv Trinco, c. 4125. R. 21, zav. $1000 in $1. K št. 30 prestopil od št. 14: Peter Zmerlikar, c. 3341, R. 42, zav. $250 in $1. Umrl dne 22. avg. ,1929: Mike Dekleva, c. 3043, star 50 let. Vzrok smrti: Ubit v rudokopu. Pristopil v Zvezo 26. marca, 1926, zavarovan je bil za $250. R. 46. K št. 32 pristop.: Anton Fatur, c. 4280, R. 40, zav. $500 in $2. Pri št. 33 susp.: Uršula Gobina, c. 4232, R. 46, zav. $250 in $1. Pri št. 34 zopet sprejeti: Matilda Zorich, c. 3283, R. 35, zav. $500 in $1; foseph Delo?,', c. 3275, R. 41, zav. $1000 in $2; John Yandrakovich, c. 3277, R. 43, zav. $500; Anthony Ferlat, c. 3276,.R. 34, zav. $500 in $2. Susp.: John Zorrnk, c. 3284, R. 45, zav. $250 in $1.' K št. 37 pristop.: Eino Wakkuri, c. 4281, R. 18, zav. $500 in $2; Edward Wakkuri, c. 4282, R. 20, zav. $500 in $2. Od št. 39. prestopil k št. 3: Frank Kramar, c. 976, R. 39, zav. $500 in $1. Susp.: Mary K. Broderick, c. 3984, R. 30, zav. $500; Frank Skrabec, c. 3978, R. 43, zav. $250 in $1. (To društvo se je razpustilo.) K št. 41 prestop, od št. 1: John Peketz, Jr., c. 1170, R. 16, zav. $500 in $1; od št. 7 prestop.: Elizabeth Peketz, c. 3051, R. 20, zav. $1000 in $1. Za gl. urad Z. S. Z. Anthonyi Jeršin, gl. tajnik. ZAPISNIK VIII REDNE KONVENCIJE ZAP. SLOV. ZVEZE, VRŠEČE SE V LEADVILLE, COLO., OD 19. DO 23. AVGUSTA 1929. nikov od zadnje konvencije. O drugih spremembah med glavnimi uradniki ne bom sedaj navajal, kot o spremembi u-rada gl. tajnika, kajti istega jaz izvršujem že od 26. marca, 1926. Takoj, ko smo po zadnji konvenciji novo izvoljeni gl. uradniki prevzeli svoja respek-tivna mesta, so začele prihajati pritožbe name in na gl. predsednika, iz različnih krajev, da je v glavnemu uradu nered. Pisarila sva z bratom gl. predsednikom na bivšega gl. tajnika ter ga opominjala, da gleda, da opravi vse kar je zakrivil, sicer bomo primorani, da se ravnamo po pravilih. Namesto, da bi dobila boljše poročilo, sva pa dobila še hujše pritožbe. Nato sva poklicala še brata Shustarja tedanjega 1. nadzornika in po kratkem posvetovanju prišli, do zaključka, da skupno odpotujemo v Denver; kar smo tudi storili dne 26. marca, "1926. V Denver smo dospeli omenjn. dne ob 7. uri dopoldne ter poklicali še brata Pavlakovicha 2. nadzornika in brata Okorna, tedanjega blagajnika. Takoj j ko smo dospeli v gl. urad Z. S. Z., sem prečital par pritožb', ki sva jih dobila z bratom gl. predsednikom ter zahteval, da nam tajnik izroči knjige in druge rekorde, da se prepričamo, če so omenjene pritožbe upravičene ter na mestu* Z omenjenim pregledovanjem ter 'posvetovanjem smo bili gotovi ob šesti uri zvečer. Potem je bila sklicana izredna seja za isti večer; pri kateri seji se je dalo bivšemu tajniku priliko, da se zagovarja in da poda resignacijo, kar je bilo tudi storjeno. Takoj, ko je bila resignacija potrjena po gl. uradnikih prisotnih pri omenjeni s.eji, sem bil jaz soglasno imenovan na izpraznjeno mesto. FINANCA AKTIVNEGA ODDELKA: , Smrtninski sklad: Prejemki ....................................................................................................$ 92,504.25 Izdatki .......................................................................................................... 38,787.45 Prebitek ........................................................................................t......$ 53,716.79 Preostanek 1. januarja, 1926 ................................................................ 51,620.70 Preostanek 30. junija, 1929 ....................................................................$105,337.49 Rezervni sklad: Prejemki ......................................................................................................$ 341.03 Preostanek 1. januarja, 1926 .......................................!........................ 2,785.03 Preostanek 30. junija, 1929 ....................................................................$ .3,126.00 Bolniški sklad: Prejemki .....................................................................................................$ 72,443.23 Izdatki ........................................................................................................ 80,545.22 Več izdato kot prejeto .................................................................. 8,101.99 Preostanek 1. januarja, 1926 ............................................................. 8,091.10 Primanjkljaj 30. junija, 1929 ................................................................ 10.89 Poškodninski in operacijski sklad: Prejemki .....................................................................................................$ 11,044.50 Izdatki ............................«........................................................................... 