Ptuj, 29. julija 1955 Urejuje areon^aKi odooi — Odaovorn' urednik Jože Vrabl — Rok >35sov :ie vrača .-no — Tiska VIanborsii& tiskarna — Cena din 10 — — Letna naročnina 500 din Do - etna 250 din Uspeh ali neuspeh? Tako so se vpraševali po zaključku ž^ nevske konference »velikih šti- rih« vsi tisti, ki so redno sprem- ljali borbo mnenj in nazorov na posameznih uradnih in ne- uradnih sestankih ministrskih predsednikov ZDA, Vel. Brita- nije, Francije in SZ ter njiho- vih zunanjih ministrov. Takoj spočetka moramo l ye- selj'eTO ugotoviti, da so sicer s tajne konference prišle med javnost mnoge podrobnosti o razpravah in tako razpršile domneve nekaterih nejeverni- kov, češ da bodo velesile tudi na tem mednarodnem ses.tanku trgovale na račun drugih O delu »velike četvorice« pa go- vore priporočila štirim zuna- njim ministrom, ko se bodo v oktobru na istem mestu znova sešli ter načeli vsa tista vpra- šanja, ki so bila na dnevnem redu sedanjega zasedanja Načelen sporazum o evropski varnosti in nemškem vprašanju, o potrebi po razorožitvi in o tesnejših gospodarskih in kul- turnih stikih med Vzhodom in Zahodom, doslej blokovsko lo- če.nim, z »železno zaveso« na sredi! Tako ugotavljajo diplo- matski in politični opazovalci. Vsi tisti — in teh je bilo na svetu dovoli —. ki so pričako- vali že konkretnih zaključkov vsaj v nekaterih spornih vpra- šanjih, so precej razočarani. Ženevska četvorica se je spret- no izognila neposrednega zgla- jevanja poti v spornih vpraša- njih ter vso zadevo lepo zvalila na zunanje ministre. Zato ni zgoli naključje, da so zunanji ministri vseh štirih žav manj optimistični od svojih vladnih predsednikov Zavedajo se, da niti Zahod niti Vzhod ni- sta spremenila osnovnega stali- šča do iiemškega vprašanja ki predstavlja v sodobni Evropi glavni kamen spotike. Moskva še vedno sodi, naj bi šele po uspešnemu zaključku posveto- vanj o vseevropski varnosti, ki naj bi obsegala vse evropske držEve ali vsaj večino njih, združili oba nemška dela. Na Zahodu so popustili toliko da žele obe vprašanji reševati vzporedno, pri čemer priznava- jo, da sta tesno povezani med seboj. Primerni sklepi v teh ne- rešenih problemih bi prav go- tovo odprli tudi lepšo prihod- nost razgovorom o razorožitvi, pa tudi tesnejšim medsebojnim stikom. Tsko bi sama po sebi poč?si izginila blokovska trenja. Značilno za ženevske rozgo- vore je tudi to, da sta predsed- nika vlad SZ in ZDA umaknila svoje prvotne predloge, naj bi v dnevni red vključili vprašanje dalj.nega Vzhoda, oziroma »sov- jetsko nadvlado nad sateliti v Vzhodni Evropi.« Ce upošteva- mo rezmeroma miren ton go- vornikov, poln miroljubnih in dobronamernih predlogov in izr jav, je korak obeh predsedni- kov dokaj razumljiv. Ti dve vprašanji bi brez dvoma zaostri- li mirovno ženevsko ozračje. Pri prvem bi namreč morali načeti ameriško vmešavanje v kitarske notran.ie zadeve, pri drugem pa sovjetsko vmešava- nje v notranje zadeve dežel Vzhodne Evrope. Tega so se na obeh straneh zavedli in zato raie — obmolknili! 2eneva je izpolnila svojo na- logo, poudarjajo na Zahodu in Vzhodu. Štirje veliki so izme- njali gledišča v vseh perečih evropskih vprašanjih Toda do- segli so še več. Odprli so pot zaupanju v dobro voljo in miro- ljubno hotenje obeh strank. Značilni sta izjavi Eisenhower- ja in Bulganina da verujeta v iskrenost SZ oziroma ZDA. Težka pregraja sumničenj ki jo je vse do predlanskega spremljala »hladna vojna« po radiu in tisku, se je nenadoma raztrgala na dvoje. In prav ta resnica zasluži, da ji pripišemo zgodovinski pomen Ministrski predsedniki pripo- ročajo zunanjim ministrom, naj pri obravnavi nemškega vpra- šanja upoštevajo pravico naro- dov do posamične ali vzajemne obrambe, dejstvo, da so trebna varnostna jamstva med Vsako dviganje cen je neupravičeno Ker se jc že od ukinitve re^c- sov na osnovna žiiv:la opažala težnja po zviševanju cen v dru- gih panogah gospodarstva, so trgovinska, gostinska in obrtna zbornica v Ptuju sklicale sestanek prcdsiavnikov podjetij, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki trgovinske inšpekcije, OZZ m predstavniki oblasti. Obširna razprava o cenah je pokazala, da je v manjši men vzrok zviševanju cen raznim uslugam in raznim proi7vodom nerazumevanje uredbe o trgova- nju in socialistične trgovine; v večji meri pa nepotrebni stroški pri nabavi blaga v industrijskih podjetjih in proizvajalcih. V podrobni razčlemb: vzrokov, ki navajajo detajliste in grosiste k zviševanju cen, so predstavniki omenjali n. pr pri trgovanju 2 mastjo predvsem nabavne stro- ške. Staro, popisano mast so pro- dajali po 330 dinarjev kg. Novo pošiljko, ki jo je podjetje »Pa- nonija« nabavilo v Petrinju pa so plačali po 329 dinarjev. Po točni kalkulaciji s 6 ®/o dovolje- no maržo je znašala cena masti v drobni prodaji 350 dinarjev, to- rej za 21 dinarjev dražje. Med- tem ko je zaslužila maloprodaj- na trgovska mreža prej pri masti 5—10 dinarjev pri kg, zasluži se- daj 21 dinarjev. Skupno zvišanje marž in nabavnih stroškov pri gro&istu in dela {listu presega vsoto marž in stroškov po prejš- njih cenah. Odstotek je sicer isti, vendar je računan od višje vsote nabavne cene m stroškov. ZtUto jc Trgovska zbornica v sporazumu s Trgovinsko inšpek- cijo določila v maloprodajni mrež: maržo za kg masti in olja 12 dinarjev. Končno so sc zedini- H za enotno maloprodajno ceno masti 340 dinarjev za kg. Čeprav je bila odobrena cena kruhu 47 dinarje" za kg, so ne- katere pekarne prodajale kruh Po 48 dinarjev Trgovinska inšpekcija je proučila vse mož- nostd reguliranja cene kruhu. Po kalkulaciji 46 dinarjev za kg kruha, bi znašal zaslužek še vedno 233 dinarjev (pri 100 kg moke), pri ceni 45 dinarjev pa bi zaslužili 93 dinarjev kar popol- noma zadostuje. Vendar je cena kruhu v raznih krajih ptujskega okraja zaradi prevoznih stroškov moke različna. V Središču n. pr., kjer bi lahko dobavljali moko iz domačega mlina, bi lahko bila cena kruhu 45 dinarjev in ne 4b dinarjev, kakor do sedaj zaradi prevoza moke v Ptuj in zopet nazaj v Središče. Trgovinska inšpekcija je dovolila pri krušni moki z-a mesto Ptuj in razdalji do 5 km od skladišča 3 dinarje marže; za razdaljo 5 do 10 km 3.50 dinarjev in za razdaljo nad 10 km 4 dinarje marže za kg. Zastopniki obrtniških delavnic so opravičevali zvišanje cen uslugam z zvišanjem plač po- močnikom in vajencem. Trdili so tudi, da imajo ogromne stroške z nabavo določenih polizdelkov (vijakov, železa raznih oblik) lu drugega materiala ki ga morajo iskati včasih po vsej Sloveniji in izven nje. Ni nujno, da se zviša- jo cene uslugam, vendar je nuj- no, da trgovska mreža naroči material, ki ga obrtništvo rabi in s tem zniža obrtnim podjetjem stroške nabave in ceno uslugam. Kalkulacije v raznih obrtnih de- lavnicah, ki So količkaj mehani- zirane kažejo, da bi lahko ob zvišanju pro:zvodnje, cene uslu- gam celo znižali. V splošnem so zastopniki poudarjali, da je vsako zvišanje cen za proizvajalca škodljivo. Obrtne delavnice in podjetja lah- ko s prihranki, zniževanjem re- žijskih stroškov in povečanjem storilnosti mnogo pripomorejo k dvigu življenjsike ravni vkljub trenutnemu porastu cen osnov- nim živilom. Zvišanje nlač — iz dobiuka Ker so v razpravi nekateri trdili, da bodo imela podjetja izgubo zaradi zvišanja plač po- močnikom. vajencem in delav- cem je tov. Tone Purg. načelnik Zviševanje cen obrtniških uslug gospodarskega sveta OLO Ptuj poudaril, da je v vseh gospodar- skih podjetjih socialističnega sektorja zaposlenih 6140 ljudi. Zaradi povišanja plač pg 500 di- narjev bo plačni sklad porastel letno s socialnim zavarovanjem vred za 53 mlijonov dinarjev. Ker gospodarske organizacije vkalkulirajo plače v materialne stroške, povišanje plač le neznat- no vpliva na dobičke podjetij. Povečanje plač znaša v primerja- vi s predvidenim dob-čkom 1 mi- lijardo 130 milijonov dinarjev le 4.5 ®/o To pomeni, da bo zviša- nje plač zelo malo vplivalo na zmanjšanje dobička gospodar- skih organizacij, ki ga podjetja v v.;šmi 75 ®/o odvajajo federa- ciji in ljudskim odborom. Torej gre skoraj vse povišanje plač v breme prispevkov družbeni skup- nosti in ne na račun podjetij. Za- radi tega ni nobenega ekonom- skega opravičila za zviševanje cen na splošno, kot so to neka- teri posamezniki hoteli prikazati. To velja poleg proizvajalnih podjetij še posebej za trgovska podjetja in trgovine, ki ustvarja- jo plačilni sklad na osnovi oa- sfcotka od prometa. V zvezi s tem je OLO tudi popravil in zvišal odstotek plačilnega sklada oa prometa. Glede obrtništva je tov. Purg poudarjal, da bodo tistim obrtni- kom, ki bodo neupravičeno zvi- ševal] cene uslugam, temu pri- merno dvignili davčni pavšal. Proti ostalim obrtnikom, ki teh teženj ne bodo kazali, pa bodo vodili milejšo davčn© politiko. Gostilnam, ki imajp večje šte- vilo abonentov je LOMO priprav- ljen znižat: določen pavšalni znesek dobička, v kolikor bi to potrebe