LETO XXX.. ŠT. 46
Ptuj, 24. novembra 1977
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE:
Odslej SOZD UNIAL Maribor (stran 2)
Reportaža iz Ormoža (stran 6,7)
Dom v Prvencih že pod streho (stran 8)
Nežna roka in občutek za oblikovanje (stran 10)
Kurentovanje 78 (stran 13)
B-4vseljiv mesec dni
pred rokom
Deb na novem stanovanjskem bloku B-4, zrasel je na zem^išču, ki
je bilo pred meseci pedmet spora med arheologi in gradbeniki, se bli^o
koncu. Predstavniki izvjgalca TOZD Gradnje Ptuj zattjujgo, da bodo
opravili zadnja dela v mesecu januarju jffihodnj^ leta, nakar bo v
februariu blok že vse^iv, čeprav je bila vselitev predvidena šele za mesec
marec 1978. V novozgrajenem bloku bo dobilo stanovarga 85 družin.
Že konec letošnj^a lete pa bo ista TOZD pričela z gradrgo blokov
B-5 in B-6, na arheološko raziskanem terenu v Rabelc^i vasi.
Predvidevjgo, da bo B-5 dograjen konec lete 1978^ B-6 pa v prvih
mesecih leta 1979. Ptuj bo tako pridobil okoli 130 novih stanovanj.
J. Bračič
Stanovanjski bldc B-4, iger končujgo z gradbenimi deli. V
ozadju že gradigo blok B-3, ki bo končan sredi prihodnjega
leta	Foto: J. Bračič
Nov dom
za ptujske gasilce
Ob Natašini poti v Ptuju konču-
jejo z deli pri novem gasilskem do-
mu, ki ga bodo v okviru proslav ob
Dnevu republike svečano odprli v
nedeljo, 27. novembra. Proslava
bo združena s V. dnevom gasilcev
občine Ptuj, začela se bo ob 9. uri z
združeno slavnostno sejo skupščine
požarne skupnosti, štaba CZ SO
Ptuj, UO občinske gasilske zveze in
GD Ptuj, ob 10. uri bo mimohod
gasilskih enot, ob 11. uri pa preda-
ja doma gasilcev svojemu namenu.
Prireditev je pod pokroviteljstvom
Mesokombinata Perutnina Ptuj.
Za izpolnitev
obveznosti
do zdravstva
v petek, 2. decembra bo skupna
seja zbora uporabnikov in zbora iz-
vajalcev skupščine občine zdravst-
vene skupnosti Ptuj, ki se bo sesta-
la skupno z zborom združenega
dela SO Ptuj.
Skupna seja bo po redni 36. seji
zbora združenega dela, zaradi tega
je predsednik tega zbora razširil
dnevni red Se na vprašanje:
Realizacija programa zdravstvene-
ga varstva za leto 1977 in predlog
za zagotovitev sredstev za izvršitev
obveznosti občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj. Poleg tega bodo na
seji obravnavni še poročilo o pote-
ku sprejemanja dopolnila k samo-
upravnemu sporazumu o temeljih
plana zdravstvene skupnosti Ptuj
za obdobje 1976—1980.
Skupščina občine Ptuj in družbenopolitične organizacije
občine Ptuj vabijo delovne ljudi in občane na osrednjo
občinsko
proslavo
M POČASTITEV
DNEVA
REPUBLIKE
ki bo v ponedeljek, 28. novennbra 1977 ob 19. uri
v Mestnem kinu Ptuj.
Program bodo izvajali: Komorni moški pevski zbor
Ptuj, Pionirji osnovne šole Toneta Žnidariča Ptuj
in folklorna skupina „ Vinko Korže" Cirkovce.
VABLJENI!
Pred sejo zborov skupščine občine Rtuj
25. novembra je zasedal družbe-
nopolitični zbor ptujske občinske
skupščine, zbor krajevnih skup-
nosti in zbor združenega dela pa 2.
decembra. Delegati družbenopoli-
tičnega zbora bodo sklepali o
predlogu priporočila o prepovedi
kajenja na sejah, o razrešitvi
dolžnosti namestnika občinskega
javnega tožilca v Ptuju in o
imenovanju predstavnika družbene
skupnosti v svet srednješolskega
zavoda. O istih predlogih sklepov
bodo odločali tudi delegati ostalih
dveh zborov. Poleg tega bodo
delegati zbora krajevnih skupnosti
in zbora združenega dela raz-
pravljali in sklepali o osnutku
resolucije o politiki uresničevanja
družbenega plana občine Ptuj za
1976—1980 v naslednjem letu, o
predlogu odloka o ureditvi cestne-
ga prometa, o določitvi poprečne
gradbene cene stanovanj in
poprečnih stroškov komunalnega
urejanja stavbnih zemljišč, o
predlogu odloka o ukinitvi odloka
o dimnikarski službi ter o čiščenju
in pregledovanju kurilnih naprav
in dimnih vodov. Sprejeli bodo
poročilo o realizaciji dohodka, o
realizaciji investicijskega programa
in o finančnem programu za fi-
nanciranje osnovne šole v Dorna-
vi.
Delegati zbora krajevnih skupn
nosti se bodo odločali za sprejem
predloga sklepa o razpisu refe-
renduma o razdelitvi krajevne
skupnosti Ptuj in ustanovitvi novih
krajevnih skupnosti na tem ob-
močju ter o priključitvi delov ob-
močja krajevne skupnosti Hajdina
in Rogoznica k novo ustanovlje-
nim krajevnim skupnostim.
O teh točkah dnevnega reda bo-
do razpravljali tudi delegati
družbenopolitičnega zbora, dele-
gati vseh treh zborov pa bodo ob
koncu sej zastavili tudi delegatska
vprašanja.
N. D.
Nova pridobitev
ptujskega zdravstva
Ob novem zdravstvenem domu v Ptuju je zrasla tudi nova
zgradba zobne ambulante, ki jo bodo svečano odprli v soboto
26. novembra, ob 10. uri, v njej pa bodo delavci ZZD, TOZD
Zobozdravstvena služba redno opravljali storitve od 1.
decembra 1977 dalje.	Foto: J. Bračič
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
24. november 1977 —
TEDNIK
Vloga sindikatov v
družbenoekonomskih
odnosih
in samoupravni
demokraciji
Sindikat je prostovoljna in najširša razredna družbena organizacija
delavca. Sindikati in zveza sindikatov usmerjajo svoje delovanje na
vsa področja delovnih in drugih življenjskih ter političnih interesov
delavcev in na vse ravni samoupravne in družbenopolitične organizi-
ranosti. Geslo ,,nič mimo sindikata" pa še ne pomeni naj bi sindikat
neposredno opravljal vse samoupravne naloge. Brez dejavnega sindi-
kata ne more biti pravega samoupravljanja. To pa še posebej velja za
današnji čas, ko si v sleherni celici naše družbe prizadevamo za polno
uresničitev ustave in zakona o združenem delu; to je za resnično
oblast delovnih ljudi nad razmerami, v katerih delajo, nad sredstvi, ki
jih pri tem uporablja in nad dohodkom ter drugimi sadovi njihovega
dela.
Z ustavo in zakonom o združenem delu se vzpostavlja močnejša
vloga sindikatov in se hkrati širi področje njihovega delovanja. Vloga
sindikata v proizvodnih odnosih socialističnega samoupravljanja ni
samo varovanje interesov delavskega razreda v delovnih odnosih in v
vsakodnevni bitki za ekonomske, socialne in politične zahteve delav-
cev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. Sindikatom še
vedno ostaja „zaščitna funkcija", ta se širi. Pomembno pa je okrepiti
njegovo ekonomsko funkcijo. Vse pomembnejša naloga sindikatov je,
da vzpodbuja delavce v tvornem sodelovanju in upravljanju s celot-
nim združenim delom. Omejevanje sindikatov, da bi se ukvarjali le s
problemi proizvodnje in proizvodno tekočega dela v delovni organiza-
ciji v gospodarstvu ali s socialno politiko v ožjem pomenu besede, bi
vse prej kot ustrezalo sedanjim družbenim potrebam. Sindikati
morajo prodreti na širši teren, prevzemati naloge v razvoju družbeno-
ekonomskih odnosov in prispevati k temu, da bodo delavci prebili oz-
ke okvire svojih temeljnih organizacij združenega dela in jim konkret-
no^ pomagati pri spoznavanju celotne problematike združenega dela.