14,075.00 Več izdato kot prejeto .................................................................... 3,030.50 Preostanek 1. januarja, 1926 ........................................................................ 2,000.00 Primanjkljaj 30. junija, 1929 ................................................................................................................................1,030.50 Onemogli sklad: Prejemki ..............................................................................._.....................$ 1,639.65 Izdatki ........................................................................................................................................................................................................75.00 Prebitek in preostanek 6. junija, 1929 ........................................ 1,564.65 , Stroškovni sklad: Prejemki ...............................................................•.....................................$ 21,832.92 Izdatki .......................................................................................................... 19,439.89 Prebitek ............................................................................................. 2,393.03 Preostanek 1. januarja, 1926 ................................................................ 1,913.4'" Preostanek 30. junija, 1929 .................................................................. 4,306.52 CELOKUPNI PRETEMKI .......................................................................$199,805.55 CELOKUPNI IZDATKI ............................................................................ 152,922.5:' Prebitek. .......................;.................................................................................. 46,882.98 Preostanek 1. januarja, 1926 ........................................................................ 66,410.29 Preostanek 30. junija, 1929 ...........................................................................$113,293.27 RAZNI DRUGI DOHODKI: Obresti od $5,000 KatteaS WcsJcyan po 6%.............. 150.00 Obresti od $3,000 Aurora. Colo. Sewer po S'A%...... 82.50 Dotečeni obresti na $2,000 prodanih First M........... 45.00 $27.7.50 Koncesija ali popust na $10,000 kupljenih obveznicah.......... $200.00 Skupni dohodki za mesec avgust, 1929 ......................................................$^5,533.81 Preostanek 1. avgusta, 1929 ..........................................................................$113.111.79 Skupaj ...............................................................................................'......$118,645.60 IZDATKI Z. S. Z., ZA MESEC AVGUST, 1929. IZPLAČALI DRUŠTVAM: Porodne Opera- Onemog. 'Nagrade za nagrade ci je pod p. nove čl. Skupaj ______—.— —.— 102.50 128.00 ,, 50.00 235.00 60.00 12.00 54.00 137.00 1297.00 68.50 10.00 2.00 75.00 174.96 22.00 50.00 14.00 21.00 752.00 13.00 207.00 171.00 56.00 4.00 St. Smrt- Boln. dr. 'nine. podi). I. —._ 102.50 3. _,_ 118.00 4. _,—, 50.00 5. _ 181.00 7.' —.— 58.00 8. _,_ 10.00 9. ___ 54.00 14. _.— 137.00 16. 1000.00 193,00 17. —.— 68.50 20. —.— —.—v 21. ,___ —.— 24. _,_. 75.00 25. 159.96 15.00 26. ___— 22.00 27. —t_1 50.00 28. _ 14.00 29. • 11.00 30. 750.00 —.— 31. —,— 13.00 34. —,— 207.00 37. —.— 71.00 38. 40. —.— 56.00 1909.96 1506.00 (Dalje). Ko gl. predsednik Anton Kochevar zaključi svoje poročilo prosi za besedo delegat sobrat Adolph Anzichek, ter se pritožuje, da se ga indirekt-no napada kot bivšega gl. predsednika. Ravno tako se pritožuje sobrat Frank Oko ren kot bivši nadzornik, da se po nedolžnem napada kot bivšega nadzornika Z. S. Z. Med gl. predsednikom Koche-varjem in delegati Okoren in Anzichek, se vname daljša debata. Po debati da br. Kochc-var predlog, da se cela zadeva obeh strank izroči odboru za pritožbe. Predlog je bil od več strani podpiran in sprejet ž veliko večino. Predlagano vin podpirano je bilo, da se poročilo gl. pred sednika vzame na znanje kot čitano. Predlog sprejet soglasno. 10.00 1 50.00 •4.00 2.00 2.00 —.■— 100.00 4.00 10.00 —.— 2.00 ,10.00 —.— —.— —.— 2.00 100 00 4.00 30.00 200.00 50.00 20.00 $3715.96 Br. John Fajdiga podpred sednik konvencije na to izroči vodstvo konvencije zopet so-bratu Anton Kochevarju. Zatem sledi poročilo podpredsednika John Fajdiga. Poročilo je bolj kratko, kajti ni še dolgo časa od kar je bil imenovan sobrat Fajdiga kot predsednik Jednote. Poroča, da ni imel nobenih posebnih reči za reševati. Zeli zbornici veliko uspeha, in obljubi, da bo vedno deloval za napredek Z. S. Z. Kratko toda jedrnato poročilo sobrata podpredsednika Fajdiga se vzame « veseljem na znanje. Zatem vpraša konvenčni predsednik, ali ima kdo v zbornici kako poročilo od bivšega podpredsednika Z. S. Z. Johna Shutte. Br. Okoren se izjavi, da ima on pismo od nje