narekovale, seveda z na- menom da se cene hrani ne zvi- šajo. -na. Komunisti — poborsiiki socialistične miselnosti S konference komunistov ptujske komune V soboto, 23. t. m., so se zbrali delegati osnovnih organizacij Zveze komunistov s področja ptujske komune na konferenco, kjer so izvolili Komunski komite ZKS Ptuj. Poročilo o delu član- stva in osnovnih organizacij v razdobju od zadnje mestne kon- ference je podal sekretar prejš- njega Mestnega kom teja tovariš Kranjčič Ivan. V poročilu je omenil da je večina komunistov našla svoje mesto v aktivnem družbenem udejstvovanju, razen nekaterih izjem, k: v le-tem zaostajajo. Torišče dela komuni- stov na področju ptujske komu- ne je dokaj široko: razen Tovar- ne glinice m aluminija v Kidriče- vem, je še 215 industrijskih in drugih podjetij ter 11 kmetijskih zadrug, kjer komunisti delajo in imajo možnost vnašati socialistič- no misel in zavest v množice. Vendar je bilo na konferencah osnovnih organizacij mnogo go- vora o tem. da so se nekateri člani umaknili množicam in po- stali politično nezainteresirani, V bodoče bo treba še bolj aktivno delati v delavskih svetih, sindi- katih, mladinskih organizacijah ter Socialistični zvezi, in komuni, sti bodo morali biti glavni po- borniki socalistične miselnosti v komuni Nadalje je tovariš Kranjčič go- voril o kulturnem in političnem delu na vasi. Čeprav v ptujski komuni ni izrazito kmečkih pre- delov, kjer bi se kmetje ukvarjali samo « kmetijsko proizvodnjo (veliko število je delavcev ki ho- dijo na delo v tovarne) je nagla- sil, da mora vseeno biti delo ko- munistov usmerjeno za čimvečji dvig proizvodnje na vasi. S te- čaji m strokovnimi predavanji, bi bilo treba kmečko prebivalstvo neprenehom^a izobraževat: za na- prednejše kmetovanje in v ta na- men pritegniti k temu delu tudi izobraženstvo in strokovnjake. V zvezi s tem je omenil tudj štu- dij komunistov samih kajt; opa- ziti je bilo, da le-ti večkrat ne znajo tolmačiti naše notranje politike, ker niso z njo dodobra seznanjeni Študij in ideološko delo je predvsem pomanjkljivo pri komunistih-name?čencih. V orga- zacijah bo treba več štud ja. več Seminarjev in predavanj, pred- vsem pa razgovora na sestankih, pri katerih bodo komunisti naj- laže razbistrili razna kočljiva vprašanja. Le s stalnim ideolo- škim delom bodo komunisti lah- ko opravili odgovorno nalogo idejno političnega dela v komuni. V poročilu je bil nato govor o vprašanju cen na tržišču in delu komunistom* proti vsakemu špc* kuliranfu v trgovini, na koncu pa sc ie tovariš Kranjčič ustavil prt delovanju »Svobode« in drugih društev ter vprašanju lokalnega tiska, kjer bi morali komunisti prevzeti velik del dopisovanja '-n tako preprečiti prodiranje raznih malomeščanskih teženj. Razprava po referatu je bila precei pomanjkljiva in oglašali So se le sekretarji ©snovnih or- ganizacij, ker se ostali delegati niso resno pripravil: za razgovor. Razprave se je udeležil tudi se- kretar OK ZKS tovariš Voljč Ig- nac. ki je predvsem poudaril vlo- go in a^ivno udeležbo komuni- stov pri formiranju komun. Do- taknil se jc nekaterih osnovnih problemov iz dela komunistov ter naglasil da moraio biti člani ZK tisti, ki bodo pokrenili javno mnenje. Omenil je tudi kvaren pojav pri tovariših ki dosežejo vodilne položaje v podjetjih :n se na teh zbirokratizirajo ter po- stanejo poHtično popolnoma ne- aktivni, izkoriščajo pa vse mož- nosti za svojo lastno korist in oizko lokalno korist podjetja. Tudi on je posvetil vprašanju lokalnega tiska in načinu krit'ke v njem precej pozornosti. Delegati so po končani razpra- vi izvolili novi 15-članski komun- ski komite ZKS za komuno Ptuj. D, P. Taborjenje predvojaške vzgoje končano Dne 26. julija 1955 se je uspešno končalo taborjenje pr^vojaške vzgoje mladincev iz ptujskega okraja v Ijovrencu na Dravskem polju. Mladinci zadnje izmene — pete po vrst- nem redu — so se vrnili na svoje domove. Dosegli so od- lične uspehe in častno izvršili svoje naloge. Njihovo delo in življenje se je prav tako živah- no razvijalo, kot ostalih izmen. Peta izmena je izvedla deset- dnevno tekmovanje v počasti- tev Dneva vstaje slovenskega naroda. V tekmovanju so zma- gali mladinci iz ob^ne Polen- šak, ki so si priborili prvo me- sto. Mladinci iz Polenšaka so si v taboru ustanovili svojo mla- dinsko strelsko družino, ki šte- je 35 članov in TVD »Parti- zan«, ki šteje 20 članov. Občna zbora bosta na Polenšaku. Dru- go mesto so si priborili mla- dinci iz občine Lešje, nato pa sledijo Makolčani. Na vseh področjih izvenarmadne poli- tične, kulturne. telesne in zdravstvene vzgoje so bili do- ' seženi odlični uspehi. Izkušnje in uspehi v času ta- • borjenja so potrdili, da je ta- I borjenje mladincev predvoja- ■ ške vzgoje ena najusipešnejših oblik vzgoje in koristna šola naših mladih fantov za armado in življenje B. F. Proslave Dneva vstaje v ra^an^lik krafll^ Ob partizanskem tabornem ognju smo proslavili Dan vstaje Majhna, a prisrčna je bila pro- slava Dneva vstaje na predvečer 22. juhja. V Ljudski vrt so ob 19. uri pojoč prispele partizanske patrulje iz raznih krajev ptuj- skega okraja, katere je sprejel tovariš Belšak S mon in v krat- kih pozdravnih besedah prikazal Vso važnost dneva, ki smo 9® praznovali. Nato so odposlanci patrulj prejeli venec in ga po enominutnem molku v čast pad- lim žrtvam odnesli na grobnico heroja Lacka in njegovih sobor- cev. Drugi del proslave je bil pe- ster in živahen. Pevski zbor »Svobode« iz Ptuja in Kidričeve- ga je zapel nekaj partizanskih pesmi, nakar so udeleženci pa- trulje prižgali taborni ogenj, ob katerem sc jc razvilo ljudsko ve- selje, Stari znanci so obujali spomine na partizanske dni in med pokanjem pušk ka-sno v noč prepevali. Drugi dan pa je Zveza borcev organizirala številne iz- lete v partizanske kraje, kjer so borci obiskali svoje stare pošto janke in svojce padlih tovarišev. Partizanski miting v Lovrencu 20. julija zvečer je partizan- ska patrulja pod vodstvom tov. Kolenka iz Makol-Lešje izvrši- la napad na tabor predvojaške vzgoje v Lovrencu na Drav- skem polju. Ta večer je bilo v taboru izredno živahno. Mla- dinci tretje čete so zavzeli po- ložaje in napravili čvrst obroč okoli tabora, ki ga patrulja ni uspela prebiti. Po eno in polurni borbi je bil svečan sprejem partizanske patrulje iz Makol-Lešje v tabo- ru, rap>rta in prevzem zastave, ki jo je prevzela 23-članska patrulja tabora predvojaške vzgoje pod vodstvom tovariša Feliksa Stropnika, ki je isto naslednji dan ponesla preko Sel, Vidma v Kidričevo, kjer je izvršila napad in jo svečano predala partizanski patrulji Ki- dričevo. Po svečanem sprejemu pa- trulje se je pričel partizanski miting, ki ga je pričel predsed- nik ZB tovariš Korošec iz Lov- renca. Partizanski miting je organiziral tabor predvojaške vzgoje skupno z člani ZB iz Lovrenca. iNa mitingu je govo- ril ljudski poslanec tovariš Ja- nez Petrovič o borbi slovenske- ga naroda v NOB. Po konča- nem govoru, ki so ga navzoči burno pozdravili s ploskanjem je pevski zbor mladincev iz ta- bora zapel več partizanskih in narodnih slovenskih pesmi. Na- to pa je sledilo partizansko ve- selje ob tabornih ognjih pozno v noč. B. F. V predvojaškem taborišču v Lovrencu Na Dan vstaje slovenskega naroda ~ 22. julija, je bila v taboru predvojaške vzgoje v Lovrencu velika svečanost. Do- poldne je bil zbran celotni ta- bor na svečanem sprejemu mladincev v mladinsko organi- zacijo. V mladinsko organizaci- jo je bilo sprejeto 151 (sto ena- innedeset) mladincev F. Splošno naraščanje hranilnih vlog. tudi s strani kmečkega prebivalstva, je dokaz da število ljudi, ki imajo še razne predsodke in nezaupanje, naglo pada. Kmetovalci, kateri se še niste odločili, stopite v krog vlagateljev na hranilne knji- žice! Odvisen denar, katerega trenutno ne potrebujete, nt hranite doma, kjer je izpostav- ljen raznim nevarnostim, temveč ga vložite na hranilno knjižico. Varno vam je naložen in vsakodnev" t. pri ZADRU2NI HRANILNICI IN POSOJILNICI PTUJ, ki obrestuje hranilne vloge po 5 do 6 odstotkov. državami Evrope, ter možnosti nevtralnega pasu med Vzhodom in Zahodom. Pri tem naj ne puste vnemar tudi ostale po- bude, ki &e nanašajo na te pro- bleme. Nemško vprašanje naj resijo v interesu nemškega naroda. Za uspešno razorožitev bi mo- rali ustanoviti organizacijo, ki bi nadzirala in zmanjšala vo- jaške sile in oborožitev pod primernimi jamstvi za vsako- gar. Tako sproščena sredstva naj bi uporabili za miroljubni gospodarski razvoj narodov Ta naziranja naj bi predstavniki »štirih velikih« posebno upošte- vali v pododboru komisije OZN za razorožitev, ki se naj sestane 29. avgusta. Sestanek štirih zu- nanjih ministrov naj bi bil oktobra v Ženevi. Na zunanjih ministrih je to- rej, da z dobro voljo prebrodijo glavne ovire in skušajo najti vsaj v enem od konkr'^tnih vprašanj rešitev, ki bo zadovo- (Nadaljevanje na 2. strani) Ohisciie ILIh Mariborski teden od 