* V pripravah na bližnji kongres in konference ZK postavljamo sin-
dikalno problematiko na vidnejšo mesto. Vloga sindikatov se mora
odraziti še na širša področja socialne in politične pomoči samouprav-
Ijalcem in vsem delovnim ljudem. Tu je mišljena aktivnost sindikatov
povsod, kjer gre za interese delovnih ljudi. Namreč sindikati se še vse
preveč ukvarjajo samo s problemi na področju proizvodnje, morajo
pa biti enako aktivni tudi v samoupravnih interesnih skupnostih,
krajevni skupnosti, občini, delegacijah in delegatskih telesih, družbe-
nih dejavnostih zunaj materialne proizvodnje itd. To svojo vlogo mo-
rajo sindikati na teh področjih opravljati samostojno in kot Člani
socialistične zveze delovnih ljudi. Za uresničitev takšnega položaja
sindikatov v naši družbi in v sistemu samoupravne demokracije je
nujno, da se sindikati usposobijo za takšno vlogo. Iz zakona o zdru-
ženem delu izhaja, da so sindikati integrirani v sistem upravljanja
združenega dela; integrirati pa se morajo tudi v naš politični sistem.
Sindikat tudi ni v zadostni meri postal del delegatskega skupščinskega
sistema. Potrebno je takšno delovanje sindikatov, da lahko na vseh
ravneh delegatskega skupščinskega sistema pove mnenje ne samo v
svojem imenu, ampak tudi v imenu sindikata kot celote.
Okrepiti bo potrebno vlogo sindikatov še posebej tam. kjer delavci
žive. Pogosto sindikat kadar je v akciji — izhaja_ iz stališč socialne
politike, ne pa toliko iz stališč krepitve vloge delavcev v političnem si-
stemu. Odločilno vlogo mora sindikat odigrati na področju vključeva-
nja delavcev v organe krajevnih skupnosti in občin ter prispevati k
temu, da se krepi položaj delavcev pri odločanju v teh organih. Javlja
se tudi vprašanje organiziranosti in vsebine delovanja sindikalne orga-
nizacije v občini. Občinski sveti sindikatov morajo po mnenju tov.
Edvarda Kardelja dobiti večji pomen kot ga imajo danes. Nadaljuje-
mo njegovo misel, ki pravi, da bi moral biti sindikat v okviru celotne
strukture subjektivnega faktorja družbe, odprt za vse, kar se dogaja v
zavesti delovnih ljudi oziroma delovnih kolektivov. Tako se mora sin-
dikat v celoti, še posebno pa osnovna organizacija sindikata, še bolj
demokratizirati, da bi se v njej lahko čimbolj soočala mnenja, alter-
native, kritika itd.
To so številna vprašanja v zvezi s sindikati, na katera bomo v na-
daljnji graditvi našega političnega sistema morali odgovoriti. Toda
nedvomno ostaja, da se v samoupravnem sistemu družbenoekonom-
skih odnosov vloga sindikatov močno krepi in da postaja bistven
pogoj za učinkovitost tega sistema.
Majda Gajzer
Uresničevanje zakona o združenem delu v občini Ormož
OBISKALI SMO PRIMAT IN ZARJO
Primat TOZD Ormož
V	temeljni organizaciji
PRIMAT v Ormožu so v zvezi z
uresničevanjem zakona o združe-
nem delu že precej napravili.
Njihova prizadevanja so sicer
usmerjena v pokrivanje izgub. V ta
namen so pripravili sanacijski pro-
gram in potrebno je poudariti, da
ga uresničujejo, kajti izgube so iz
meseca v mesec manjše. Analize so
pokazale, da je vzrok bil v nekate-
rih ozkih grlih, ki so v kadrih,
prostorih in strojih. Na Hardeku
so adaptirali staro zgradbo kme-
tijskega kombinata in tako za silo
rešili prostorski problem. V
lanskem letu je bilo na mesec 300
tisoč dinarjev izgub, v letošnjem
letu pa so izgube znašale 200 tisoč
dinarjev na mesec. Izguba je bila
samo v prvih osmih mesecih, med-
tem ko se je stanje v devetem
mesecu že bistveno izboljšalo in
izgube ni bilo več.
Za popolno izpolnitev
sanacijskega programa bo po-
trebno Se več strojnih kapacitet in
namestiti strokovni kader, ki ga v
Primatu zelo potrebujejo, da bi ta-
ko izpolnili nekatere vrzeli v proiz-
vodnji. V prihodnjem letu bodo v
okviru delovne organizacije zago-
tovljena denarna sredstva, s kate-
rimi bodo kupili delovne stroje in
na osnovi boljšega dela povečali
tudi osebni dohodek, ki je sedaj
nižji zato, ker je proizvodnja pod
načrtovanim programom razvoja.
Zakon o združenem delu so v
Primatu začeli uresničevati. Že v
začetku letošnjega leta so precej
časa namenili vsebini zakona. Na
sestankih so začeli seznanjati de-
lavce, organizirali so predavanja in
ob koncu predavanj pripravili tri-
bune. Odziv je bil 85 odstoten.
Kasneje so prek delovne organiza-
cije v Mariboru izdelali mrežni
program izvajanja zakona in ro-
kovnik uresničevanja. Tako so že
prejšnji teden na zborih delavcev
razpravljali o samoupravnem spo-
razumu združevanje dela delavcev,
pripravljen je tudi osnutek
sporazuma o medsebojnih raz-
merjih in statuta temeljne orga-
nizacije. Pripravili so tudi samo-
upravni sporazum o sodelovanju z
dnigimi temeljnimi organizacijami
Primata.
V	tem tednu bo referendum, na
katerem bodo delavci podpisali
izjavo o združevanju dela delav-
cev. Po zbranih opisih dela, so
prek SOZD Elkom iz Maribora
pripravili osnutek samoupravnega
sporazuma o nagrajevanju po
rezultatih dela. Osnutek bo
temeljni organizaciji služil kot
pripomoček za ustvaritev lastnega
sporazuma o nagrajevanju. 15. de-
cembra bodo aktivnosti v Primatu
zaključene. V aktivnosti, v delovni
organizaciji Primat jih je bilo 127,
so bili vključeni skorajda vsi de-
lavci.
Merkator Zarja Ormož
Tudi v ormoški Zarji, ki sodi v
SOZD Merkator si prizadevajo, da
bi čim konkretneje uresničevali za-
kon o združenem delu. Ze v marcu
je bilo opravljeno novo organizira-
nje Zarje, takrat so se delavci z
98,5 odstotki odločili o združitvi v
SOZD MERKATOR. V mesecu
septembru so aktivnosti v zvezi z
uresničevanjem zakona o združe-
nem delu ponovno stekle. Tako so
konec septembra na referendumu
delavci potrdili samoupravni spo-
razum o medsebojnih pravicah in
odgovornosti delovne skupnosti
SOZD in delavcev TOZD in de-
lovne organizacije, prav tako so
potrdili statut in samoupravni spo-
razum o združevanju dela delav-
cev. Vsi referendumi so uspeli.
Sedaj v Zarji potekajo javne
razprave o samoupravnem spo-
razumu o ustanovitvi Merkatorje-
ve interne banke. Pripravljajo tudi
osnutek sporazuma o nagrajevanju
po rezultatih dela.
Delavci so že napravili opise
delovnih mest in na osnovi teh se-
daj nastaja osnutek samoupravne-
ga sporazuma. Opravljeno je bilo
že precej aktivnosti, vendar je pred
vsemi še veliko dela. Prepričani so,
da bodo do 1. januarja prihodnje
leto uspeli v celoti realizirati do-
ločila iz zakona o združenem delu.