ga, kot nekako poročilo od bivšega podpredsednika. Predlagano in podpirano, da se pismo izroči prizivnamu odboru v pregled, in ako priziv-ni odbor poroča, da je pismo na mestu, se go bo čitalo. Predlog sprejet soglasno; Prizivni odbor gre nato na Jielo, in po kratkem času se vrne, poroča, da pismo nima" prave vsebine kot poročilo. Bodo pa pismo upoštevali pri preiskavi, ko pride zadeva pozneje na vrsto. Predlagano in podpirano, da se poročilo prizivnega odbora sprejme kot čitano. Predlog sprejet z veliko večino. Zatem sledi obširno in lepo poročilo gl. tajnika sobrata Anthony Jeršin-a. Njegovo poročilo se glasj kakor sledi: POROČILO GL. TAJNIKA Z* S« 2. Predloženo pri osmi redni konvenciji, dne 19. avgusta 1929. v Leadville, Colo. Brat predsednik in cenjena zbornica: — Cas hitro beži. Razmere se od dne do dne spreminjajo; in vsled tega je bilo neobhodno potrebno v korist in napredek Z. S. Zveze, da smo naredili, velike spremembe v uradih glavnih urad- Prav težavno je bilo moje delo kot gl. tajnika,, kajti kmalu sem pronašel, da niso bili pomanjkljivi samo rekordi ti-čoči se finance, ampak tudi o-ni v članstvu. O tem sem se ^Stroškovni sklad najprvo prepričal, ko sem pregledal stanje št. 16 iz' Puebla, Colo., kojega društva sem bil tedaj član. Pri omenjenemu društvu sem našel člana še vedno med živimi, dasiravno je že počival y črni zemlji 10 mesecev poprej. Nadalje sem o-pazil, da nekateri člani, ki sva jih z bratom Ruparjem dobila v društvo pred 10. meseci, še vedno niso bili nikjer vknjiže-ni, zato sem bil trdno prepričan, da se ne morem zanesti na rekorde, ki sem jih dobil ter pisal vsem tajnikom krajevnih društev, da mi pošljejo imenike članstva, da mi je potem bilo mogoče določiti kateri so člani in kateri niso več živi ali so na kak drug način ven iz Zveze. Kajti šele, ko sem dobil omenjene imenike od krajevnih društev, mi je bilo mogoče vrediti članstvo ~ pravi red in računati društvam pravo svoto asesmenta. Ko sem bil gotov z omenjenim ko-regiranjem, sem pronašel, da skoro vsa društva so plačevala premalo asesmenta na gj, urad, nekateri do svote $10.00 mesečno. Vsi člani, ki so zvišali posmrtnino so plačevali njih asesmente po prenizki starosti. Iste sem vse reklasifi-ciral, da sedaj plačujejo po pravi starosti. Predno sem vse to v pravi red spravil, me je vzelo štiri mesece, v koji dobi sem delal vsaki dan od 12 do 14. ur. Sedaj pa Vam bom prečital kratko finančno poročilo in sicer o dohodkih in izdatkih od 1. januarja, 1926 do 30. junija 1929. Meseca septembra, 1928, je bil poškodninski in operacijski sklad popolnoma izčrpan in ker smo imeli razpis izrednega asesmenta v mesecu juniju istega leta, sem priporočal ostalim gl. izvrševalnim in nadzornim odbornikom, da prenesemo svoto $1000.00 iz onemoglega sklada v poškodninski sklad, da se na ta način izognemo zopetne izredne naklade. Vsi omenjeni gl. uradniki so se strinjali s to idejo ter mi dovolili omenjeni prenos. Ravno tako je bil omenjeni sklad kakor tudi bolniški sklad izčrpan meseca junija, t. 1., zato sem po- novno prenesel iz onemoglega sklada v poškodninski sklad $100.00 in v bolniški sklad $100.00. Za omenjeni prenos je bil zopet gl. odbor zadovoljen ter nadalje sklenil pri polletni seji 12. julija, t. 1. da vsled bližajoče se konvencije, naj ne razpišemo izrednih naklad, temveč da se še nadalj-no svoto prenese iz onemoglega Sklada v katerikoli sklad bi bilo potreba. Po prenosu iz onemoglega sklada $1,000.00 v poškodninski in $100.00 v bolniški sklad, je denar razdeljen sledeče: V posmrtninski sklad ...............................................-.....................................$105,337.49 Rezervni sklad ...........................................................-...................................... 3,126X0 Bolniški sklad ...........................................................-....................................... 89.11 Poškodninski sklad .......................................................................................... 69.50 Onemogli sklad ............................................................................................... 364.(5 ....................................................................................... 4,306.52 Skupaj .......................................................................................................$113,293.2/ ČLANSTVO AKTIVNEGA ODDELKA: Ustanovilo se je 13 društev in dr. št. 12 se je priklopilo k društvu št. 14. Od l. januarja, 1926do 30. junija, 1929, je pristopilo 1244, zav. $858,000. Suspendiranih 298, zav. $211,750. Umrlih 62, zav. $40,250. Skupaj umrlih in suspend.......... 360 zavar. $ 252,000 Napredek v članstvu in zavarovalnini .................................... 884 zavar. 