30. fiilif£k do T. 1933 REVIJA INDUSTRIJE. OBRTI IN KMETIJSTVA 2 '^tran Ptui, 29. juliia 1955 Predsednik Tito o naših gospodarskih problemih v sredo, 27. t m. je predsednik Tito na proslavi Dneva vsta- je v Karlovcu govoril pred množico 200.000 Uudi o najvažnej- ših problemfh naše države. O gospodarskih zadevah je povedal med dmgim tudi tole: NemCija nam je dolžna 450 milijonov dolarjev Po 5, členu londonskega sporazuma imamo v Nemčiji terjatve, ki bodo aktivirane po združ.tvi Nemčije Te terjatve znašajo okrog 2686 milijonov nemških mark ali okrog 450 mi- lijonov dolarjev. Nemčija je namreč bivša faši- stična, pri nas vodila vojno in je odgovorna za to, kai je uničeno in porušeno Zalo naj nikar ne misli, da bomo odstopili od svo- jah m-nimalnih zahtevkov. Od te- ga ne moremo odstopiti, saj to niso reparacije, marveč dolg Ničesar nimamo nit: politično niti sicer proti Nemcem. Vedno smo zavzemali do Nemčije naj- realnejše stališče ki je sploh bi- lo mogoče. Zakaj imajo potem* talcem oni tak odnos do nas, ko So na dnevnem redu naši intere- si, ko je treba rešiti vprašanje dolgovanja Nemčije naši državL V Nemčiji smo se zadolžili za okrog 70 milijonov dolarjev za. uvoz opreme, potrebne naši in- dustriji, Od te vsote plačamo okrog 10 milijonov dolarjev obresti. Nemcem torej gredo na- še obresti, nam pa ne gredo obresti od tistega dolga, ki bi nam ga morali plačati m o k-ate- rcm nočejo skleniti pogodbe. Ali lahko mi to trpimo? Ne moremo! (Dolgotrajno odobra- vanje). Zato pravim tu. da bo- mo prisiljeni na kak drug na- čin zaščititi svoje koristi. Na na- čin, ki je možen. Mi namreč nismo tako slepi, da ne bi vi- deU, da Nemcem plačujemo, oni Pa nam ne plačujejo. Mi priča- kujemo od njih, da bo^ to vprašanje uredili. Morda so imeli doslej kake druge oprav- ke, toda v neskončnost tega ni m^ zavlačevati in od nas ne morejo zahtev,ati tolikšnih gmotnih žrtev, ker bi bilo to preveč. Mi smo prispevali do- volj človeških žrtev, dali smo dovolj gmotnih žrtev zdaj pa naj si oni prizadevajo, da bodo vsai nekaj prispevali k celjenju naših ran. Uravnovešanje plačilne bilance Po mojem mnenju, tovariši ir tovariši ce, bi si morali prizade- vati, da bi čimprej upostavili \ naši zunanji plačilni bilanci ra- vnotežje, ker nas takšno stanjt močno ovira. Etograditi moram< tiste ključne objekte, ki so v iz- gradnji že matno napredovali ir ki so nujno potrebni za naš na- daljnji notranji razvoj. N^ težk( uganiti, kateri so ti objekti M jih poznamo in mi to moTam< storiti. Menim pa, da imamo ob- jekte, ki so v načrtu ali pa k smo jih že začeli graditi pa nis< nekai nujno potrebnega, neka I>erečega, objekte, ki niso tak< važni kakor ključni brez kate rih ne bi mogli napredovat: Z; takšne objekte bi bilo treba roJ nekoliko podaljšati, ker Se m pomenijo ozkega grla v našen gospodarstvu. Kadi bi imeli ve^ da bi se nekoliko hitreje raz mahnili Toda takšnih objekto" ni moč dograditi naglo marve traja to pet ali več let. A tistir ljudem, ki so sodelovali v boji: ee to ne zdi kratek, marveč dol rok. Mi bi rad' razširili tist podjetja, ki jih že imanK) ii modernizirali zastarela. Škrat ka, mi moramo za zdaj forsiral tista podjetja, ki bodo čin-pre dajala proizvode da bomo otip Ijivo videli sadove dosedanjega dela, da nam bodo njihovi pro- izvodi pomagali dvigniti živ- ljenjski standard, na drugi stra- rii pa, da bon^c dosegli tudi ravnotežje v naši zimanj' pla- čilni bilanci. Takšna podjetja moramo forsirati, ker imamo zdaj v Jugoslaviji precej tovarn in drugih podjetij, ki ne obra- tujejo s polno zmogljivostjo. Zakaj ne obratujejo? Zate ker smo gradili velikanska podjetja, zato, ker je tra-ala ta izgradnja po pet in šest let. zato, ker so ta podjetja odvisna od uvoza surovin, za surovine pa moramo plačati mnogo dolarjev, ki jih nimamo. Mi imamo dolarje za tisto, kar je najnujnejše, kajti naš izvoz industrijskih izdelkov še ni dovolj razvit, naš izvoz kmetijskih pridelkov pa vpliva na naš življenjski standard in povzroča naraščanje čet v naši deželi. Mi smo bUi prlmorani izvažati tudi tisto, kar nam je potrebno, da bi lahke uvozili nekatere surovine, potrebne po- sameznim velikim podjetjem. Tako so nam takšna velika pod- jetja delala težave, ker smo od- vi^ od ljudi v tujini. Mislim, tovariši in tovariSice, da je treba ta podjetja, ki jih imamo, zaposliti s polno zmog- ljivostjo. Ce nam manjka kak stroj, ga bomo kupili Gradili pa bomo, denimo, manjša pod- jetja. za katera imamo surovine doma, kakor je nafta in drugo. Takšna podjetja je treoa razvi- jati. kajti zanje ne potrebuje- mo mnogo investicij. Razvijati je treba tista pc^jetja, ki nam bodo takoj dajala proizvode Skratka, treba je nekoliko bolje gospodarsko gledati, upoštevati domače vire in si prizadevati, da jih bomo izkoristili, da bodo čimprej dostopni našim ljudem za zboljšanje njihovega živ- ljenjskega standarda. Važen je promet To je zlasti važno tudi zato, cer se zdaj ne moremo spet ikvarjati z gradnjo velikih >odjetij. Saj imamo dezinvesti- uje v naših, dograjenih podjet- jih. Poglejmo za primer žeiezni- ;e in stare tovarne kjer st-ojev le obnavljamo. Mi gradimo no- ire, starih pa ne popravljamo 3tare železnice pa so zelo važne, to so glavne prometne žile ki 3o pri nas često videti, ko da »reš po njivi, kajti vlak poska- kuje, ker ne skrbimo dovolj c'a bi bile železnice v redu To bo treba popraviti. Naš promet je treba sploh izpopolniti. Indu- strializirati deželo zanemariti pa promet, ceste tn drugo to pomeni kratkomalo izgubo časa In gmotnih sredstev, zlast pa gmotnih sredstev Temu mora- mo posvetiti več pozornosti Ela- zen tega primanjkuje naši de- želi iz raznih razlogov kmetij- skih pridelkov, pšenice in dru- gega. Iietos smo uvozili iz Ame- rike približno milijon sto tisoč ton pšenice, kakih 110.000 vago- nov. Seveda te pšenice nismo dobili za gotove dolarje, mar- več bolj kot pomoč od Ameri- ke. Toda ta pomoč je zoaj pre- nehala. Američani ne bodo vsa- ko leto brezplačno dajali ošeni- ce, marveč bodo gledali, da jo bodo prodali in mi moram, pri nas ustvariti pogoje, da je bo- mo uvažali manj To so. tovari- ši, velikanske količine. Mi pa imamo doma možnosti, do pri- delamo več. mi imamo velikan- ska zemljišča, ki niso obdelova- na, imamo zemljišča, ki jih je treba umetno namakati, opra- viti na njih melioracijo in druga dela. Zato niso potrebna veli- kanska sredstva, marveč je po- trebno, da se postopka lotim< tega dela, da vključimo to v naš načrt, da vemo, da morartK v čim krajšem času doseči, dJ bo vsa zemlja, kar je imamo plodna, da bodo imeli naš ljudje čimveč kmetijskih pri- delkov. Svet noče vojne Doživeli smo da je napočil čas, o katerem smo zmeraj govo- rili, da bi se namreč razgovarjal na najvišji ravni, da je bolj« vojskovati se za zeleno mizo in se prep-rati, če je potrebno, ka kor pa vojskovati se s puško ' topom in drugim. srečo smt videli, da na ženevski konferenc Oi bilo prepirov in da so »e do. kaj lahko sporazumeli, dc je pri šel v teh razgovorih do veljavi skupen jezik m da }e vladal no vi duh Ne rečem, do ni uC( trenj, toda začetek je dober Ves svet je Dokczal. dokazal m govori, da noče vojne Ijila obe stranki. Delo bo te-- 1 žavno, popustiti bodo še morali ■ na obeh straneh ' Vendar pa se kažejo tudi na drugi strani blagodejni vplivi Ženeve. Prav te dni so v Pe- kingu in Washingtonu sporočili, da se bosta v Ženevi sešU. ki- tajski in ameriška veleposlanik ter se pomenila o vseh spornih vprašanjih. Tako se bosta prvic sešla predstavnika obeh držav v tem rangu in po mnenju le- pega dela diplomatskih opazo- valcev odkrla pot novim stikom v prihodnje Sodijo, da govorice o predvideni azijski konferenci, podobni kot v Ženevi, potemta- kem niso odveč- Zal so azijska vprašanja v svoji sedanji obliki še bclj zamotana kakor evrop- ska in tudi bolj nevarna za sve- ^^mi m-lT in vArrtnst Ljudje, narodi, ljudstva nočejo vojne, nočejo je niti s klasičnim orožjem še manj pa s takšnim, ko gre za un.čenje človeštv<». Zdaj gre samo ra to, da bi razne predloge modif cirali, da bi jih vskladili med Zahodom in Vzho- dom. Ženevski sadovi po mojem mnenju kažejo, da 'e bomo voj- ni ogniV, da lahko človeštvo di' ha mirneje, da pa bo treba še mnogo naporov, da bi uredili ie neurejena vprašanja — toda se- veda Za zeleno mizo Prepričam sem, da ne more b.ti niti govora o tem, da bi zdaj, ko so veliki državn'ki odšli, njihovi namestni- ki zunanji ministri ali namestni- ki teh storili nekaj proti skle- pom, ki so jih ti ljudje sprejeli, to se pravi, jaz sem prepr.