Odziv delavcev je dober, temu
dokaz so tudi do sedaj usF>eli refe-
rendumi, kjer so se delavci z veči-
no glasov odločali za boljšo orga-
niziranost, za napredek in za
boljšo zadovoljevanje svojih po-
treb. Zakon o združenem delu jim
to tudi omogoča.
zk
Kmalu bodo minila 4 leta od uvedbe delegatskega
sistema v naši družbi. V tem času je bilo opaziti mnoge
pomanjkljivosti, nedoslednosti, ki jih vsaka praksa v
določenem času pokaže. Delegatski sistem je dobro
zaživel, pa vseeno še ne tako dobro, kot bi moral. O
izkušnjah v ptujski občini je sekretar OK SZDL,
Zvone Masten povedal:
,,Delegatski sistem je prinesel izboljšave na
naslednjih področjih: delovni ljudje in občani so se
množično vključili v neposredno odločanje v
skupščinah DPS in SIS, prisoten je bil večji vpliv
uporabnikov na izvajanje, planiranje in delovanje
skupščin interesnih skupnosti, v tem sistemu sodeluje
pri neposrednem odločanju dosti več žena, mladine.
Zanesljivo pa se pri uveljavljanju novega delegatskega
sistema iščejo pomanjkljivosti, s tem da smo v
predlogu za javno razpravo pripravili nekaj predlogov
za izboljšavo delovanja delegatskega sistema.
Ugotovljeno je, da so konference delegacij delovale
slabše kot smo pričakovali. Ce govorim o konferencah
delegacij za delegiranje delegatov za skupščine DPS in
SIS, bi lahko rekel, da je glavna pomanjkljivost bila v
tem, da konference niso bile enotne. Torej za družbe-
nopolitične skupnosti so se delegati v TOZD povezo-
vali različno od konferenc za delegiranje delegatov v
SIS. Ko smo začeli javno razpravo v krajevnih skup-
nostih so vse krajevne skupnosti zahtevale, da imajo
kot temeljne delegacije svojega delegata v interesni
skupnosti. Zato bodo verjetno prišle tu korekture.
Splošne delegacije iz krajevnih skupnosti in TOZD
za delegiranje delegatov v skupščine SIS so bile preo-
bremenjene. Zato smo dali v javno razpravo tri
variante: prva je stara — torej ena splošna delegacija,
druga je tudi iz zakona o volitvah — da imamo po-
sebne delegacije za SIS, tretja, ki jo sedaj ponujamo je
— določene interesne skupnosti bi se združevale in bi
imeli tri splošne delegacije. V prvo tako splošno
delegacijo bi prišli delegati za vzgojo in izobraževanje,
raziskovalne dejavnosti, kulturo, zdravstvo in telesno
kulturo. Drugo splošno delegacijo bi sestavljali
delegati za naslednje interesne skupnosti — za otroško
varstvo, socialno skrbstvo, za zaposlovanje in invalid-
sko pokojninsko zavarovanje. V tretjo splošno delega-
cijo v KS in TOZD bi se vključevale komunalna skui>
nost, požarna, lokalna skupnost za ceste, stanovanj-
ska itd. . .
V razpravi je bilo govora tudi o delegiranju in delo-
vanju delegacij obrtnikov in kmetov. Do sedaj smo
imeli pri kmetih občino razdeljeno na šest področij, ki
so teritorialno zelo obsežna.
Pomanjkljivost je bila zaradi tega v tem, da se de-
legacije niso sestajale. Naš predlog je, da bi se pri
kooperacijah KK, Perutnine in GG ter KZ Lovrenc
oblikovale štiri delegacije skupaj z delovno skupnostjo
tdi kooperacij. Mislim, da je potrebno dati možnost
tistim kmetom, da delegirajo delegate v zbor
združenega dela, ki skupaj z družbenim sektorjem
združujejo zemljo, delo in sredstva.
Obravnavali smo tudi področje delovanja izvršnega
sveta. Dosedaj smo imeli sestavo izvršnega sveta
večinoma iz načelniške strukture in nekaj zunanjih so-
delavcev. Naloga izvršnega sveta je, da pripravi nov
predlog, ki bo šel v javno razpravo, ker menimo, da bi
morali pritegniti v delo sveta manj članov na eni
strani, na drugi pa več zunanjih članov. Mislim, da ni
potrebno, da so vsi načelniki v izvršnem svetu. Najbrž
se bomo, glede na to, da smo kmetijska občina odlo-
čili, da bomo imeli člana izvršnega sveta, ki bo
profesionalec in bo odgovarjal za področje kmetij-
stva, verjetno tudi za industrijo, tako da bi bila se-
stava izvršnega sveta nekoliko drugačna od dosedanje.
ko govorim o vsem tem ne morem mimo eviden-
tiranja, ki je bilo prva faza priprav na volitve za
naslednje leto. Ob tem bi dosedanje evidentiranje
pohvalil — tako v KS kot v OZD. Mislim, da so ljudje
evidentiranje vzeli za svoje, torej smo ga podružbili,
saj je že sedaj evidentiranih enkrat več delegatov za
volitve v samoupravne organe, družbenopolitične or-
ganizacije in seveda za delegacije za delegiranje
delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in
interesnih skupnosti, kot leta 1973. Ce bo to eviden-
tiranje, ki mora biti seveda konstantno, šlo tako dalje,
mislim da pri našem družbenopolitičnem delu v občini
ne bo več težav, saj bomo pridobili precej mladih,
novih sposobnih družbenopolitičnih aktivistov" je
zaključil svoje razmišljanje Zvone Masten. n. D.
Odslej SOZD UNIAL Maribor
Prejšnji četrtek, 17. novembra je bil v
največjih kolektivih dveh sosednjih ob-
čin referendum o združitvi v sestavljeno
organizacijo združenega dela. Nad 4 ti-
soč delavcev v TGA „Boris Kidrič" Ki-
dričevo in IMPOL Slovenska Bistrica, se
je na ta dan odločilo za združitev v
SOZD UNIAL — združene delovne or-
ganizacije industrije aluminija Maribor.
Poglejmo rezultate glasovanja v posa-
meznih temeljnih organizacijah združe-
nega dela:
TGA „Boris Kidrič" Kidričevo so gla-
sovalna mesta odprli že ob štirih zjutraj,
zaprli pa so jih ob 23. uri, tako da so
imeli možnost glasovanja delavci vseh
treh izmen. Za združitev se je v posamez-
nih TOZD izrekla ogromna večina
delavcev, kar potrjuje naslednji pregled:
—	v TOZD tov. aluminija za 84,96 %
—	v TOZD tovarna glinice za 88,70 %
—	v TOZD vzdrževanje za 80,50 «7o
—	v TOZD promet za 69,70 %
—	v DS skupnih služb za 86,60 %
V IMPOLU Slovenska Bistrica pa so
glasovalna mesta odprli ob petih zjutraj,
zaprli pa jih ob 17. uri. Za združitev se je
v posameznih TOZD izreklo naslednje
število delavcev:
—	v TOZD stiskalnice za 81,90 %
—	v TOZD valjarna za	80,90 "^o
—	v TOZD livarna za	81,70%
—	v TOZD žičarna za	73,60%
—	v TOZD vzdrževanje za 69,90 %
—	v TOZD investicije za 84,00 %
—	v TOZD montal za	83,10%
—	v TOZD druž. prehrana za 100 %
—	v DS skupnih služb za 90,80 %.
Tako pozitiven izid referenduma v
prid združitve v SOZD UNIAL s sede-
Konferenca sindikata v TGa „Uons
Kidrič" je v okviru tovarniškega praz-
nika — 21. novembra — pripravila za
vse zaposlene delavce v tej veliki delovni
organizaciji in za njihove družinske čla-
ne, v petek zvečer, proslavo s pestrim
kulturnim programom. Zbranim v
dvorani restavracije v Kidričevem so se
predstavili s kuhurnim programom pev-
ski zbor VREZ iz Prevalj na Koroškem,
folklorna skupina ,,Vinko Korže" iz
Cirkovc in domača godba na pihala, ki
žem v Mariboru je prav gotovo rezultat
temeljitih predpriprav in dobrega obve-
ščanja delavcev, ki so tudi pokazali viso-
ko samoupravljalsko zavest socialistič-
nega samoupravljanja z družbenimi
sredstvi.	—OM
Foto: M. Ozmec
TOVARNIŠKI PRAZNIK
deluje v okviru tovarniškega sindikata.
Na proslavi so jubilantom podelili po-
sebne listine, dočim so denarne nagrade,
v skladu z merili samoupravnega spora-
zuma, prejeli že v delovni organizaciji.