606,000 1. januarja, 1926 je Zveza štela ................:...............................1507 zavar. 1,046.500 3.0. junija, 1929, je Zveza štela .....,..........................................2391 zavar. $1,652,500 » VALUATION (VREDNOST CERTIFIKATOV): 31. decembra, 1925 so bili certifikati vredni ................................................ 98.32% 131. decembra, 1926 so bili certifikati vredni ................................................. 99.85% 31. decembra, 1927 so bili certifikati vredni ................................................100.51% 31. decembra, 1928 so bili certifikati vredni ................................................101.62% Po zgorajšnjih številkah je razvidno, da vrednost naših certifikatov se je od leta do leta izboljšavalo. Omenjeno izboljšanje je bilo neobhodno potrebno, ako smo se hoteli iz-nebiti neljubih posledic, ki smo jih videli pri neki drugi tujerodni milijonski organizaciji, kjer so jih prisilili zavar,o-valninski komisarji iz različ- nih držav, da morajo povišati njih asesmente, ali pa prenehati s poslovanjem. Zato priporočam, da lestvica za smrtninski sklad ostane, kakor je, kajti članstvo se stara in večina tudi dela v nevarnih krajih, kjer je rizika velika, zato je naša umrljivost vedno previsoka. Ista je sledeča: 31. decembra, 1924 so bili certifikati vredni ................................................ 93.29% Po preračunu National Fraternal Congress lestvici je v letu 1924 umrlo 71.84% V letu 1925, je umrlo ..........................................................................................127.06% V letu 1926 ............................................................................................................140.15% V letu 1927 ..............................................................................................................127.72% V lanskem letu se je vendar umrljivost nekoliko znižala in sicer na...,103.89% kar je tudi veliko pripomoglo, da je naša solventnost ojačena. BOLNIŠKI V ta sklad bo morala konvencija obrniti največjo pozornost, kajti za asesmente, ki jih sedaj plačujemo, nikakor he moremo plačevati tako velike bolniške podpore, ki so v sedanjih pravilih. V zadnjih 18 mesecih, sem držal poseben rekord dohodkov in stroškov v vsaki razred posebej; po o-menjenemu Rekordu sem pro RAD BI IZVEDEL za svojega brata Johna, ki je živel na Ely, Minn. Star je 43 let, močan, srednje velik. Kdor ve kaj o njem, naj mi, prosim, naznani. Louis Stopar, 4213—-11th St., Calumet, Mich. (2884) -O- Širite amer. sloveneci SKLAD: razreda razdelila, da bi ss vsaki sam vzdrževal, bi morali asesmente povišati za one člane, ki so zavarovani za $1 dnevne bolniške podpore fic mesečno in onim, ki so zavarovani za $2 dnevne bolniške podpore, bi se moralo povišati 55c mesečno, da bi se bili izognili tozadevnih izrednih ase- računal, da ko bi se bolniška smentov. POŠKODNINSKI SKLAD. Tudi v ta sklad bo treba precej pozornosti obrniti, kajti tudi v tem skladu smo nazadovali in če ne znižamo operacijske podpore, moramo zvišati asesment za 6c mesečno, da ne bo treba plačevati izrednih a-sesmentov. Stari pregovor se glasi: — "Malo novaca, malo muzike." Ravno ta pregov >r je prikladen za naše sklace, kajti vsakega treznomislečera človeka lahko pamet uči, da za malo denarja, se ne morejo plačevati velike podpore. (Nadaljevanje na 4. str.) r SfranT AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 18. septembra 1929. i fijiiiiaiiaiiiiiiiiaiiiiiBiiiiBiiiaiiiiiBiiiiniii: iiinniiiiiBiiiniiiiaiii: BIlIlHIilMBliliBl !lt!HiT j SIR H. RIDER HAGGARD: KLEOPATRA Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. iIflBIIH1 Hllim:!1H1 [i!:!'!!Hi!!!1!Vt:!:KSB'' IBH:!iH!!!I:IHii.'i.'HI1^: 1!'BB"Ii![iH''li!IHi!!!'AH!'!!!BS'i^:iH^^^ Vojak je vstal in žalostno zrl vanj. Nato pa ga je sramota premagala; zavpil je na ves glas, si odprl oklep in si porinil meč v srce, da se je mrtev zgrudil; Antonij je ostr-mel, vendar ni zinil besedice. V tem so se približale vrste Cezarjevih legij; čim pa%ste vojski križali sulice, so se Antonijeve legije • obrnile in se spustile v beg. Cezarjevi vojaki so se ustavili in zasmehljivo vpili za njimi; vendar težko da je kdo padel, ker jih niso zasledovali. "Beži, Antonij, beži!" je zaklical njegov služabnik Eros, ki je edini ostal z menoj pri njem. "Beži, preden te primejo in vlečejo pred Cezarja!" In Antonij se je obrnil, silno zaječal in začel bežati. Jaz sem ga spremljal; ko pa sva jezdila skozi Kanopska vrata, kjer je bilo mnogo ljudi, ki so naju začudeni gledali, mi je rekel Antonij: "Pojdi dalje, Olimp, pojdi h kraljici in ji reci: 'Antonij pošilja pozdrave Kleopatri, ki ga je bila izdala! Kleopatri pošilja pozdrav in slovo'." Odjezdil sem proti grobnici, Antonij pa je bežal naprej proti kraljevi