čau, da mora priti do obravnavanja spornih vprašanj na miren način. Vztrajno sodelovanje s prijateljskimi državami Sile miru morajo krepiti svoj boj in svoje delo. Jugoslavija bo osta!a na svojem stališču in še vztrajneje delala skupaj s tistimi deželami, s katerimi jo vežejo pri- jateljska politika :n skupne ak- cije na mednarodnem torišču, kakor so Indija Burma, Egipt in druge dežele. Jugoslavija si bo prizadevala, da bo s tem: deže- lam; še okrepila ta boj. Boj mi- roljubnega človeštva za mir, za mednarodno sodelovanje in za prijateljske stike med ljudm na svetu mora biti stalen. Dokazi ljubezni in predanosti Množ.ca je ob zaključku go- vora ponovno vzvalovala v poz- dravljanju in manifestiranju. Iz- pod tribune so spustili v zrak ja- to golobov ki je ponesla na vse strani vest o veličasni proslavi v Karlovcu Predsednik Tito je odzdravljal množici. Pri avtomo- bilu se je odigral zelo prisrčen prizor K tov Titu sc je preril starček, oče narodnega heroja Vidov ča in vzhičen dejal: »Ved- no sem si želel da b: te videl od blizu in ti stisnil roko Tovariš Tito se je s starim Vidovičem ro- koval, nato je pomahal množ.ci in se odpeljal. Novi dokazi ljubezni in preda- nosti so čakali predsednika Tita v Domu JLA, kjer mu je delega- cija predstavnikov lokalne obla- sti, množičnih organizacij in Dela pri gradnji ptujskega vodovoda, ki se bodo začela v svoji prvotni fazi: črpalka na Panorami — Prešernova ulica — Kvedrov trg — Lackova uli- ca do železnice že tekom prihod- njega meseca bo vodil poseben režijski odbor ki je že ustanov- ljen pri LOMO Ptuj. Gradnjo bo torej vodil odbor v lastni režiji, !car bo približno za eno tretjino zmanjšalo stro- ške, oziroma se bo dalo z istimi sredstvi opraviti za približno tretjino v^ del. Okrajno gradbeno podjetje »Drava« je zaprosilo za podalj- šanje roka, ki mu je bil določen za dovršitev del pri gradnji no- podjet:j izročila številne darove in pozdrave Za vse to se je prisrčno zahvaljeval Po sveča- nem kosilu je obiskal še dve podjetji, Jugoturbino in tekstil- no tovarno Duga Resa. Tudi tu So ga kolektivi obdarovali in ga toplo pozdravljali, ko se je po- slovil od njih in tako končal svoj obisk na proslavi Dneva vstaje v Karlovcu vega stanovanjskega bloka v Ciril-Metodovem drevoredu do 31. avgusta t. 1. Kolavdacijski pregled bo prvega septembra, naslednjega dne pa se bodo že lahko vselile stranke v nova stanovanja. Določena je lokacija najno- vejšemu 14-stanovanjskemu bloku, ki bo zgrajen v podalj- šku bloka, ki ga pravkar dovr- šujejo. Dela na tej zgradbi bodo končana naslednje leto do 31. julija. Po nepotrjenih vesteh name- rava graditi ptujsko podjetje »Slovenske gorice« v Ptuj' sta- novanjski blok, za katerega pa lokacija še ni določena. Včeraj, v četrtek, 28. t. m., so dosedanji odborniki LOMO Ptuj izvolili iz svoje srede odbornike za novi odbor ptujske komune. Mesto Ptuj bo zastopalo v ko- mun skem odboru 15 odbornS kov. Iz Sestrž Po 35 letih odsotnosti iz do- mačega kraja se je letos spo- mladi vrnila iz Kalifornije v svoj rojstni kraj Sestrže na tri- mesečni oddih Amalija Gojčič por. Behrens, da bi obiskala svoja bolna brata Jurija in Ma- tevža. S svojo prirojeno vljudnostjo in pristopnostjo je vsakega pre- pričala, da v tujini ni pozabila materinega jezika in svojih ro- jakov. S pravo sestrinsko ljubeznijo je skrbela za izboljšanje zdravja svojih bolnih bratov. Ko so ji člani ZB NOV Lešje prikazali taljenje, ki ga je po- vzročil fašistični teror in žrtve, ki so padle v NOE, je odboru za postavitev spomenika padlim žrtvam poklonila vsoto 3000 din z obljubo, da bo po vrnitvi v Kalifornijo zbrala pri tamkajš- njih rojakih ggkjy_denarja, ka- kor tudi potLeric '"^1 za zlate nanise niku, ki ga bo ZB padlim žrtvaa Ta njena ™ ro- doljubna gestl»ll"»"pri tukajšnjih domačinih ../udila pohvalo. Odbor za postavitev spomenika pa se ji tem potom iskreno za- hvaljuje. UVOZ UMETNIH GNOJIL V jvmiju je naša država skle- nila dogovor za uvoz umetnih gnojil iz Avstrije. Italije, Madžarske ter 2iapadne Nan- čije. V Italiji bomo kupili 40.000 ton kalkomonsalpetra. v Avstriji 10.000 ton raiznih umetnih gnojil. Iz Madžarske ; bomo uvozili 10.000 ton kalka- [ monsapetra, vendar smo sedaj 1 sklenili pogodbo le za 2.000 ton. J S kalijevimi solmi je položaj 2 nekoliko boljši, ker smo skle- 1 nili pogodbo z Nemčijo, ki nam , bo dobavila 24.000 ton tega :. umetnega gnojila. Prav tako -• bomo v Zapadni Nemčiji kupdli 1 60.000 toTi Thomasove moke, ki 1 bo prispela v našo državo v avgustu in septembru. vsoriii donosi zilanc nci EG Oimoz Kmetijsko gospodarstvo Or- mož oibsega 240 ha obdelovalne zemlje in je imelo zasejano v letošnjem letu z žitaricami 38 hektairov. Največ je bilo pšeni- ce, in sicer 19 ha, ječmena 14 ha, rži 4 ha in ovsa 1 ha. Na ormoškem kmetijskem go- spodarstvu so začeli z žetvijo že 14. t. m. z ječmenom, ki je dal donos 24 stotov na ha. Tudi pšenica je obetala lep donos ter ga tudi dala, vsaj ta, ki so jo že oinlaitili: 25 stotov na ha, rž pa 22 stotov na ha. Gospodar- stvo se bo glede na te lepe do- nose žitaric, ki pa niso slučajni, saj jih dosegajo že nekaj let zapovrstjo, še bolj usmerilo v pridelovanje žitaric. Z žetvijo in mlatvijo imajo na posestvu preceišnje težave, ker razpolagajo samo z enim traktorskim snopoveznikom in kosilnico-odlagačem. Kapaciteta teh strojev je po 3 ha na dan in bi glede žetve v neki meri šlo,, teže pa je z mlatvijo. Po- sestvo ima samo eno mlatilnico srednje kapacitete, ker je gle- de na to, da posestvo nime po- kritega prostora za snopje vse- kakor zelo malo. Posestvo se poteguje za do- voljenje, da bi smelo pridelan'' količine pšenice zamenjati za moko in otrobe, kakor delajo to privatni kmetje ker bi v tem primeru dobilo lepo količi- no otrobov, ki jih nujno rabi pri reji živine. Upravni odbor posestva se pri tem sklicuje na prakso, ki je v tem pogledu že nekaj let v navadi pri prekmur- skih kmetijskih posestvih Or- moško posestvo moke na drobne ne bi prodajalo, temveč bi jc stavilo na razpolago trgovinam in pekarnam, z otrobi pa bi vse- kakor v veliki meri zvišale mlečnost svoje živine. V noči od 22. na 23. t. m j« toča prizadela. nekaj občinskih predelov. Tako je ugotovljene večja škoda v vinogradih nt Humu, kjer je zmanjšala pride- lek za 30 do 50«/o. Večja škodJ po toči je nastala tudi ^ vase! Pavlovci in Dobrava PrizadetE je predvsem koruza in delm tudi žito. Skoda pa ni nastal? samo zaradi toče, temveč tud zaradi ogromnega naliva d°ž'a Koruzo ie z^.asti po5Vodnva! mo- vratar- ToVoaa r>oiiria ir> Sjla. bega vremena ne pomnijo že dolgo časa v Ormožu in okolici. Občinska komisija za ugotav- ljanje škode bo v tem tednu ocenila nastalo škodo pri posa- meznikih in predlagala OLO Ptuj, da se kmetovalcem kjer bo ugotovljena večja škoda, prizna olajšava pri plačevanju davka za leto 1955. Strela je med 24 in 25. t. m zažgala poslopje Mešku Cirilu iz Hajndla pri Ormožu, kjer je udarila v električno omrežje v neposredni bližini. Ogenj so opazili sosedje in takoj prisko- čili na pomoč Rešena je bila živina in gospodarsko orodje, poslopje pa je v celoti pogorelo, ker gasilcem iz Velike Nedelje ni delovala motorka. Ormoški gasilci pa so prišli prepozno. Skoda znaša nad 700.000 din. 71. t. m. je obč. odbor SZDL Ormož sklical sestanek vseh vaških odborov SZDL, ki mu je prisostvovala tudi tov. Lojzka Stropnik iz Ptuja Na sestanku so obravnavali organizacijo prostovoljne akcije za p.>moč po toči prizadetim v ptujskem okraju. Odbor je izvolil štab, ki bo v občini zbiral prispevke. Posamezne organizacije SZDL bodo same na svojih terenih opravile zbiranje prostovoljnih prispevkov. 2. M. Okulacifa Okulacije, uspeSnega poletne- ga nač^aa cepljenja, se poslužu- jejo v drevesnicah skoraj iz- ključno za vzgojo sadnega nara- ščaja in gospodinje na svojih vr- tovih, ki lahko z velik m uspe- hom same okullrajo al: cepijo Svoje šipke z raznovrstnimi le- pim: in dišečimi rožam:. Temu načinu cepljenja ah požlahtnje- vanja se z lahkoto naučimo, da gre delo nagl^ izpod rok, saj j:h lahko srednje izvežbani ceplar cepi do 600 komadov, če ■si sam veže, če pa za ni m drugi veže, pa jih cepi preko 1000 komadov dnevno Cepljenje z okulacijo je zelo uspešno, sa; se pr^me preko 95 «/• Okulacijo opravljamo z naj- boljš"m uspehom le na speče oko, to se pravi, da oko ostane preko zime speče in požene šele prihodnjo spomlad. Najpr mer- nejši čas za okulacijo je od kon- ca julija do 15. feptembra ko se nahajajo podlage drug.č v soku in se lub dobro lušč^ Kakih 1.S dni pred okulacijo divjake okop- Ijemo in če je potrebno, malo s> duš čmmi gnojili pognoj mo, da postanejo bolj muževni, da se cepljenje laže vrš in je u^^peh mnogo večji. Letc^ so divjaki vsled stalnega deževja in mrzle- ga vremena močno zaostal in je gnojenje potrebno Z.a okulaciio potrebujemo pr pravljene cepiče, o-fer cep'ln' nož m rafijo. Za cepiče nam služijo letošnje mladice katere narežemo iz zdravih in rodovitnih dreves. Prav tako kakor v vinarstvu, nam je tudi v sadjarstvu potreb- na ne le masovna, temveč tudi individualna selekcija, to se pra- vi, da moramo cep:če iskati pri že odbranih odbrane sorte oziro- ma tipe posameznih sort, ki so določene za posamezne okoliše. Ravno pri okulaciji čaka vebka naloga drevesničarja. da zna pra- vilno odb:rati cep.