Organizacije sindikata se vsako leto
ob tovarniškem prazniku spomnijo tudi
svojih nekdanjih delavcev. Tako so se že
v četrtek zbrali v dvorani restavracije vsi
upokojenci — nekdanji delavci v tovar-
ni, katerim je najprej spregovoril Milan
Krajnik, glavni direktor TGA, za njim
pa še Anton Kurilič, predsednik tovar-
niškega odbora sindikata. V kulturnem
programu pa je sodelovalo DPO Svobo-
da Ptuj. Za minulo delo pa je vsak od
upokojencev prejel 500 din nagrade. Le-
tc^nje srečanje je bilo že deseto zapovr-
stjo. Bolne pa so obiskali na domovih.
Prav tako so predstavniki sindikata v
dneh pred praznikom obiskali vse bolne
delavce po domovih, zdraviliščih in bol-
nišnicah, jih obdarili in se pogovorili o
problemih.	FM
TEDNIK
— 24. november 1977
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Praznovanje dneva JLA v ptujski občini
Dan JLA - praznik
vseh delovnih ljudi
in občanov
Odbor za pripravo prireditev in
proslav ob dnevu JLA —22. de-
cembru pri Občinski konferenci
SZDL, je na svoji zadnji seji spre-
jel dokončen program manifestacij
ob jubileju JLA. Dan JLA bomo
obeležili v sleherni sredini: šoli,
delovni organizaciji in krajevni
skupnosti ter drugod. Celoten pro-
gram obsega vrsto prireditev kul-
turnega, športnega značaja in po-
dobno.
Pomembno je povedati, da bodo
poleg pionirjev in dijakov osnov-
nih in srednjih Sol ptujske občine,
vojašnico obiskali delovni ljudje in
občani ter se med svojim obiskom
seznanili z življenjeni in delom
vojašnice in tako spoznali, da JLA
ni zaprta organizacija, temveč
organizacija družbe, ki se prav ta-
ko kot druge sredine dnevno sre-
čuje s podobnimi problemi kot le-
te.
Osrednja manifestacija rojstne-
ga dne naše armade bo 22. de-
cembra v vojašnici. Akademija v
počastitev praznika bo 21. de-
cembra, na kateri bomo strnili čes-
titke naši armadi in vrhovnemu
komandantu oboroženih sil tovari-
šu Titu. Obeležja 22. decembra
bodo še posebej slovesna, saj so
obenem posvečena velikim jubile-
jem.
MG
V otroškem varstvu
večji vpliv
uporabnikov
Na razširjeni seji izvršnega
odbora predsedstva Občinie
konference SZDL Ptuj, kije bila
28. septembra letos, so zaradi
vei^e kritike delegatov iz zbora
uporabnkov,	obravnavali
dosedanje delovanje samoupravne
interesne icupnosti za otroško
varstvo, delovai^e izv^alcev v
vzgojno varstvenih ustanovah in
drugo problematiko v zvezi z
otroškim varstvom. O tem smo v
TEDNIKU poročali in zapisali
tudi, da bomo sprejeto oceno,
stališča in priporočila lO
predsedstva OK SZDL objavili
Tako je komisga za dclepe
posredovala nasledile ugotovitve:
-	v zvezi s šiijeiijein kapacitet
vzgojno varstvenega zavoda je bilo
ob ustrezni stopigi rasti
ugotovi eno, da je sestav^alec
sredig eroč nega	programa
izgradiije VVZ premak) proučil
potrebe in možnosti krajevnih
skupnosti Prav tako doslg nibilo
nobene aktivnosti za združevanje
sredstev gospodarstva, kot to
predvideva samoupravni sporazum
o temejih planov skupnosti
otroškega varstva za obdobje
1976-80.
—	Skupnost otroScega varstva bi
morala pri ponovni proučitvi
nnrgse rasu
možnost oraniziranega varstva
otrok na domovih z ustrezno
organiziranostjo službe, ki se bo s
tem ukvarjala.
—	Pri načrtovalcu novih stano-
vanj icih sosede je potrebno
proučiti možnost vključevanja
manjših vzgojno varstvenih oddel-
kov v stanovanj ske obj ekte.
—	PravilnJc za sprgem otrok v
VVZ ni ustrezen, predvsem zaradi
prem^hnega vpUva uporabnikov
in zaradi neizoblikovanih kriteri-
jev za sprejem Po novo izdelanem
pravihiku bi morali imeti odločil-
en vpliv za sprejem predlogi
oziroma priporočila iz baze, to je
KS in združenja dela.
—	Pri kadrovskem postojku za
volitve 1978 v skupnosti otroške-
ga varstva ob predhodni razmejitvi
nalog in pravic uporabnikov in
izvajalcev v skupnosti otro3cega
varstva, moramo zagotoviti večji
vpliv iy)orabnikov.
—	!^upnost otroškega varstva
kot uprav^alec počitniškega doma
v Bkjgradu na moiju, mora v
krajšem času izdelati razvojni
program ter k temu pritegniti vse,
ki bodo pri realizacgi tega
programa sodelovali.
Ko mišja za dclepe
V domu JLA v Ptuju razstava pod naskivom
mO - PARTIJA
- REVOLUCIJA
Skupnost beo^ajskih muzejev je v mesecih aprilu in maju pripravila
na beograjskem sejmišču izredno bogato in izčrpno razstavo posvečeno
tovarišu Titu in psirtgL Podobne razstave so organizirane tudi drugod po
Jugoslavgl
Razstavo z isto temo je za območje Slovenije pripravil dom JLA
Ijub^ana. Doslq je bila razstava že v številnih slovenskih mestih, od
ponede^ka, 21. novembra pa je razstava odprta v domu JLA v Ptuju.
Obiskovalec si jo lahko ogleda dnevno od 8. do 12. ure in od 14. do 19.
ure, odprta bo še prve dni decembra.
Obsežno dokumentacijsko gradivo dopoli^eno s fotografijami je
razstav^eno na 40 panojih. Tudi omenjena razstava nosi svečano obelei^e
velikih jubilejev, praznika republike in praznika JLA.
MG
Motiv s proizvodnega traku v enem od obratov naše vojne
industrge.	Foto služba NIU
Nove zobne ambulante - pomembna pridobitev
Ptujčani smo letos dobili nov objekt zobozdravstvene ambulante, ial
pa so njegovi prostori ostali precej časa prazni. Zbrana sredstva so komaj
zadoščala za zgraditev objekta, zato je zmanjkalo denarja za opremo.
Zobozdravstveni delavci so z veliko truda in prostovoljnega vlaganja
končno uspeli nabaviti najnujnejšo opremo, tako, da je v preteklem tednu
Ž? pričela obratovati nova zobozdravstvena ambulanta.
Dr. Joiica Suhadolnik, vodja zobozdravstvene sluibe pri Združenem
zdravstvenem domu v Ptuju nam je za uvod predstavila celoten objekt:
„Prostori so programirani tako,
da so v pritličju prostori za odras-
le, v prvem nadstropju pa je
mladinsko zobozdravstvo v celoti s
specialističnimi ambulantami vred.
Vezni del, ki nas povezuje z objek-
tom splošnih ambulant pa je loci-
ran za zobotehnični laboratorij, ki
bo lepo in moderno urejen, seveda
šele, ko bo potreben denar.
Pred nami je namreč velik prob-
lem. Ko je bil objekt dograjen,
nam ni ostalo sredstev za notranjo
opremo. Ze smo računali, da bo-
mo morali preseliti zastarelo in
dotrajno opremo iz prejšnjih
prostorov v nove, pa nam je v zad-
njem trenutku priskočila na pomoč
s svojo idejo in ponudbo tovarna
Jugodent iz Novega Sada, ki nam
je omogočila, da smo zaenkrat
uredili polovico delovnih prosto-
rov in zobotehnični laboratorij
vsaj z najnujnejšim.
Pod izredno ugodnimi pogoji
nam je Jugodent dobavil opremo,
to nam je omogočilo, da smo
sploh lahko začeli z uresničeva-
njem. Plačilni rok za prvo anuiteto
zapade šele po šestih mesecih po
dobavi opreme. Ni potreben 20 %
polog. Kljub zelo ugodnim pogo-
jem pa je še vedno ostal problem,
kako pozneje odplačevati anuitete.