palači. Ko sem dospel do grobnice, sem potrkal na vrata, nakar je Karmion pogledala skozi okno. "Odm-i!" sem ji zaklical in odprla je. "Kakšne novice prinašaš, Harmakis?" je zašenetala. "Karmion," sem ji odgovoril, "konec je tu-kai. Antonij je pobegnil." "Dobro!" je odgovorila. "Dosti že imam tega življenja." ICleopatra je ležala na zlati postelji. "Govori, človek!" je zavpila. "Antonij je pobegnil, njegova vojska je pobegnila, Cezar se bliža. Veliki Antonij pošilja Kleopatri pozdrav in slovo. Pozdrav Kl'ionatri, ki ga je izdala, in slovo!" "To je laž!" je viknila. "Nisem ga izdala! OHmp, pojdi urno k Antoniju in mu prinesi tale odgovor: 'Antoniju pošilja Kleopatra, ki ga ni izdala, pozdrav slovo. Kleopatre ni vi it vec . In odšel sem zasledujoč svoj cilj. V alaba-strski dvorani sem našel Antonija, ki je hodil gor in dol, iztegoval roke proti nebu; pri njem je bil Eros; od vseh njegovih služabnikov je edini Eros ostal pri tem padlem možu. "Gospod Antonij," sem rekel, "egiptovska kraljica ti pošilja slovo. Mrtva je; umorila je sama sebe." "Mrtva! Mrtva!" je šepetal. "Ali je kraljica res mrtva? Ali je tista sijajna, postava sedaj zares v hrano črvom? Oj, kakšna ženska je bila to! Še celo v tem trenutku se moje srce obrača proti njej. Ali pa naj me ona prekosi nazadnje? Mene, ki sem bil velik? Ali naj postanem tako majhen, da more ženska prekositi moj pogum in oditi tja, kamor je mene strah iti za njo? Eros, rad si me imel izza mladih let — ali se spominjaš, kako sem te bil našel gladujočega v puščavi in te obogatil, ti dal dobro službo in bogastvo? Daj, povrni mi vse to. Izderi svoj meč, kj ga imaš, in naredi konec Antoniju in njegovemu gorju!" "Oj, gospod," je zavpil Grk, "ne morem ? Krko naj jaz vzamem bogu podobnemu Antoniju življenje?" "Ne odgovarjaj mi. Eros; ampak v tej poslednji stiski usode ti to ukazujem. Stori, ka- kor sem ti velel, ali pa se mi poberi izpred oči in me pusti samega! Nočem več videti tvojega obraza, nezvesti služabnik!" Tedajci je Eros izdrl meč, Antonij pa je pokleknil predenj, si razgalil prsa in obrnil oči v nebo. Toda Eros mu je zaklical: "Ne morem! Oj, ne morem!" in si porinil meč sam sebi v srce, da se je mrtev zgrudil. Antonij je vstal in strmel vanj. "Veš, Eros, plemenito si ravnal," je rekel. "Večji si od mene, vendar si mi s tem dal dober nauk!" In pokleknil je in ga poljubil. Nato pa je iznenada vstal, izdrl Erosu meč iz srca, si ga zadri v trebuh in se stokajoč zgrudil na ležišče. "Oj, Olimp," je zaklical, "ta bolečina je taka, da je ne morem prenašati! Naredi mi konec, Olimp!" Mene pa je obšlo usmiljenje in nisem mogel storiti, kar je želel. Zavoljo tega sem mu izdrl meč iz drobja, mu ustavil kri, poklical ljudi, ki so trumoma prihiteli, da bi videli Antonija umreti, ter jim velel, da naj pokličejo Atuo, ki je bila v moji hiši blizu vrat kraljeve palače. Atua je nemudoma prišla in prinesla seboj svoja zdravilna zelišča in poživljajoče pijače. Dal sem jih piti Antoniju in ukazal Atui, da naj pohiti, kolikor so jo mogle nesti stare noge, do Kleopatre v grobnici ter ji pove, kako je z Antonijem. Odšla je in se kmalu vrnila rekoč, da kraljica še živi in poživlja Antonija, da naj u-mrje v njenem naročju. In ž njo je prišel tudi Diomed. Ko je Antonij slišal Kleopatrino naročilo, so se mu pojemajoče moči zopet vrnile ; silno rad bi zopet gledal Kleopatri v o-braz. Zavoljo tega sem poklical sužnje, ki so kukali skozi zavese in izza stebrov, da bi videli umreti tega velikega moža, in skupaj smo ga z velikim trudom nesli iz palače, dokler nismo dospeli do vznožja mavzoleja. Ker pa se je Kleopatra bala izdajstva, ni hotela odpreti vrat, pač pa je spustila skozi okno vrv, na katero smo privezali Antonija pod pazduho. Nato je Kleopatra, ki je ves čas bridko jokala, s pomočjo dvornic Karmion in Iros z vso močjo vlekla za vrv, v tem ko smo mi pomagali od spodaj, dokler ni umirajoči Antonij silno stokajoč visel v zraku in mu je kri kapljala iz zevajoče rane. Dvakrat bi bil skoraj padel na tla. Kleopatra pa je delala z vso močjo ljubezni in obupa in vlekla toliko časa, dokler ga niso potegnile skozi okno; vsi, ki so gledali strašni prizor, so bridko jokali in se tolkli po prsih — vsi, razen mene in Karmion. Ko je bil Antonij v sobi, so še enkrat spustile vrv nizdol in jaz sem, nekoliko tudi s pomočjo Karmion, splezal v grobnico in potegnil vrv za seboj. Tam sem našel Antonija ležečega na zlati Kleopatrini postelji, ona pa je bledega obraza, omadeževanega s solzami in razmršenih las klečala zraven njega, ga poljubovala in mu s svojimi lasmi in oblačili brisala kri z ran. Naj bo napisana vsa moja sramota: Ko sem stal v sobi in jo gledal, se je v meni znova zbudila stara ljubezen in blazna ljubosumnost je divjala v mojih prsih, ker nisem1 mogel uničiti ljubezni teh dveh ljudi, dasi sem jima mogel uničiti življenje! (Dalje prihodnjič.) -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENEC! (Nadaljevanje s 3. strani.) FINANCA MLADINSKEGA ODDELKA: Od 1. jan., 1926 do 30. junija, 1929 smo prejeli od društev....................