če za razmno- ževanje sadnega naraščaja Ima- mo več tipov ene sorte in bomo razmnoževali t:sto ki sc jc od- lično :zkazala že leta v rodovit- nosti, odpornosti in rasti na povprečno rodnem svetu Ko smo tako narezal: pravilno odlirane cep.če, jim takoj odstranimo li- ste, peclje pa pust-mo ker nam služijo, da laže primemo vrezano oko pri cepljenju in tudi pozne- je 'ahko spoznamo po peclju, če se nam je okulac.ja po-rečila. Da cepiči ne ovenejo, jih zavijemo v vlažno cunjo ali j.h pa postavi- mo v primerno posodo z vodo, iz katere jih pri okulaciji jem- ljemo. Najboljša :n razvita oče- sa se nahajajo v srednjem delu cep.ča. PiipoTOČljivo je okulirati v bolj vlažnem in hladnem vre- menu, ali zjutraj in zvečer. Najprej obrišemo ; cunio spodnji del divjaka n napravimo neposredno nad zemljo v lub za- rezo črke T in je pr. tem paziti d'a ostaneš le« nepoškodovan, kajti, če bi napravili povprečno zarezo pregloboko, se podlaga zaradi vetra na tem mestu rada odlom: in ovira žlahtno mladico v razvoju. Nato iz cep.ča izreže; mo z lubom očesce v dolžini dveh centimetrov z malo plastjo lesa in jo vložimo za lub podla- ge, katerega smo od zgoraj malo pridvignili, da laže vlož mo oko, nato naravnamo lub na vložena oko nazaj in jo zavežemo trdno z rafijo od spodaj navzgor, pri čemur je treba pazit:, da oko in pecelj ne prideta pod povezo. I*ri tem cepljenju ne potrebujemo cepilne smole. Prav tako okul ra- mo šipke z vrtnicami, toda v po- ljubni višini, navadno 1,20 do 1,30 metra, n zke vrtnice pa na koren n;kem vratu in se po oku- laciji zopet z zemljo zasuje. Pod'ago pustimo letos nepri- krajšano, ker bi v nasprotnem primeru v led nakopičenega soka lahko pognalo oko še letos in, če vrš mo okulacijo prezgodaj n b: pognala miiadika ali okulant preko z'me prav gotovo pozebel V prihodnji spomladi, še bo'je že v zimskem Č£su moramo po- ležati vse divjake št ri prUe nad okuliranim me?tom rra katerega strelja privežemo oku'ant, da ravno raste in ga veter ne polo- mi Prihodnjega le^a v avgustu se štrciji odrežejo in ie poganjek odnosno okulant dovolj močan za nadaljno odgoio. Kupčič Anton. Ptuj, 29. iuliia 1955 Stran 3 PISMO VOJAKA tz dtugcga konca države Sem mlad Ptujčan in služ:m v zelo zanimivi dežel.. Z&io bi jo rad za Vaše bralce nekoliko opi- sal. To je Makedonija — dežela kontrastov. Mlada republika, ki je svobodna komaj eno desetlet- je se je v tem kratkem '^asu spremen la. Prej najbolj zaostali južn. del naše lepe domovine, je zaživel po naši revoluciji pol- no življenje. Iz zgodovme vemo da južm Slovani n koli niEir.D bili napa* dalni Čeprav so nam odvzemali tuji okupatorji z vseh štirih strani našo zemljo, smo m; njo le častno branili. Kmalu po naši nase'itvi na Balkanskem poloto- ku so turška nomadska plemena, ki so :mela takrat dokaj dobro organizirano vojsko, vdrla v Ev- ropo pri Dardanelah Ko so s® Turki počutil; dovolj močne, so v raznih'bitkah z evropsko vojsko, ki ji je bil njihov načm vojeva- nja nepoznan polagoma prodi- ral; na Balkan. Bili pa so zelo zaostali in ljudstva niso doživela v času njihovega 500-letnega gospostva nobenega napredka. V balkanski vojni so bili Turki skoraj popolnoma potisnjeni z evropskega kopna. Narodi Balka- na so bli rešeni dolgotrajne oku- pacije. Ali s krvjo poplačane svobode ni bilo od nikoder. Nek- danje tirane je zamenjala veli" kosrbska. buržoazija v predapril- slci Jugoslaviji, ki Makedonce kot samostojnega naroda tudi ni priznavala, ampak jih je imeno* vala kar južne Srbe Ker je bila stara Jugoslavija najbolj zaosta- la agrarna država v Evropi, nieni »troimenski enoten narod« (spom- nimo se, da so bili priznan- samo Srbi, Hrvati in Slovenci kot eno- ten narod s tremi imeni) tudi to- krat ni doživel napredka. Najboli boleča točka Makedoncev i« ostala do druge svetovne voine nerešena. V bolgarskih fašističnih voja- kih. ki so 6. aprila 1941. leta na- padli Jugoslavijo, je makedonski narod pogrešno videl osvobodite- lje. Zaradi tega je tudi zakasnil z datumom »vstaje«, k: je bila nekoliko kasneje kot v druaih republikah (11 oktobra). S pri- hodom tovariša Vukmanoviča- Tempa med makedonske partiza- ne, se je Partija v njihovih vr- stah močno okrepča in vodstvo med njim; je prevzel sposobni to- variš Lazar Koliševski. Prvič v zgodovini tega skromnega naioda je nastalo nekaj popolnoma no- vega. Komunist'čna partija mu je zagotovila nacionalno enako- pravnost poleg ostalih treh n ro- dov, ki so se borili v partizan- skih vrstah. Prišla je kap'tulaciia Italije in končno tudi Bolgarije. Makedonci 60 si Izvojevali svo- jo dolgo zaželjeno pravico sa- moodločbe. Po osvoboditvi narod ni držal rok križem. Nastopilo je obdob^ je težavne izgradnje. Da bi se čimprej dvigml življenjski stan- dard, so pomagali tudi iz drug h republik. Kaj pa so gradili? Sledi odgovor: »Vse«. Sa^ n; bilo niče- sar od prej izgrajenega. Sicer pa so se gradile v vseh republikah enake naprave samo, da so ▼ Makedoniji morali zgraditi več, kot v ostalih. Ivanuša Ludv-k Skoplje, glavno mesto Makedonije 15. jullia 1873. — Tega dne je divjalo veliko neurje v Ha- lozah. lin sicer na črti Sv. Duh (Rodni vrh)—Sv. Barba- ra (Cirkulane). Strela je za- žgala poslopja pri Sv. Trojici, Sv. Vidu. Barbari in v Maj- skem vrhu, kjer je zgorelo lepo vinogradniško poslopje ptujskega poštarja Jožefa Ci- stlerja. Tudi toča je zelo po- škodovala vinograde v teh predelih. 13. Julija 1879. — Ob 10. uri zvečer je zgorelo v Domavi 31 stanovanjskih poslopoj in 25 gospodarskih poslopij. — Mnogi ponesrečencJi so rešili le golo življenje. Za pogorel- ce so zbirali prispevke po vsej Štajerski, Ptujčani so darovali 315 forintov. 28. Julija 1887. ~ Se je konsti- tuiral okrajni zastop v Ptuju s slovensko večino (glavar Jurtela). 20. julija 1887. — Ob 9. uri zju- traj je padel z grajske strehe na dvorišče neki zidar in umrl v bolnici. 15. julija 1888. — Sta utonila v Dravi vojak-pionir in nekj vajenec. 15. julija 1897. — Potresa niso občutili samo na Kranjskem, temveč povsej Spod. Štajer- ski. Najmočnejši potresni su- nek so občutili v Ptuju 3 Industrijska kovinarska šola pri Tovarni avtomobi- lov Maribor ra.zpisuje za šolsko leto 1955-56 sprejem učencev za strugarje, rezkarj-e, brusMce, avtokleparje, kovače, avtomehanike ter stroj- ne in orodne ključavničarje Učna doba traja tri leta. Pravico do vpisa imajo vsi državljani FLiEU v starosti od 14 do 17 let, ki so uspešno do- vršili nižjo gimnazijo ali osem- letko in so duševno in telesno zdravi. Rok za prijavo je od 30. ju- nija do 15 avgusta 1955. Inte- resenti morajo predložiti: 1. last- noročno napisano in s 30 din kolkovano prošnjo z natančno navedbo naslova (mesto, kraj, ulica, hišna številka in pošta); 2. zadnje šolsko spričevalo o uspešno opravljeni nižji gimna- ziji ali njej enaki šoli; 3. izpi- sek iz rojstne matične knjige; 4. lastnoročno napisan življenje- pis; 5. potrdilo o imovinskem stanju in davčni osnovi; 6. in- teresenti, ki ne prihajajo nepo- sredno iz šole morajo predložiti potrdilo o prejšnji zaposlitvi, katero izda pristojni občLnsiki ljudski odbor; 7. starši oziroma varuhi kandidatov, ki bodo na hrani in stanovanju v interna- tu, morajo prošnji priložiti pismeno obveznico, da bodo in- ternatu redno nakazovali vzdr- ževalnino, ki znaša 3500 dinar- jev mesečno. Popolne in delne sirote uživajo ugodnosti po predpisih socialnega skrbstva. Vsi učenci prejemajo mesečno nagrado, in sicer v I. letniku 1500 din, v II. letniku 2000 din in v III. letniku 2500 din. Uprava šole poviša nagrade odličnjakom za 40 odst. prav dobrim za 20 odst. in dobrim učencem za 10 odstotkov. Prijavljenci bodo pravočasno pismeno pozvani in imajo 75- odstotni popust za vožnjo iz kraja bivanja v Maribor. Upr. IKS Tovarne avtomobilov Maribor Prve vesti o gumiju so pri- šle v Evropo v 16. stoletju. Ši- rile so se govorice, da imajc Indijanci neke čudne žogice, ki poskakujejo, če jih ms^ejo ns tla. Toda preteklo je veliko vo- de, preden se je Evropa začele zanimati in »si zaželela poigrat: se s temi žogicami«. To je bik šele v 18. stoletju, ko se j« francoski učenjak in pomorščak La Condamen vrnil s popoto- vanja po Peruju in Braziliji. S seboj je prinesel snov, iz katere so Indijanci izdelovali žogice Pripovedoval je: To snov pride- lujejo Indijanci iz soka nekegs drevesa. Najprej zarežejo skor- jo tega drevesa in prestrezaj« sok, ki se cedi iz zareze. Sot je p>odoben mleku. Ko se zgosti ga posuše in zgnetejo. Tako do- be neko elastično gmoto, iz ka- tere izdelujejo izvrstne čaše, k jih ni mogoče razbiti Indijanc izdelujejo iz te snovi tudi čev- lje, ki ne prepuščajo vode in s{ zelo pripravni za močvirske predele južnoameriških prago- zdov. To snov nazivajo kavčuk.