Naša dejavnost, tako kot vso
zdravstvo, nima sredstev za
razširjeno reprodukcijo. Rešitev
smo začasno našli v plačevanju
anuitet delno iz amortizacijskih
sredstev, vse ostalo pa nam bo
pokrila interesna skupnost.
Želela bi, da bi bili občani
seznanjeni, da nam poleg dobav-
ljene opreme manjka še cel kup
dodatne opreme, katere ne
proizvaja Jugodent, morali jo bo-
mo nabaviti drugod. Ker sredstev
nimamo, računamo na pomoč
gospodarskih delovnih organizacij
po zaključnem računu. Do sedaj
nam je delno pripomogel k olajša-
nju kritične situacije le
Mesokombinat Perutnina Ptuj s
svojim prispevkom, kar nam je
izredno dragocen."
Zanimivo bo morda, kako sedaj
obratujete v novih prostorih?
,,Za odrasle paciente delajo v
pritličju 4 ambulante dopoldan in
popoldan, tako, da je delo sicer z
začetnimi težavami vendarle stek-
lo. Tudi v prvem nadstropju za
otroško zobozdravstvo delo že te-
če, vendar je še problem preselitev
zobotehničnega laboratorija, ker
še tovarniška oprema ni v celoti
dobavljena. No, to nam pri naših
varovancih dela gotove težave,
upam, da bodo to sprejeli z
razumevanjem."
Gotovo danes še ne bi obratovali
v novih zobnih ambulantah, če ne
bi pri vsem tem zobozdravstveni
delavci prispevali ogromno
prostovoljnega dela?
,,Zares. Požrtvovalno iih
delavcev, celotnega ko	je
izredna. Ze v začetku sr	-i
vso skrb za ureditev oko	v
so to velike površine. V	)
namreč, da za to ne bo
To naše delo je potekalo li
delovnih akcijah. Prav z vcij -<
je gledati naše ljudi kako delajo ^^
svoje boljše delovne pogoje ■
bodoče paciente. Paciente >
lahko odslej obravnav v
normalnih pogojih, ne strpane v
hodnikih, kot je to bilo prej."
Ali se bo s pridobitvijb ,!i
obratovalnih prostorov bis/ ao
zmanjšala čakalna doba?
,,Prepričana sem da se bo. Delo
bomo organizirali tako, da bo
čakalna doba skrčena na mini-
mum. Naj ob koncu še povem, da
smo v preselitev vložili vse svoje
sile, veliko mero požrtvovalnosti.
Iz starih prostorov smo preselili
vse sami, lastnoročno, z svojimi
lastnimi vozili, razen težjih stvari
seveda."
M. Ozmec
Dr. Joiica Suhadolnik, vodja
zobozdravstvene službe pri ZZD
Ptuj.
v JAVNI RAZPRAVI
v delovni organizaciji TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem so po TOZD in DS skupnih služb zbori
delavcev, na njih podrobneje razpravljajo o samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev
osebnih dohodkov, v skladu z določili zakona o združenem delu.
Osnutek samoupravnega sporazuma so skrbno pripravile komisije, ki so na tem področju delale več
mesecev. Na zborih je o tem zelo živahna razprava, saj je področje delitve osebnih dohodkov po vloženem, delu
za vsakega delavca najbolj zanimiva tema. Iz razprave je moč povzeti, da je med delavci glede tega še precej
nejasnosti, zato tudi številne pripombe in predlogi, ki jih bodo komisije poskušale kar najbolj tudi upoštevati.
Prav gotovo bo o tem še treba razpravljati, kljub temu pa so v TGA Kidričevo prepričani, da bodo v celoti
in pravočasno, v roku, ki ga določa zakon o združenem delu, sporazum tudi sprejeli, ki mora biti tak, da bo
večini delavcev najbolj ustrezal.	F. Meško
Terenske organizacije SZDL z mestno konferenco
SZDL Ptuj se že v polni meri vključujejo v skupne
priprave in skupno akcijo o preoblikovanju krajevne
skupnosti. To je tudi naloga vseh družbenopolitičnih
organizacij na našem območju, ki dajejo pobude in
usmerjajo občane k pravilnim rešitvam.
Pred dnevi so se zbrali občani na dvanajstih zborih
delovnih ljudi in občanov. Vsi zbori sicer niso bili
polno obiskani, vendar ugotavljamo, da je bilo nav-
zočih mnogo več občanov, kot na katerem od prej-
šnjih zborov. Na vseh zborih so delovni ljudje in ob-
čani govorili o reorganizaciji krajevne skupnosti
Ptuj. Predhodno je vsaka družina prejela posebno
informacijo, v kateri je bil predlog za nove manjše
krajevne skupnosti na zaokroženem urbanističnem
območju, ki bi jih naj bilo trinajst.
Na zborih so predstavniki socialistične zveze tol-
mačili, da imajo delovni ljudje in občani z ustavo vse
pravice, da na samoupravni način uresničujejo svoje
skupne interese na vseh področjih dela in življenja.
Pri tem moramo izhajati tako iz potreb in skupnih
interesov delavcev v združenem delu, kot iz potreb in
interesov občanov v krajevni skupnosti. Da bi lahko
občani bolj aktivno sodelovali, na primer pri snova-
nju programov dela in drugi problematiki v svojem
okolju.
Vsa hotenja širše družbene skupnosti da bi krajev-
na skupnost postala resnična samoupravna družbe-
nopolitična organizacija oziroma temeljna celica na-
šega družbenoekonomskega sistema, nam nalaga ob-
veznost, da je krajevna skupnost organizirana tako,
da lahko uresničuje svoje cilje, ker v sedanji orga-
niziranosti tega ni bilo mogoče.
V razpravah na zborih so se občani strinjali s preo-
brazbo, sa> želijo več sodelovanja in konkretnih reši-
tev. Občani so na zborih razpravljali, da je treba or-
ganizirati take krajevne skupnosti, v katerih bo sle-
herni občan in delovni človek lahko uveljavljal svoje
temeljne samoupravne pravice na nepx3sreden način,
saj tako narekujejo potrebe po boljši in vsebinsko
bogatejši krajevni samoupravi.
Na zboru terenskih organizacij SZDL L, II. in III.
teren so se občani odločili, da bi združili predlagane
skupnosti in sicer ,,staro mesto" in ,,Center" v enot-
no krajevno skupnost pod novim imenom KS ,,Du-
šan Kveder" Ptuj. Na zboru delovnih ljudi Vičava in
Orešje so se občani strinjali o preobrazbi krajevne
skupnosti, toda menili so, da bi nova krajevna skup-
nost nosila ime KS ,,01ga Meglič". Prav tako so se
občani IV. terena SZDL odločili, da bi nova krajevna
skupnost nosila ime po Borisu Ziherlu, saj se po njem
imenuje že nova stanovanjska soseska.
Po zborih delovnih ljudi in občanov bi bilo na ob-
močju sedanje krajevne skupnosti enajst krajevnih
skupnosti.
1.	Sedanji I. teren SZDL in II. ter III. teren SZDL
bi bila KS „Dušan Kveder" — 2.600 prebivalcev
2.	Sedanji IV. teren SZDL in V. teren tu bi bile na-
slednje krajevne skupnosti:
a)	KS „Boris Ziherl"
(Rabelčja vas)	1.500 prebiv.
b)	KS „Franc Osojnik"	1.300 prebiv.
c)	KS „Jože Potrč"	2.100 prebiv.
3.	Sedanji VI. teren SZDL bo imel krajevno
skupnost ,,Tone Znidarič" — 900 prebivalcev \
4.	Sedanji VII. teren SZDL Vičava Orešje bi ifnel
krajevno skupnost ,,01ga Meglič" — 900 prebivalcev
5.	Sedanji VIII. teren SZDL Stuki in Krčevina pri
Ptuju se preimenuje v KS ,,Bratov Reš" — 1.000
prebivalcev.
6.	Sedanji IX. teren SZDL bo imel KS Budi-
na—Brstje — 1.000 preb.
7.	Sedanji X. teren SZDL naselje Spuhlja dobi
novo KS Spuhlja z 800 prebivalci.
8.	Sedanji XI. teren SZDL Breg bo imel krajevno
skupnost ,,Ivana Spolenjaka" — 1.500 prebivalcev.