$5,002.44 Obresti od obveznic smo prejeli ................................................................................................................................321.33 Ski-pni prejemki od 1. januarja, 1926 do 30. junija, 1929........................ $5,323.77 Preostanek 1. januarja, 1926 ............................................:......................... 955.43 ilAiil-" " • ---- Svota ......................................;.....-.......................................................... $6,279.20 IZDATKI MLADINSKEGA ODDELKA: Posmrtnine društvam za umrle člane .................................. $2,680.00 50% asesmenta povrnjenega drustvam .................................. Za ena knjiga ................................................................................ Prošnje za člane .............................................................-.............. Mesečna poročila .......................................................................... Premija na Roswell in Santa Fe, N. M. obveznicah ........ Dotečeni obresti na kupljenih obveznicah,. 9.54 2.00.. 12.50 18.00 29.50 32.50 20.22 Skupni izdatki .................................................................................................. $2,804.26 Preostanek 30. junija, 1929 ..........................................................................................................................$3,474.94 PREGLED SKLADOV: Smrtninski sklad: Prejemki ............................................................................................................................................................................................................$5,210.02 Izdatki ..........................................................................-..............................................................2,742.26 Paebitek ............................................................................................ 2,467.76 Preostanek 1. januarja, 1926 ......................-........................................... 823.20 Preostanek 30. junija, 1929 .................................................................. $3,290.96 Stroškovni sklad: Prejemki .................................................................................................. $ 113.75 Izdatki .......................................................................................................... 62.00 Prebitek ................... Preostanek 1. januarja, 1926 51.75 132.23 Preostanek 30. junija, 1929 .................................................................... $183.98 ČLANSTVO MLADINSKEGA ODDELKA: Od 1. januarja, 1926 do 30. junija, 1929 pristopilo........................................ 733 čl. Prestopilo v odrasli oddelek 176 Suspendiranih............................ 81 Umrlih........................................ 11- Skupaj prestop., susp. in umrlih.... 268 čl. Napredek v članstvu ............................................................................................ 465 čl. 1. januarja, 1226, je Zveza št»la v ml. odd..................................................... 587 čl. 30. .junija, 1929, Zveza štela ................................................................................1052 čl. Skupni napredek v članstvu obeh oddelkov .............. 1349 čl. 1. januarja, 1926 je bilo v obeh oddelkih ............................ 2094 čl. 30. junija. 1929 je v obeh oddelkih .................................... 3443 članov in članic. Skupni finančni napredek v obeh oddelkih ..................................................$49,402.49 Preostanek 1. januarja, 1926 ......................................................................•■— 67,365.72 Preostanek 30. junija, 1929 ............................................................................