« No. tudi o tem se Evropejc niso dosti zanimali za kavčuk razen botanikov in kemikov Med njimi je bil tudi Anglei Pristley, ki je leta 1779 odkril da kavčuk briše sledove svinč ni.ka. Tako so iznašU radirko ii odtlej je kavčuk postal bla- go, ki ga je bilo mogoče dobit v trgovinah s pisalnimi potreb- ščinami. Dandanašnji si ne moremo predstavljati življenja sodobne- ga človeka brez gume.. Ta ga »spremlja od rojstva do smrti«, a niti ni čudno, če pomislimo, kaj VSe se izdeluje iz gumija — od dudic za dojenčke pa do avtomobilskih plaščev, izolator- jev, zdravniških rokavic, po- tapljaških oblek, raznih cevi in številnih drugih proizvodov, kar spomnite sel Ce bi natanko proučili zgodovino gumija, bi se gotovo seznanili z veselimi in žalostnimi zgodbami ljudi, ki so prišli v stik s tem tako pomembnim pridelkom svetov- nega gospodarstva. Nekdo je ob neki priložnosti dejal, da je gumi najvažnejše blago na svetu. Čeprav to ni popK>lnoma točno, je vendar kavčuk eden najvažnejših arti- klov v svetovnem gospodarstvu. Kakor pišejo nekateri strokov- njaki, dolnje celo prva črn- ska republika Liberija kavčuku svojo neodvisnost. Danes obstaja okrog petdeset vrst rastlin, ki v glavnem ra- stejo v tropskih krajih, iz ka- terih soka pridobivajo kavčuk. Kako naglo je kavčuk prodrl na svetovna tržišča, se vid: iz dejstva, da je okrog polovice 19. stoletja svet porabil 3000 do 4000 ton kavčuka, v začetku našega stoletja p a je poraba narasla na 50.000 ton, Vyrok ter mu je, poleg ostalega hiter razvoj avtomobilske industrije. SODOBNI KOMAN IVAN POTRČ (30) Vstal sem in krenil prot^ vra- tom, ne da bi se ozrl po njej in po postelji. »Jezus, Južek. strah me bo,« sem zaslišal za sabo. Ustavil sem se^ se za trenutek spomnil na Tuniko, a me je spomin še tisti trenutek minil, ko da bi ga po nagli vodi od- neslo. Potem sem slišalr »Kaj, če bi si v izbi postlal, pri peči...?« Pogrknii sem in odšel Znova sem slišal, bil sem v hiški, da je vstala in za tem, kako mi je pripravljala ležišče pri peči. Dolgo sem sedel na svoji po- stelji, potem pa sem se dvignil — zdaj je Tunika gotovo že za- spala — in odšel čez priklet V izbi je luč še gorela. Ugasnil sem jo, a ko sem se napotil proti peči, proti ležišču k: me je čakalo, sem zaslišal kako je zašumelo ličje p>od žensko, za- slišal sem vzdih, potem besedo, ki me je poklicala »Južek!« Bil je glas. nestrpen in kakor prošnja, domala ko zapoved In znova so se začele noči; v njih ni bilo časa za pokojnikov snomin — ne za misel na Tu- niko. Tako se je potem zgodilo, da nisem od.'?l domov, na Hedlovo, in da sen ostal na Toplekovem, pri Toplečkah, se pravi — pri Toplečki, pri Zefi — pri stari. Za Hano, ki je tako znenada zbežala od hrama, je kazalo, da se tako kmalu ne bo vrnila j kajti kak teden po begu ko bi si lahko premislila in se izku- jala, je poslala ene Rudlovih pa neke glavnike in po prednasni- ke, po zimske rute in po vsak- dašnjo obleko in obuvalo Tu- nika se je iokala. a je vse po- iskala in dala sestrani. Toplečka pa je. ko se je vrnila od maš, najprej vse spreklela, sk^apu- škala Tuniko, ker je dala oble- ko, čez kak dan pa je sklenila in rekla: »Ali to povem, v hramu se mi naj nikar več ne prikaže!« To je bilo povedano zame in za Tuniko a tudi za vse one, ki so prihaiali k hramu in za- čenjali pomenek zavoljo Hane ali zavoljo OT>ravke. »Bomo že zmogli, naj nikogar ne skrbi! Sem zmogla do zdaj. ko sem imela že z niim skrbi, pa bom še nadalje. Kak.čina sre- ča, da nam Južek pomaga Oh — Jezus!« »Kar obdrži ga!« je rekel kdo ki ni nič vedel kako je med nama, ona pa je odvrnila: »Saj bi, če bi ga le mogla. Mladi pjebi so mladi pjebi.. »Uh, kaj bi to!« so jo zavra- čali ljudje. »Dve hčeri^ imaš, katera mu bo že po volji« »Eh,« je vzdihnila Toplečka, ko da ji ni prav. da govore o hčerah in povedala, zakaj ne. »To je še vse premlado.« In boter, ali kdo že, je odgo- voril: »Bosta že zrasli, čez noč ti bosta čez glavo boš videla pa še kmalu. ha. ha. ha ...!« In boter, ali kdo je bil si ni mogel kaj. da se ne bi na glas in pomenljivo mežikaje zasme- jal. »No, bom že še videla!« Toplečka je končala na krat- ko kolikor je najboli mogla Očitno si videl, da jI ni bilo nič kaj po volji, ko so govorili, kako naj hčere moži Tudi lju- dem se ie začelo vse to dozde- vati, kajti sam sem slišal, kako se je MuršPC r>rl P^olu reža! in razpredal o Toplečki: »Sapramont, b?iba. kako se ti ie'" nesla od maše. kar razga- nja i o rdečica Ta Ha na ni prav "Storila, da je šla od hrama, 3 mlademu pajbiči tu, kako se je njemu zgodilo z žensko. Murkec se je še nekaj krat pobrisal, ko ga hofe od- gmiti spomin in povedal staro štorijo. kako ga Je kmetovb hči, pri katerem je bil za hlapca, zapeljala. »Tako je bilo. zapeljala me Je v posteljo v svojo in take vi- sol^ postlano« — Murkec je pokazal vse to z roko tako. da se je malo dvignil s klopi — »posteljo, se slekla do nagega, da, potem pa tudi mene slekla Tako sva potem naga ležaUi in jaz nisem vedel pred milim bo- gom, kaj storiti, tako me ie bilo strah! Ali ženska si je zmislila Prijela me je — in že sem bil ko dren ko dren vam po- vem ...« Moški so se na glas zarežall, krčmarjeva dekle se je prav na glas zahahljalo. nihče več se ni brigal zame, še krčmar ne ko sem vstal in plačal svojo če- trtinko. Slišal sem še, medtem ko je krčmar brskal po predalu za drobižem kako je Matjaši- čev komi povprašal: »Kaj se pa nisi oženil z njo? Bogateč bi bil! ..« Videl sem kako se ie Murkec znova pobrisal po obrazu, in potem slišal, kako je povedal: »Kaj bi jaz, siromak in polo- vica človeka! Kakšna štimana nevesta pa je bila. ko je Sla k zdavanju! Na hram sem se po- tegnil ko so šli od hrama po- tem pa sem se mrtvo napil. -. Eh, kmečka je bila, bogata po- igrala se je maličko, poigra- la... Lahko se je s siromač- kom! Bilo ml je, da bi se obe- sil, a se nisem ...« »Obešanje, to Je za nazadnje.« Takšna pamet, zatem smeh in tisto hahljanje iz hiše Je bilo zadnje, kar sem slišal, preden sem pogledal izpod verande tja proti Toplekovi domačiji in se pognal čez cesto ves čas nekje na tihem zadovoljen, da sem se potegnil tako po ceni ne da bi obvisel komu na očeh. Zavoljo žensk, b-ha, zavoljo žensk se Jaz ne bi obešal, sem si mislil, dvignil ramena in se stresel, eh bilo je takrat, bil sem še ves zelen, kaj pa sem poznal živ- ljenje! »Poigrala se je malo, poigrala ...« sem pomrmral spo- toma, in si predstavljal slečeno žensko v postelji, kako se na- glas hahlja in se poigrava z do kraja nesrečnim Murkcem. Murkec se mi je zasmilil hkrati mi je bilo, ko da se sam sebi smilim. Tista kmetica je bila ko Toplečka. tisti Murkec jaz sam, medtem ko je Toplečka zdihovala, silila In zapovedo- vala: »Žgečkaj me! Daj, žgečkaj me...!« Bilo mi je, ko da mi raste čez glavo, ne da bi mogel sam kaj za to: nekje na tihem me Je bilo strah strah prav vse- ga oa svetu, tudi Toplečke, a ne bi mogel verjeti, da se je tudi ona poigravala. Ne, to ni bilo poigravanje, kai je bilo med mano in njo. to je bilo od vsega začetka nekaj po vsem drugega. Kmetica si je mene vzela; počasi sem huje in huje čutil, kako ve. da me ima,kako me privezuje nase kako me za nič na svetu ne bi hotela kateri drugi prepustiti kako .. kako bi rada počasi napravila svo- jega gospodarja iz mene, a zato sem se čutil strašno, strašno otročjega, zelenega Nisem ve- del kaj naj storim in kar prav mi je bilo ob takih prilikah, ko je začela sitnariti, da ni Ha- ne pri hiši Hana ne bi molčala, ona ni bila Tunika; strašno bi Se ponorčevala iz matere. (Nadaljevanje sledi) NAJVEČJA 2ENSKA na svetu je Kathi van De:k iz tiekega holandskega kraja. Viso- ka je 225 cm in je po poklicu varietejska igralka. PETELINA SO POSTAVILI PRED SODISCE Leta 1447 se je moral pred so- diščem v Baslu zagovarjati pe telin, k: je bil obtožen da je s hudičevo pomočjo zne'^el jajce. Kot čarovnika, So petei na obso- dili na smrt na grmadi ter ga skupno z jajcem tudi sežgali. NAJSTAREJŠA GROBNICA V nekem posarskem mestecu so našli najstarejšo grobnico % Evropi, ki izvira iz petega sto- letja pred našim štetjem. Dolga je štiri m pol široka tri in pol metra. Poleg trupla, k: je še ved- no zelo dobro ohranjeno, so na^ šli veliko zlatih zapestnic in pr- stanov ter nekaj bronastih ogle dal. Za kopanje je letos le malo priložnosti Dogodki v juliju v raznih letih) minute pred 7. uro zjutraj, zlaisti v spodnjem delu mesta v obliki vala s smerjo JZ— SV verjetno kot pojemajoči sunki ljubljanskega potresa. (Kakor zaiano je bil glavni potres v Ljubljani 14. aprila 1-895, ki se je v manjši smeri večkrat ponavljal, tako tudi 15. julija 1897.) 18. julija 1897. — V Vintarov- cih pri Sv. Urbanu je v hiši Matije Podgorška po nepre- vidnosti ustrelil 13-letni Aloj- zij Irgl Podgorškovi hčerki Marijo in Terezijo. Starejša. 18-letna Marija je umrla že po nekaj minutah, mlajšo Te- rezijo pa so smrtno ranjeno prepeljali v ptujsko bolnico. 