9.	Sedanji XII. teren SZDL Turnišče dobi krajevno
skupnost Turnišče skupaj s 1.200 prebivalci. ap
Priprave
na filateli-
stično
razstavo
Filatelistično društvo Ptuj skrb-
no pripravlja specializirano filateli-
stično razstavo, ki bo odprta od 27.
novembra do 4. decembra v delav-
skem domu Franca Krambergerja v
Ptuju.
Razstava bo obsegala več ozko
omejenih skupin spominskih
znamk, da bi bila čimbolj pregled-
na in poučna. Posebej bo obravna-
vala tematiko iz NOB, življenjske
jubileje tovariša Tita od prve do le-
tošnje zadnje izdaje znamk,
kongresi ZKJ od začetka do danes
in podobno. Zagotavljajo, da na
razstavi ne bo niti ene znamke, ki
ne bi spadala v ustrezno skupino.
Razstavili bodo tudi ovitke in
spominske žige, ki jih je izdalo fila-
telistično društvo Ptuj in tudi druga
društva v zvezi z navedenimi tema-
mi. Zaradi tega pričakujejo, da si
bo razstavo ogledalo veliko obča-
nov in se s tem seznanilo z lepotami
naših znamk. To je prav gotovo po-
trebno, saj mnogo naših občanov
tega ne pozna in ne ve, da takšne
znamke lahko kupijo na naši pošti,
samo zahtevati jih je treba.
Prizadevni člani društva računa-
jo tudi s tem, da bodo vse šole or-
ganizirale skupinske oglede razsta-
ve, saj upajo, da bodo tako navdu-
šili marsikaterega mladega človeka,
ki se bo vključil v krog filatelistov.
f
V Kidričevem skrbne priprave
v okviru krajevne konference SZDL Kidričevo se ter;it-Ijito
pripravljajo na praznovanje dneva republike. Dogovorili so se, ti-; ''odo
proslave po krajevnih odborih SZDL in sicer za samo Ki ' '?vo 25.
novembra v obratu družbene prehrane, v Apačah 26. in v K ;oti 27.
novembra.Proslave našega najpomembnejšega državnega pr. ka bodo
povezali tudi s Titovimi in partijskimi jubileji, zato se nai). ;e toliko
odgovorneje pripravljajo.
Na zadnji seji izvršnega odbora KK SZDL so med drugim
spregovorili tudi o vlogi družbenopolitičnih organizacij v krajevni
skupnosti, zlasti še z vidika ustavnega preoblikovanja KS. Sklenili so, da
Dodo po naseljih, v okviru krajevnih odborov SZDL Kidričevo I. in II.,
Apače, Kungota, Njiverce in Stara postaja sklicali zbore občanov in se
temeljito pogovorili o teh vprašanjih. Gre za to, da se preuči možnost
formiranja novih krajevnih skupnosti v prihodnosti, vendar naj o tem
povedo svoje odločilno stališče občani sami, s pogojem, da so podrobneje
seznanjeni z bistvom ustavnega preoblikovanja KS.	F. Meško
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
24. november 1977
TEDNIK
Telesna kulmje sestavni de!
druSjene dejavnosti
o stanju na področju telesne kul-
ture v ptujski občini smo že poro-
čali in sicer oceno, ki smo jo slišali
na volilni konferenci aktiva ZK
delavcev v telesni kulturi. S
podobnimi problemi se ukvarjajo
tudi v ostalih občinah mariborske
regije in verjetno še v nekaterih v
SR Sloveniji. Dejstvo je, da
telesnokuhurna dejavnost, njena
vloga in razvoj ni domena le tele-
snokulturne skupnosti, temveč nas
vseh, v delovnih organizacijah,
krajevnih skupnostih in drugih sa-
moupravnih sredinah.
O oceni delovanja samoupravne
interesne skupnosti za telesno
kulturo v občini Ptuj je tekla
beseda tudi na razširjeni seji izvrš-
nega odbora predsedstva občinske
konference SZDL, ki so ji
prisostvovali tudi člani izvršnega
odbora, sekretariata aktiva ZK in
samoupravne kontrole pri TKS.
Posredujemo vam stališča, ki so jih
sprejeli udeleženci seje.
Pri uveljavljanju in akcijski
opredelitvi samoupravne interesne
skupnosti za telesno kulturo in
razvijanju samoupravnih odnosov
v TKS smo v zadnjem obdobju (za-
dnjih treh letih) naredili velik na-
predek. To pa ne pomeni, da smo s
stanjem lahko povsem zadovoljni.
Posebno pozornost bo v bodoče
potrebno posvetiti naslednjim
vprašanjem:
Delegatski odnosi in razmerja:
Pri uveljavljanju delegatskih
odnosov in razmerij so ugotovili,
da imajo v skupščini TKS
pievladujoči vpliv pri oblikovanju
politike izvajalci. V pripravah na
volitve 1978 bo SZDL morala pri
kadrovanju v temeljne delegacije v
KS in TOZD zagotoviti večjo pri-
sotnost uporabnikov, kar se mora
odražati tudi pri konstituiranju or-
ganov skupščine. Temeljne delega-
cije v TOZD in krajevnih skup-
nostih področjem telesne kulture
niso posvetile dovolj pozornosti,
saj je bilo predlogov pri načrto-
vanju politike TKS v občini iz teh
sredin premalo. V bodoče bodo
osnovne organizacije zveze sindika-
tov in krajevne konference SZDL
morale kandidirati tiste delegate, ki
bodo kot uporabniki imeli večji
vpliv na razvoj telesne kuhure v
občini.
Pri tem velja omeniti, da se izva-
jalci večkrat pojavljajo tudi kot
uporabniki, vendar sprejetih usme-
ritev razvoja in dela skupnosti ne
zastopajo v sredinah kjer živijo in
delajo.
Sredstva:
Pri zagotovitvi finančnih sred-
stev za dejavnost telesne kulture v
ptujski občini smo v zadnjem ob-
dobju dosegli velik korak naprej.
Ugotavljamo, da so materialna
sredstva z ozirom na programe dela
in nezadovoljiv položaj telesne kul-
ture v preteklih obdobjih občutno
premajhna.
Zato se bo v naslednjem
obdobju morala prioriteta
pri razdeljevanju sredstev obr-
niti v korist telesne kulture, ne
pa da je telesna kultura vedno tista,
ki se ji stopnja zmanjšuje.
Objekti:
Položaj na področju izgradnje
objektov, namenjenih za razvoj
telesne kulture, se izboljšuje, kar
nam zagotavlja tudi razvojni
program do leta 1980, ki predvi-
deva v vsaki krajevni skupnosti
večnamensko igrišče. V naslednjem
srednjeročnem obdobju se bomo
morali zavzemati, da bomo v inve-
sticijskem programu iz sredstev
TKS, KS in TOZD ter ostalih
zagotavljali v KS takšne objekte
(mini stadione), ki bodo omogočali
predvsem množičnost telesne kul-
ture v naši občini.
Kadri:
Na področju pridobivanja ka-
drov (štipendiranje, lastni vzgo-
ji") smo v preteklem obdobju na-
redili občutno premalo. Srednje-
ročni program do in po letu 1980
bo moral pri pridobitvi kadrov
upoštevati prioriteto, kar je zane-
sljiv porok za množičen in kvali-
tetnejši vzpon telesne kulture v
občini.
Vlogo organizatorjev ter
funkcionarjev osnovnih telesnokul-
turnih organizacij bodo morali pre-
vzeti družbenopolitično aktivni ob-
čani, predvsem mladi komunisti.
Sodelovanje TKS z ostalimi SIS:
Razvoj telesne kulture v naši ob-
čini se mora v bodoče bolj odraziti
tudi v programih SIS za vzgojo in
izobraževanje, otroško varstvo ter
kulturne skupnosti. Tu gre pred-
vsem za skupno programiranje in
financiranje programov izgradnje
športnih objektov in pridobivanju
kadrov. Naloga TKS je, da se v
najkrajšem času sestane z ostalimi
SIS ter že v letnem programu za
prihodnje leto poskuša najti rešitve
v skupnem programiranju.