$116,768.21 •OOOOOOO-OOOOOOOOOO-OOOOO^O-OO-O-O-OOOOOOOOO-OOOO' ° PISANO POLJE „ J oooooo-oo-o-o-o-o-»ilv___R J. M. Trunk' ©ooooooooooo Številke. (Konec.) Iz dopisa se jasno vidi, da občevalni jezik še zdaj — mori, ko je potisnil koroške Slovence v tako malenkostno — manjšino (le 39,000 se jih je naštelo), in drugič se vidijo posledice prejšnjega slovenskega socialističnega veselja, ker pri pogajanjih ali obravnavah so vse socialistične glasove kratkomalo spravili v — nemško malho, in s tem prijeli za orožje zoper Slovence, dasi se je slovenski dopisnik s to nevarno robo hudo postavljal. Socializem sem ali tja, kot narod se morejo koroški Slovenci ohraniti le, ako se jim omogoči izobrazba na narodni podlagi in popolen gospodarski razvoj, kaka drobtina za oddane glasove socialistični stranki jih ne reši, v danem trenutku se ti glasovi izrabljajo zoper nje same, kakor kaže sklicevanje dunajskih časnikov. Tudi kak političen kruhek lahko prinaša narodno smrt, ker kruh žre številke, številke pa igrajo zelo važno vlogo. Poleg zgorajšnje svote ima pa še blagajnik 1,635.65 neizplačanih posmrtnin naloženo na Minnequa Banki v Pueblo, Colo. Ta svota je že odšteta od Zvezinega premoženja. Na rokah gl. tajnika se še nahaja preostanek od štraj-karskega fonda in sicer v svoti $190.93, zato upam, da bo konvencija odločila kaj naj se naredi iz omenjeno svoto. SPLOŠNO O POSLOVANJU V GL. URADU: Ker Zveza raste v članstvu in financi, se tudi delo gl. tajnika množi od dne do dne; vs-led tega je bilo potrebno, da se upelja pravi sistem v knjigovodstvu. Istega sem upeljal ter ga izboljševal v sorazmerju z duhom časa, do sedaj je knjigovodstvo v toliko izboljšano, da nadzorniki Zveze, kakor tudi državni kontrolorji lahko vsaki čas pregledajo in računajo knjige brez zaprek. Toda še vedno nisem zadovoljen, kajti sistem še vedno ni tak kakoršen bi po mojem mnenju moral biti; da se pa i-sti izpopolni, se bodo pa morale kupiti nove vrste knjige, kar priporočam, da se stori takoj po konvenciji. S tem zaključujem moje poročilo, o drugih važnih stvareh se pa oglasim, ko iste pridejo na dnevni red. V nadi, da bo ta konvencija obrodila veliko dobrega sadu, da se bo naša dična Zveza še bolj razprostirala po Združenih državah Ameriških-in da se pomnožimo v članstvu in financi do prihodnje konvencije, ostajem Vam udani, Anthony Jeršin, gl. tajnik. Predlagano in podpirano, da se obširno poročilo gl. tajnika sobrata Anthony Jeršin-a sprejme kot čitano. Predlog sprejet soglasno. (Dalje). Društvene vesti in naznanila. IZ URADA DRUŠTVA SV. KATARINE ŠT. 29 Z.S.Z. Cleveland, O. Naznanjam vsem članicam, da smo na zadnji mesečni seji sklenile, da se udeležimo slavnosti blagoslova in razvitja zastave društva sv. Kristine št. 219 KSKJ. korporativno v nedeljo, dne 22. septembra t. 1. Torej ste prošene, da se v polnem številu udeležite. Prinesite seboj regalije. Zbiramo se pred Slov. Nar. Domom točno ob pol ene ure popoldne in od tam se odpeljemo na prostore, kjer se bo vršila slavnost. Sosesterski pozdrav, Mary Stefančič, tajnica. -o- IZ URADA DR. SV. CIRILA IN METODA ŠT. 33 Z.S.Z. Chicago, 111. Zadnja seja društva sv. Cirila in Metoda št. 33 Z.S.Z. je bila zadovoljiva. Navzočih je bilo lepo število članov in članic. Sobrat predsednik Leo Jurjovec Je nodal poročilo o zadnji konvenciji Zap. Slovanske Zveze. Poročilo je bilo sprejeto v zadovoljstvo članstva. 1z njegovega poročila je razvidno, da zadnji konvenčni zbor ni spal; zasledoval je, presojal posamezne točke in člene, sprejel je, oziroma prenovil lepo vrsto posameznih členov in točk v občo korist članstva in Zveze. Zap. Slov. Zveza ima marsikaj, kar druge organizacije nimajo. Sedaj pa na delo. bratje in sestre, poizkusimo nridobiti vsaj enega (eno) v organizacijo, na katero ste lahko ponosni. Pristop je prost. Sobrat predsednik T.eo Jurjovec bo obiskal v kratkem "asu sosedne r^selbin^. Prvi na listi ie Waukegan, 111. Nai ne pozabim povedati, da Je sobrat Leo Turjovec po zadnji seji kazal podučljive premikajoče slike, na nr. vzgoja otrok po sirotišnicah, oskrba onemoglih starcev, mestne bolnišnice, ječe, nazadnie pa še vislice; res, bile so strašne slike, da bi kar v nezavest padali, ako ne bi imeli na raz-lolago domačih zdravil, kapljic, kamere so bile na-razpolago med dejanji in seveda brezplačno, na sobrata predsednika. Bratje in sestre, udeležujte se sej, "tko vam ie mogoče. Ooozariam že j •'anes: pridih vsi na prihodnjo sejo, 9. oktobra 1929; bo razprava o prihodnji veselici in več drugih važnih točk. Z bratskim pozdravom, Frank Primožich, tajnik. DOPIS. Ely, Minn. Osma redna konvencija je minula za dobo štirih let, če ne pride kaj iz-vanrednega; upati je, da ne. Pravila so se nekoliko premenila in izboljšala ter le za nekaj centov zvišal ases-ment. Delegacija je bila fina in kos svoji nalogi, tako da nam je hitro šlo z dnevnim potekom, tako da smo zaključili na petek popoldne. Dolžnost me veže, da se prav iskreno zahvalim moji sestri Mary Male-šich in njeni hčeri in sinu za uljudno prijaznost in hrano ter stanovanje; posebna hvala pa hčeri Annie, katera ie tako zame skrbela s svojim auto, da tudi enkrat nisem zamudil se pripeljati. Prisrčna hvala Mr. in Mrs. Anton Ponikvar za veselo svidenje in za uljudno naklonjenost in gostoljubnost. Me je prav razveselilo, ko sem no dolgih letih se zopet sešel s svo-iimi sorodniki in znanci. Želim vam še mnogo let zdravja in na svidenje v