21. julija 1899. — Otvoritev mestne parne žage. 17. julija 1911. — Preko Maj- skega vrha in Vareje v Ha- lozah je divjalo neurje s točo, ki je skoraj popolnoma uni- čilo poljske pridelke in \"ino- grade. Nekaj besed o preobčutljivosti Preobčutljivost organizma za različne snovi imenujemo tudi alergija Vedeti moramo, da sko- raj ni snovi, proti katerim človek ne b; mogel postati preveč ob- čutljiv. So pa tudi snovi, ki po- gosteje povzročajo preobčutlji- vost kakor na pr mer razne di- šave in zdravila, dalje raki, jago- de, razne vrste sira in jajca. Po- sledice so lahko zelo različne: koprivnica aH urtikarija, astma, neke vrste migrena in druge. Pri alergičnih pojavih je zna- čilno tudi to da lahko že naj- manjša količina snovi, za katero smo preobčutljivi, povzroči take pojave. Nit: ni treba, da te snovi pojemo, marveč lahko tudi zado- stuje, če jih namaiemo samo na kožo da pridemo v stik z njimi, da njihov vonj samo vdihamo. Na koži obraza m telesa lahko nastanejo alergični pojavi na dva načina: Koža lahko postane preobčut- ljiva zato, ker je prišla s hrano ali zdravili v organizem snov, za katero smo preobčutljivi. Ce so ti pojavi močnejši, če trajajo dalje oa&a in če so pogoštejši, edaj se je treba obrniti na idravn.ka, ki bo ugotovil, za ka- ero snov smo preobčutljivi, da se e bomo ogibal: Alergična obo- enja lahko v glavnem prepreči- no, če se pravočasno obrnemo la zdravnika, brž ko nastanejo ipremembe tudi če so na videz lepomembne. Drugi nač:n je neposredni irpliv snovi, za katere smo pre- >bčutljivi, na kožo obraza ali te- lesa Pri tem često zadostuje, da 5c umijemo z milom ali namaže- no s kremo, da uporabljamo aarvo za lase ali kako d-šavo itd. Znova je treba {»iidariti, da je lahko človek v začetku preo^ Sutljiv samo za določeno snov, pozneje pa lahko postane preob- čutljiv tudi za snov ki jo je prej dolga leta In neštetokrat uporab- ljal. Tudi v tem pruneru lahko nastane obolenje na razlčne na- £:ne, bodisd v obliki sprememb oa koži, glavobol, naduhe, mo- tenj v prebavilih in podobno. Naj bo že kakor koli, zmeraj je priporočljivo zateči se k zdravniku, ki te p>ojave navadno kaj hitro odstrani, potem pa tudi ugotovi vzrok in po možnosti prepreči, da se ponove. Zdravilni čaf Zdravilni čaji navadno vsebu- jejo droge s hlapnimi olji Sem spadajo vsi čaji iz listov in cve- tov. Zato pri pripravljanju teh zadostuje, da jih polijemo z vre- lo vodo in jih pustimo stati, da se primerno ohlade. Vroč čaj p:jemo le tedaj kadar ga upo- rabljamo za pospešitev potenja — torej pri prehladu. Kuhamo navadno le tiste čaje, ki vsebuje- jo trde dele rastline (korenina, skorja). Vreti jih pustimo naj- več 10 minut Važno je tudi, da čaj kuhamo vedno v pokriti po- sodi, sicer nam mdejo v zrak vse hlapljive zdravilne snovi Največ zdravilnih sestavin je v čaju raztopljenih tedaj, če ga polijemo z mrzlo vodo in ga pu- stimo stati več ur, n. pr. čez noč. Za kuhanje čajev uporab- ljamo vedno le emajlirano po- sodo ker v neemajlirani rad potemni Prav tako postane teman tudi ruski čaj če ga kuhamo dalj ča- sa ali če dolgo stoji. To pa za- radi tega, ker vsebuje mnogo tanina in ga pri daljšem kuha- nju več izloča. Zato je tak čaj tudi grenak. Ce hočemo, da bo Imel prijetno poživljajoč okus, ga samo polijmo z vrelo vodo. Ptuj, 29. julija 1955 ZA NASE 2ENE , Joška" in,,ženska'* dela v gospod nlstvu Besede počitek velika večina žena ki so zaposlene v tovar- nah, podjetjih in ustanovah, ta- ko rekoč ne pozna. Zanjo se začne delo šele po povratku do- mov. Čakajo jih vsa hišna dela, ki jih navadno opravijo same, ker so pač ženske in 2iato tudi odgovorne za gospodinjske po- sle. Se vedno je namreč pri nas navada, da opredeljujemo mo- ška in ženska dela Nekateri celo mislijo, da je sramotno, če mož naseka drva, nanosi kurjavo ali pomaga pri ribanju, pranju ali pospravljanju. Zad- nji čas je da se naša družba takih predsodkov otrese. Ce sta mož in žena v službi, potem je samo od sebi umevno, da bosta opravila vsak polovi- co gospodinjskih del, saj ni prav nič nečastnega, če tudi moški kdaj po kosilu pomije posodo in privošči ženi nekoliko počitka. Mož, ki zna spoštovati svojo ženo ter srbeti za njeno ?;dravje. bo to prav gotovo tudi storil. Ce žena ne najde takega razumevanja pri možu ali od- raslih otrocih, se prehitro iz- črpa in postara. Na delo priha- ja dnevno nespočita, zaradi če- sar trpi tudi njena delovna sposobnost. Tudi nedelja, ki je namenje- na izrecno oddihu in razvedri- lu. zanjo ni praznik. Za »boljše« kosilo se trudi vse dopol^e, popoldne pa morda še pere in opravlja večja dela, ki jih med tednom ne more. In tako mi- nevajo tedni in meseci. Zena živi samo za delo, zato ni čudno, če za vse drugo popol- noma otopi. Nujno je, da tudi delovna že- na izkoristi del svojega proste- ga časa za počitek in razvedrile prav vsak dan. Tu ni tolike mišljen oddih na divanu kol gibanje na prostem, kamor vza- memo s seboj tudi otroke in se z njimi vred razvedrimo Način dela v mdustriji je nam- reč že tako mehaniziran, da vedno enake gibe Tudi po uradih in podjetjih l]ud]e veči- noma samo sede ali stoje in za- radi tega enostranskega gibanja je nujno potrebno da se na s\'ežem zraku sprosti vse telo Prav iz teh razlogov p>osvečajo v mnogih deželah na svetu ve- liko pozornost telesni vzgoji Zavestno potret>o po gojitvi šix)rta tx)do morali spoznati tudi naši delovni ljudje, poseb- no pa žene da bodo čimdalj ohranile svoje zdravje, čilost in svežino. O. J. Stelci SO zopet tekmovali v počastitev Dneva vstaje je pripravila Strelska družina Ptuj dne 22. t. m. na novo urejenem strelišču strelski dvoboj med sekcijo »Delte« in Železničar- jem. Tekmovalci so streljali na razdaljo 200 metrov s po 10 na- boji iz stoječega, klečečega in ležečega stava. Zmagala je sekcija »Delte« s 496 krogi proti 370 Pripomniti je treba, d? je Železničar nastopil ob odsotno- sti najboljših strelcev in bi v nasprotnem primeru bil i-ezul- tat nedvonrmo drugačen. V tekmovanju za posamezni plasma so bili doseženi slede- či rezultati: 1. Seka Herman — sekcija Drava — 137 krogov; 2. Skok Jože — sekcija »Del- ta« — 120 krogov; 3. Erjavec Jože — Železničar — 110 krogov; 4. Koželj Alojz — Železničar — 108 krogov; 5. Rola Vladimir — sekcija »Delta« — 103 kroge. V avgustu bc dvoboj SD Ptuj : SD Kidričevo. Izpiti ptujskih šoferjev Podružnica Združenja šoferjev in mehanikov LRS v Ptuju je iz- vedla letos v Ptuju tečaj za pri- pravo šoferjev za izpit za kvali- ficirane :n visokokvalificirane de- lavce. V tečaj Se je prijavilo 26 kandidatov. Pred nekaj dnevi so šoferji po- lagali izpite. Izpit za visokokva- lificiranega delavca je opravilo 6 kandidatov, trije pa so bili ♦ enem predmetu zavrnjeni Za kvalificiranega delavca pa je opravilo izpit 16 kandidatov, du- čim jc bil v enem predmetu za- vrnjen samo eden. Za izpit se je prijavil še eden kandidat, k: pa ni obiskoval tečaja Tudi ta le padel pri izpitu Podružnica bo prired la v pri- hodnji zimi nov tečaj, v katerem 6i bodo lahko pridobili potreb- no znanje še novi šoferji. Ludvik Pšajd Malo več higiene v pekarni na Grabah v prodajalni peka Zemljiča na Grabah pri Središču je po- trebno malo več higiene. Tukaj prodaja kruh in pecivo proda- jalka, ki prihaja v lokal z ne- čistimi rokami, ker med de- lovnim časom opravlja tudi svoja gospodinjska dela Opaziti je tudi bilo, da je bil večkrat kruh pečen iz neprese- jane moke Zato odjemalci kru- ha v tej p>ekarni predlagajo, da inšp. tržišča ter sanit inšpekcija malo p>ogosteje pogledata v to pekarno. -korič Kon sk h dirk v Rac'goni so se udeležili tudi Ptu^čani Jahalni klub »Drava« v Ptuju se je 24 t m udeležil velikih konjskih dirk v Radgoni Prire- ditev si je ogledalo lepo število ljudi, ki So meli priložnost vi- deti razen kasaških točk tudi ga- l(^sko dirko mladincev in mla- dink klubov »Drava« Ptuj in klu- ba za konjski šport Cakovec. Jahalni klub »Drava« iz Ptuja je v svojem triletnem obstoju pokazal že na mnogih dirkah le- pe uspehe, kar je v glavnem za- sluga trenerja in predsednika Kluoa V ravni galopski dirkj za mla- dince je prvi dve mesti zasedel Klub za konjski šport Cakovec tretje mesto pa je dobil jahač Cimerman Ivan na »Brunusu« iz Ptuja V zadnj: točki (ravna galopska dirka za mladinke m članice) so v močni konkurenci z mladinka- mi in članicami iz Cakovca zma- gale: Lacko Lizika na »Brunusu«, Klep Kristina na »Boškotu« in Fabjan Seka na »Batorju«. 31. julija t. 1., bo državni der- by v Ljutomeru, kamor so vab* Ijen: vsi ljubitelji konjskega športa. Odhod z avtobusom bo ob 10. uri izpred kavarne Evrope. Dnevni spored za soboto, 30. julija 1955: 5,00—6,30 Dobro jutro, dragi poslu. 53lcil (pester glasbeni spored) — vmes ob 5,05—5,10 Poročila in vremenska napoved. 6,00—6,10 Napoved časa poro čila. vremenska napoved tn objava dnev» nega sporeda. 6,30 Pregled tiska. 6.35 Pred mikrofonom je Kmečka godba in Vaški kvintet. 7,00 Napoved časa, po^ ročila, vretnenska napoved fn radijski Voledar 7,10 Zabavna glasba, vmes re- klame. 7,30 Gospodinjski nasveti. 7,40 —8,00 Venček znanih melodij. 