Sodelovanje občinske TKS z
republiško:
Z dosedanjim sodelovanjem ne
moremo biti zadovoljni. Želimo,
da se na področju telesne kulture v
Sloveniji vzpostavi boljši sistem
solidarnosti, zlasti ko gre za
manjrazvita območja. Potrebno bi
bilo spremeniti kriterije združe-
vanja sredstev za skupne naloge,
kakor tudi merila za dodeljevanje
kreditov in izgradnjo športnih ob-
objektov.
Predšolska telesna vzgoja:
Kljub mnogim poskusom še ni
zaživela, predvsem ne za tiste pred-
šolske otroke, ki niso vključeni v
vzgojnovarstvene zavode. Zlasti v
krajevnih skupnostih bomo morali
na tem področju narediti odloč-
nejše korake.
Šolska športna društva:
Šolska športna društva so bila
organizirana in so delovala že pred
vključitvijo telesne kulture v sistem
dogovarjanja in financiranja,
vendar se je stanje ob ustanovitvi
TKS bistveno izboljšalo. Ob prido-
bitvi bazenov in ostalih objektov
moramo več pozornosti posvetiti
akcijam, predvsem na zunanjih
šolah, kot so naučimo se plavati,
smučati itd. Šolska športna druš-
tva, ki morajo delovati izven šol-
skih dejavnosti na šolah, morajo
dobiti ustreznejši položaj kot
doslej.
Delavske športne igre;
Delo komisije za te igre pri ob-
činskem svetu ZSS ni opravičilo
zaupanja in obstoja. Poprečna sta-
rost delavcev v naših delovnih or-
ganizacijah je izredno nizka in sta
iz tega razloga potrebna predvsem
množična rekreacija in šport. Te pa
do sedaj ni bilo, če pa se je že orga-
nizirala, sta bila kvaliteta pa tudi
množičnost na izredno nizki stop-
nji. S tem vprašanjem se mora ob-
činski svet ZSS soočiti in sprejeti
takšne rešitve, ki bodo tej dejav-
nosti zagotovile množično in stalno
športno aktivnost. Naloga OO ZSS
v večjih delovnih organizacijah je,
da tudi" z ustreznimi kadrovskimi
rešitvami omogočijo delovnemu
človeku večjo možnost rekreacije in
športnega udejstvovanja.
Množičnost — rekreacija:
Z množičnostjo v ptujski občini
ne moremo biti zadovoljni. Pre-
malo je množičnih akcij, kar je po-
sledica pomanjkanja kadrov. V
bodoče bo potrebno na tem po-
dročju planirati in organizirati več
tekmovanj ne glede na rezultate,
saj je šport namenjen vsem delov-
nim ljudem in občanom.
Portoroški sklepi — vrhunski
šport:
Se naprej se moramo zavzemati
za dosledno izvajanje sprejetih
smernic, saj beležimo vidne
rezultate tako v kvaliteti kot
kvantiteti. Vrhunski dosežki
morajo biti vidno stimulirani.
Prihodnje leto moramo priorheto
že izvajati in upoštevati
racionalizacijo dejavnosti, ki bi se
naj upoštevala v novih tekmovalnih
sistemih. Tega sedaj ni, ni
dodelanih tekmovalnih sistemov,
obstoječi pa so tekovanja bolj po-
dražili kot pocenili.
Klubaški odnosi:
V ptujski občini so pri delu TKS
oziroma v telesnokulturni dejav-
nosti še vse preveč prisotni ozki
klubski interesi, ki ovirajo
nadaljnji razvoj in kvaliteto dela.
Aktiv komunistov pri TKS bo temu
vprašanju moral posvetiti več po-
zornosti.
Tehnični športi:
Na področju tehničnih športov
(karting, motokros, letalstvo, in
podobno) so ti glede na vrhunske
dosežke v ospredju, njihov status
pa še do danes ni urejen. Vemo, da
je to zelo drag šport in morajo tek-
movalci vlagati lastna sredstva, če
želijo dosegati pomembnejše
rezultate. TKS mora skupaj s klubi
in ostalimi temu v najkrajšem času
posvetiti posebno pozornost
(priporočilo je, da se ustanovi
Občinska zveza za tehnično
kulturo, ki bi s samoupravnim
sporazumom iz najrazličnejših
virov pridobivala sredstva za
nadaljnji obstoj in razvoj te
športne dejavnosti).
Ob koncu naj omenimo, da
morajo družbenopolitične organi-
zacije v krajevnih skupnostih in
TOZD telesnokutlurni dejavnosti
posvetiti potrebno pozornost. Prav
tako moramo zaslužne športnike in
aktivne telesnokulturne delavce
bolj nagrajevati in jim podeljevati
priznanja za dosežene uspehe.
Pri vsklajenem delovanju med
interesnimi skupnostmi bomo
morali pri urbanizaciji in
planiranju izgradnje upoštevati
tudi predloge telesnokulturnih de-
lavcev, skratka bolj celovito ure-
janje okolja.
Udeleženci razširjene seje so
podprli tudi prizadevanja TKS
občine Ptuj za ureditev odnosov z
republiško skupnostjo, v zvezi s
podpisom sporazuma za' združe-
vanje sredstev za skupne naloge.
Kot je znano, ptujska občina tega
sporazuma še ni podpisala, ker
naše obveznosti niso enake tistim,
za katere smo se prej dogovorili.
1. kotar
Obdravski
zavod
za veterinarstvo
in živinorejo
Ptuj,
Ormoška 28
Vsem poslovnim partnerjem, strokovnim sodelavcem,
delovnim ljudem in občanom, posebno pa živinorejcem,
čestitamo ob prazniku republike — 29. novembru in jim
želimo prijetno praznovanje!
Slovenska Bistrica

Uveljavljanje
dohodkovnih odnosov
Po ugotovitvah koordinacgskega odbora za družbeno planiranje pri
predsedstvu OK SZDL Slov. Bistrica je bilo gospodarjenje v prvem
polle^u letošnjega leta dokjy uspešno, kar je tudi trdna podlaga za realno
oceno možnosti razvoja v letu 1978. Koordinacgski odbor si je na
podlagi ocene zadal nove natoge, zapisane v stališčih in sklepih. V i^ih je
poudarjeno, da bo potrebno v prihodnjem obdobju pri uresničevenju
srednjeročnega plana v občini posvetiti posebno skrb uveljavljanju
dohodkovnih odnosov, v skladu z določili zakona o združenem delu,
večjemu povezovanju proizvodnje in trgovine ter svobodni menjavi dela.
V	obdobju uresničevanja družbenega plana so bili napori združenega
dela predvsem usmegeni k stabilnejši in hitrejši gospodarski rasti. K^ub
temu so bila v bistriški občini opazna precejšrga nihai^a v rasti
družbenega proizvoda, zlasti neusklajenost med rastjo proizvodnje in
finančno realizacgo.
Ta ugotovitev je bila tudi napotilo OK SZDL Slov. Bistrica, da bo v
bodoče usmeijala vse napore za doseganje družbeno dogovorjene ravni in
stabilne gospodarske rasti. Poudarili so, da bo potrebno kritično oceniti
izvajanje dogovora o temeljih družbenega plana občine in ugotoviti
osebno odgovornost tam, kjer tega ne doseglo. Postavka se tudi
vprašanje realnosti planirarya pri vseh podpisnikih dogovora. V občini
namreč ugotav^ajo, da rast družbenega proizvoda ni povsem v dcladu s
planicimi predvkievanji, zato se tudi zmanjšuje akumulativna sposobnost
gospodarstva.
V	nasledile« obdobju bodo posvečali posebno skrb tistim
organizacgam združenega dela, ki so v preteklem letu poslovale z izgubo
ali pa so bile na meji rentabilnosti, povezano z možnostmi novih
proizvodnih usmeritev in programov. Posebej bodo preučiM tudi primere
čezmernega zaposlovanja administrativnih delavcev. Dosledneje bodo
tudi uve^av^ali merila za deUtev osebnili dohodkov po delu.
Viktor Horvat
Velike kadrovske potrebe
Dijake četrtih letnikov gimnazije
Dušana Kvedra v Ptuju je v petek,
18. novembra predsednik skupšči-
ne občine Ptuj BRANKO GOR-
JUP seznanil s kadrovsko
problematiko ptujske občine.