mrzli Minnesoti! Pred vsem lepa hvala bratu Frank Zajcu Jr. za krasni izlet do Briglow Club House, ali deroče reke, ker tam nam je bil nare-icn banket v počast. ker je konvencija minila. Hvala, France, ko prideš na sever, ti bomo že izkazali mnogo zanimivega in postrežljivega. Delegatinjam iz Clevelanda, O.: v zahvalah se jima je vrinila ena mala pomota, ki se glasi; srčna hvala MR. >n Mrs. Strbenl OCK)0000<>CKHKXKKK>-/ WESTERN SLAVONIC ASS'N. Convention Mention. Wc traveled quite a distance to the main part of town, then we drive down the main thorofare, the famous Harrison Ave., which is now paved. Our bunch was separated to be given breakfast at the homes of Leadville-ites. I had a very good breakfast, in the company of Cleveland delegates, at the, home of John Ponikvar, brother of Joe Ponikvar, one of the Sup Judiciary Committee. The sun is shining brightly as the Church bell solemnly tolls away and summons us to worship. Looking out toward that great rugged ridge of mountains I see the beautiful, magnificent Mt. Massive, an enormous uplift of granite, 14,424 ft. above sea level, the highest peak in Colo, and the second highest in the U. S. It's slopes are dotted with snow and lakes glistening in the sunlight, some surrounded by supple evergreens, others lying in rocky basins. Every peak of prominence in Colo, and many in Wyoming, New Mexico and Utah are visible. There is Mt. Elbert, sister peak to Mt. Massive, 5 miles to the south and but 3 ft. lower in elevation. All a wonderful sight. Now the center of a peak and the sun bits the clouds are hanging low around the top. As we wonder at all of this we are walking to Church where we have an opportunity to meet more of our people, who are to be our hosts for the coming week. Everybody is nice and sociable and seems to have that brotherly fraternal spirit. A little white dog brushed up against my leg and as I stooped to pet him—he wagged his tail as if to say "hello Denverite,'' from then on we were swamped with invitations of all sorts which are intended to make our visit a pleasant one. Those of us who attended the Holy Mass were impressed with the beauty of this little Church which was recently built, almost over night, after the old one burned down. The choir sang beautifully and the sermon delivered by Rev. J. M. Trunk was listened to attentively by all of us. We were very much interested in Father Trunk because of his writings in the Amerikanski Slovenec. During our stay at the "Top of the World"—Geo. and Joe Pavlakovich, Jno.Yelenich, Mrs. A. Težak, daughter Anna and son Frankie, also myself, lived with Mr. Mitar Domjano-vich and family at 5th and Elm Sts., iust 2 blocks from the Convention hall. John Domjanovich, in his 'trusty steed' drove us all over around and under town. Johnnie is a very good, careful driver, an excellent guide and well informed on the landmarks, history and present Leadville. On Sunday afternoon about 10 carloads of delegates and others made a trip to Soda Springs where we all had several drinks of that health giving iron-water. This jolly crowd enjoyed the ride, over the Boulevard Loop, which is one of the most remarkable scenic drives in the State. Our get-together was spent in viewing the i ranch and estate of Mr. Frank Zaitz and, of course, a good many snapshots were taken. There's one a few of us would like to tear up. Now, wc drive up a mile to the U. S. Fish (trout) Hatchery, the largest in existence. Seven million thout are hatchcd here annually for restocking streams thruout the state. To see the tiny fish squirming around in troughs, then the larger ones— tlieh the full grown ones in the ponds and lakes in the grounds, besides everything else here, proved to be interesting and instructive. Front the main building we get an excellent view of Leadville, the mines surrounding ,and the pretty valley below. This 'place of beauty (or was it the fish?), inspired the the women folk to sing some good old Slovenian onpts. We also learned a few new ones from Cleveland. Not fish. —— Songs! Coming back we returned over the Pikes Peak Ocean to Ocean Highway thru Buuktown, Stringtown and Tacktown, each a separate small settlement about a quarter mile apart and just on the outskrits of Leadville. Oh, Boy! We certainly are having the time of our lives, but wc shiver (not from the coolness of the air) when we think of the Convention and daily hard work staring us in the face during the coming week. The T.Bs. Watch Dance tickets are selling like hot cokes. JOS. SNIDER v zvez i Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarir. St., Keystone 2770 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrni« oo najtuzjih cenah in v najlepšem redu Denver, Colo. South 3296