12,00 Lahek opoldanski glasbeni spo. red. 12,30 Napoved časa. poročila pre- gled dnevnega sporeda in objave. 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13,00 Kmetijski nasveti. 13,10 Glasbeni mo» zatk fpester spored operne in solistične glasbe). 14,?0 Turistična oddaja. 14,40 Slovenska narodna glasba (prenos v Za- greb). 15,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave. 15,15 Želeli ste — poslušajte I 16.00 Utrinki iz literature — Anton Vodnik: Svatov ska pesem 16 20 Od'oin1ii iz oriljub. Ijenih baletov. 17.00 Napoved časa. po- ročila in objave. 17,15 Plesna glasba, vmes reklame 18,00 Okno v svet. 18,15 Z narodno cesmijo v priieten delotrast 19.00 Zabavna glasba. 19,30 Radijski dnevnik. 20.00 Reportaža s svetovneea prvenstva kajakaišev v Tacnu. 20,15 Pi' san sobotni večer 21,30 Svetovno pr- vensttvo kaiakajtev v Tacnu (poročila za tuiino) 21 45 V plesnem ritmu 22 00 Napoved časa poročila vremenska nat>oved in rTee'ed sporeda za naslednji dan 22.15—23,00 Odda'a za naSe iz. selience — na valu 327,1 m 22,15— 23,00 UKV pTfvrram: P1e«ia glasba. 23,00—24,00 Oddala za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). dijska igrica) 8,50 Glasbena medigra 9,00 Po svetu poezije: Pesmi A B Simiča 9,30 »Po- zor snemanje« z magnetofo- nom pri pevskih zborih na po- deželju (Obisk v Novi Gorici). 10,00 Družinski pogovori 10.10 Dopoldanski simfonični koncert. 11.15 Oddaja za Beneške Slo- vence 11.35 OpoManski spored lahke glasbe — vmes ob 12 00 —1210 Pogovor s poslušalci 12.30 Napoved časa. poročila, pregled dnevnega sporeda In objave. 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame 13 00 Pol ure za našo vas 13 30 Želeli ste — po- sluš?jte! 15,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obiave. 15.15 Igra trio Dorko Skobeme 15,30 Po naši leni de- želi — Zvone Kržišnik: Gozdar- ji in Žagarji v Nazarjih 16.00 Igrata godbi na piha'.a Ljublian- ske garniziie io Ljudske milice nod vodstvom kapitana Jož^-ta Bruna in kanptana Rudolfs Sta- riča 16 30 Npdeliski roman — Marcel Giuglaris: Sooštovani gosnod Lutka (nadaljevanje) 16 50 V plesnem ritmu 17.30 Radii s^ka igra — W Sh?kes- neare: Ohello (ponovitev) 18.37 Mali kopcf^rt 19.00 Zabavna £r!a5:ba 19 30 Radijski dnevnik 20 00 Renortaža s svetovnegr nrvpnt^fva kaiakaSev v Tacnu ^n.l5 Ritmi in melod^e 20 30 Športna poročila 20 40 Neka* opernih melodij 21 15 Medna- rodna radi'^ka univerza 21.30 '^vptovno pn''e^''tvo kajaka^ev v Tacnu (porofiTa za tujino) '»1.45 Glasbena mediera 22 00 Napoved časa, poročila, vre- menska nppovf^l in p^egl^d sr>o- '•pda za nacl^dnii dan 2215— nn ZaT>"'f 5-'mo (nlesna gls^^ba) (HV—24 00 Oddaja za tulin'^ — n" •"■^lu 327 ^ m (prprtoc h Zagreba). Dnevni spored za nedeljo, 31. juliia 1955: 6,00—8.00 Dobro jutro dragi poslušalci? (pester gla^^beni sno- red) — vmes ob 6.05—6,10 Po- ročila in vremenska napoved. 6,30—«35 Pregled tiska. 7.00— 7,15 Napoved časa. poročila, vremenska nepoved in objava dnevnega sporeda 7.15—7,30 Raiklame 7.30—7.35 Radijski kol^da- R.OO OtroSka pr--dstava — F, Fold: Izbirčni Gogo (ra- LetoSnje letovanje v Suu Putnik odpre v Ptuju poslovalnico 15 avgusta bo v Ptuju n Kvedrovem trgu odprta poslova mca »Putnika« katere dosl« ni imelo mesto Smoter nc ve poslovalnice je, nuditi št« viln;m turistom, izletnikom i potnikom, k: obiskujejo Ptuj vs potrebne informacije in uslugi V poslovalnici bodo na razpoU go vozne karte za ves promet državi m inozemstvu Razen teg bo poslovalnica »Putn ka« org« nizirala skupne izlete, posredo vala potne liste za inozemstvo menjala tuje valute ter nudil potnikom in turistom drug usluge v zvezi s potovanjem Iz Cirkulan Med 21. in 22, julijem teg leta je bila grozna noč Ob pc desetih zvečer je udarila c-trel v hišo Jakoba in Ivanke Dre venšek v Pristavi ter jo zažgal ter lastnika v spanju precuj po škodovala, da so ju morali od peljati v bolnišnico Naslednjeg večera, 22. julija, pa je zope bilo neurje z vetrom in nal vor sicer brez toče, vendar je viha polomil fižol, koruzo »prevrni v goricah kolje in voda je obla tila otavo. ko je izstopila iz vse! strug. Neurje je povzročilo ve liko škodo Sirene, ki je ob po žaru klicala na pomoč, skora ni bilo slišati. Potrebno b' mi sliti na močnejšo. -je DROBNI NASVETI Ce želimo pogreti pečenko, j< zavijemo v pergamentni papii namazan z maslom in jo posta vimo v ponvi v pečico. Tak« pogreta pečenka bo zelo soč na. Kadar kuhano mleko postan« kislo in ga ne mcremo več upe rahljati za kavo. mu dodam^ malo presnega mleka in ga pridom iiporabimo za palačink ali kako drugo testo. Lahko p ga porabimo tako, da vanj vte pemo nekoliko moke in ga pri mešamo mesnim omakam S ter tX)mo izboljšali njihov okus. Aluminijasto posodo lepo umi jemo, če kuhamo v njej jat>olč ne lupine al, odpadke špinače S tem pomij emo posodo tud na zunanji strani. MESTNI KINO PTUJ predvajč od 29. julija do 1. avgusts ameriški barvni film »PO- VRATEK NA BROADWAY« MESTNI KINO PTUJ predvajč od 2. do 4. avgus'ta ameriški film »KADAR 2ENE LJUBI- JO«. Naj ostane med nami Kako Ostronosiiica nikoli ne obrekuie Brez Ostronosnice se v mestu li česar ne zgodi Nima telefona ne brzojava in vendar je zme- raz prva, ki izve vse kar se čez lan zgodi Svoj nos mora imeti ari vsaki stvari čeprav se za- ^linja, da s svojimi usit^ še ni likogar ogovarjala Gorje če bi ^do rekel, da je klepetulja! Na mah bi zvedel vse svoje grehe iz preteklosti, z jezikom bi opla- zila njegove najbolj osebne stvari in ko bi ga dokončno do kosti obrala bi rekla, naj pred svojim pragom pometa, ker ona ne prenaša nobenih čvek Taka je Ostronosnica Zmeraj vrti je- ziček in nikoli »ne« ogovarja. Ce pa človek pogleda malce k njej pa bo videl zbrano čudno druščino, cvet mestnega k.epe- tavstva Prihajajo ločenke in poročene ženske upokojenci in vsi drugi ljudje, ki imajo čas da prenašajo pošto iz ulice v ulico In ko so zbrani začno s pogovorom. CJorje tedaj ljudem, ki jih dobijo v zobe! Ostronos- nica bedi kakor predsednica nad tem pogovorom: vse vleče na ušesa in tu in tam usmeri čve- kanje v »pravo« smer Tedaj pridejo na dan vsa prešuštva in vse nove ljubezenske zveze končno pa se začno ukvarjati z družbeno kritiko. Čudno, da ce- ne ne popadajo, ko si tako bru- sijo jezike ob njih. Potlej raz- pravljajo še o gospodarstvu in se konča zopet pri kakšni pregrešni ljubezni. Ta namreč Ostronosnico najbolj zanima in ji je najbolj pri srcu Tfkc gre pri njej ves dan: zbirajo se no- vi. ko odhajajo stari in Ostro- no&nica zbira čveke in jih pre- oblikovane posreduje novim obiskovalcem. Človek ima obču- tek. da je prišel v kakšen obre- kovalni biro takšno je pri njej Odkar pa so pričeli v časo- pisu objavljati »Naj ostane med nami«, je Ostronosnica v pra- vem ognju in skrbi, da vse to gre naprej v čimbolj določeri obliki. Vse članke si jc izreza.a in vse naglas prebira svojim stalnim obiskovalcem To ji je duševna hrana za ves teden in z užitkom ugotavlja koga so spet obdelali. Stoji pred vrati ter kliče svoje pajdaše na maj- hen »pogovor«, ki se potem za- vleče v celo uro Da. taka je ta ženska, ki ima jezik za deset drugih Prava po- kora za ljudi ker njena obre- kovan.ja imajo včasih tudi hude posledice. Mimogrede nahujska ženo na moža ali pa možp na ženo Zna pa jih tudi spr-ivili, bolje kot na ženitbeni posve- tovalnici. Njeno načelo je; »Obrekuj dru- ge, da te ne bodo drugi obreko- vali in pometaj pred tujim pragom, da ti ne bo treba pred svojim.« Pri vsem tem pa se bo vedno zaklela, da nikogar ni- koli ni obrekovala in ima po- polnoma čisto vest Le kaj bo naredila, ko bo opazila. d5 sm3 se tudi nje dotaknili? To bJ pravi izbruh, kajti pn vsej svoji jezičnosti ne dopušča, da bi kdo kaj o njej zinil. Res Ostronosnica je čudne vrste ženska. Da bi le bilo čim manj takih . -pik ^tržne cene v sredo, 27. julija 1955 (za liter, kilogram al' kos) Čebula 20—30. česen 60 lu- ščeni fižol 30. stročji fižol 30, luščeni grah 40 grah 20, stari krompir 20, novi krompir 20, cvetača 40. kumare 45. peteršilj 50. rdeča pesa 30. solata (endi- yija) 30. solata v glavah 15 ze- lje v glavah 15, korenček 40, rCoruzR 40. pšenica 40. oves 25, proso 30 bela moka 100. ajdo- i7a moka 40, koruzni zdrob 50, saseka 250. mleko 25, smetana L20. sir 40—80. kokoši 400 pi- ;čanči 300—400. breskve 70 ma- relice 80, hruške 30, jabolka 50, X)rovnice 40, gobe 120. lisičke 10. jajca 12. buče 20, višnje 30. 1625 ZNAMK NA ENEM PISMU Na pošti v Aleksandrovsku v Ukrajini je bilo v času inflacije po prvi svetovni vojn: oddano pi?mo, na katerega so nalepil: 1625 znamk po 200 rubljev ker so ga morali frankirati s 406.250 rublji. Pismo jc vredno sedaj nad pol milijona fr frankov. ČLOVEŠKO OKO IN BARVE Strokovnjak: so ugotovili, da dojema človeško oko neverjetno veliko število barv Oko popolno- ma zdravega človeka, starega okoli 25 let r£zhkuje 500.000 barvnih odtenkov v ta namen posebno šolanega človeka pa še več v i kupi 1 »PLETARNA« V PTUJU Pepck Di jrua pusVai alitt