Obširneje je spregovoril o velikih
kadrovskih potrebah našega
gospodarstva in družbenih
dejavnosti, kar je tudi zapisano v
kadrovskih planih organizacij
združenega dela.
,,Že danes bi lahko v ptujski
občini zaposlili okrog 600 mladih s
srednješolsko izobrazbo raznih
poklicev, 354 takih, ki imajo višjo
izobrazbo, prav tako velike pa so
potrebe po visoko izobraženih
kadrih" je med drugim dejal
Branko Gorjup ptujskim gimnazij-
cem, ki bodo v tem šolskem letu
maturirali.	N. Topo lovec
Težak in naporen je poklic
miličnika, še posebej pa je neva-
ren. Kljub temu najdejo miličniki
po napornem delu še vedno toliko
časa, da se angažirajo na vseh
področjih družbenega življenja, da
se izpopolnjujejo, da krepijo
svojo telo, ipd.
Izredno aktivni so na družbeno-
političnem področju. Pred kratkim
so v svoji delovni skupnosti opra-
vili volilno konferenco ZKS,
izvolili novo vodstvo ustanovili so
osnovno organizacijo ZSMS, tudi
njihova sindikalna organizacija je
izredno aktivna, izdali so svoj prvi
stenski časopis, skratka, toliko
zanimivega, da smo se odločili del
njihove aktivnosti predstaviti širši
množici.
Terezija Mramor, sekretarka
osnovne organizacije ZK na
postaji milice Ptuj, nam je o orga-
niziranosti komunistov povedala:
,,Naj povem le o delu in nalogah
osnovne organizacije ZK, ki je
nosilec in kreator vseh političnih
akcij in pobudnik vseh ostalih
dejavnosti na postaji milice Ptuj.
Glavni povdarek dajemo prav
idejno-političnemu izobraževanju
vsakega posameznika, obstaja pa
tudi organizirano usposabljanje,
za katero skrbi komisija za idejno-
politično usposabljanje. Povdarila
bi rada, da je pri nas vsak miličnik
član ZK in da je kot takšen idejno
politično naravnana osebnost. Ne
moremo si namreč zamisliti osebe,
ki bi tako odgovorne naloge, kot
jih opravljajo miličniki, lahko
opravljala nedovolj osveščena in
pravilno usmerjena osebnost.
Delo osnovne organizacije ZK je
zasnovano na skrbno pripravlje-
nem programu, ki sloni na
programskih izhodiščih X.
kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS.
Vse akcije so sinhronizirane z
vodstvom drugih družbenopoli-
tičnih organizacij in vodstvom
postaje milice Ptuj, s čimer
dosežemo večjo učinkovitost na
političnem in strokovnem delu.
Kot primer navajam sinhronFzi-
rano akcijo solidarnostnega
zbiranja sredstev za prizadete po
pctresu v Posočju. Odziv vseh
članov ZK osnovne organizacije
sindikata enote postaje milice Ptuj
je gotovo moralni pokazatelj
družbenopolitične osveščenosti in
pravilne naravnanosti. Prav to je
kvaliteta na katero smo še posebno
ponosni."
Živahno in razgibano delo
osnovne organizacije sindikata
postaje milice v Ptuju je predstavil
njen predsednik Franc Simeonov
iz oddelka milice v Destrniku: ,,Ko
govorimo o vlogi sindikata,
moramo pijvedati, da se v organih
za notranje zadeve, konkretno na
postaji milice v Ptuju, aktivno
vključujemo v izpohijevanje nalog,
ki jih je pred nas postavil 8.
kongres Zveze sindikatov Slovenije
in pa seveda naš program, ki smo
si ga za leto 1977 postavili. Naša
osnovna organizacija sindikata je
bila v prejšnjem obdobju manj
aktivna na področju športne
dejavnosti, pa tudi povezava z
vodstvi družbenopolitičnih orga-
nizacij je bila šibkejša. S prihodom
novega vodstva na postajo milice
Ptuj pa smg dobili boljše razume-
vanje z? dejavnost sindikata in
ostaUh organizacij.
Moje mnenje je, da smo v
letošnjem letu napravili izredno
veliko. Organizirali smo številne
akcije na področju športne
dejavnosti. Tudi leta 197^ smo bili
izredno aktivni, saj smo se takoj
vključili v vse solidarnostne akcije
za pomoč v Posočju. Tudi pri
vpisu posojila za ceste, so aktivno
sodelovali vsi delavci PM Ptuj.
Skratka, menim, da je vloga
našega sindikata opravičena in da
smo za delavca zares naredili
precej."
Na postaji milice v Ptuju so pred
kratkim ustanovili tudi osnovno
organizacijo ZSMS. Za predsed-
nika so izvolili Danila Pohorca, ki
je o nalogah mladih miličnikov
povedal: ,,S pomlajevanjem
organov za notranje zadeve,
konkretno s pomlajevanjem naše
enote, smo si mladi zadali nalogo,
da se čim prej organiziramo. No,
vodstvo OO ZKS nam je to našo
željo tudi konkretiziralo. Tako
smo pristopili k delu, pri čemer
nam je veliko pomagal naš mentor
Jože Hutinski. komandir oddelka
milice Podlehnik. Osnovno orga-
nizacijo ZSMS smo ustanovili 10.
novembra letos, šteje pa 20 članov.
Naš načrt dela je precej obširen,
mnogo truda in intenzivnega dela
bo potrebno pri njegovem uresni-
čevanju, je pa v skladu z akcijskim
programom občinske konference
ZSMS. Novoustanovljena orga-
nizacija mladih konkretnih
rezultatov še ni pokazala, čeprav
smo že pred tem veliko delali,
predvsem na področju športa in
rekreacije, kajti moramo skrbeti za
krepost našega telesa. Na prosto-
voljnih delovnih akcijah smo si že
prislužili nekaj denarja, da smo
lahko kupili športne rekvizite.
Seveda bomo z aktivnostjo
nadaljevah, jo krepili, upamo pa,
da nam bo pri tem še naprej
pomagal naš mentor."
Toliko torej o aktivnosti
družbenopolitičnih organizacij na
postaji milice v Ptuju. O drugih
oblikah rekreativne in športne
aktivnosti, pa o prvi številki
stenčasa boste lahko prebrali v
naslednji številki Tednika.
M. Ozmec
Sodelujoči na razgovoru z našim sodelavcem.
Foto: D. Bratovščak
TEDMIK
— 24. november 1977
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
MLADI BIOLOGI NA PREDAVANJU
v okviru 2. republiške razstave
ptic, ki je bila minulo soboto in
nedelo v Ptuju v organizac^i
ptujskega društva za varstvo in
vzgojo ptic, so se v četrtdt
dopoldan zbrali v delavskem
domu Franca Krambergeiia mladi
biologi iz osnovnih sol ter z
zanimanjem prisluhnili predava-
nju profesoi]a Iva Božiča iz
Ljubljane, kustosa ornitološkega
muzeja, ki je na zanimiv m
poljuden način prikazal v sloven-
skem prostoru živeči ptičji svet.
Ob tem pa tudi opozoril na
pomembnost varovalka čistega
okolja in drugih naravnih virov
brez katerih je živalim tako
zožen življenjski prostor, da jim
je slej ali prej »zagotovljeno"
popolno iztrebljenje.
Mice, prebivalke gozdov in
močvirij, človekove prijateljice,
uničev^e številnih zajedalcev,
veselo prepevajoče v svojem
nju-avnem okolju — so v
slovenskem prostoru številno za-
stopane, čeprav nekatere med
njimi v njem nimajo stalnega
domovanja in ga le preletijo ob
selitvi na jug ali ob vrnitvi v svoja
stara gnezdišča.
Profesor Božič je svoje preda-
vanje ilustriral s številnimi dia-
pozitivi, ki jih je sam posnel ob
urah in urah čakanja ter
spremljanja življenja pernatega
sveta.
Ob koncu svejega predav^ja je
mlade biologe opozoril še na
pomembnost hranjenja ptic po-
zimi, postavganje krmilnk; in
gnezdilnic. Skrb, ki jim jo bomo
namenili takrat, ko bo za hrano
n^ težje, bodo ptice bogato
poplačale s svojim petjem spo-
mladi, s svojim poslanstvom, ki
ga im^jo v naravnem oko^u.
mš
Kdaj začetek dela skupnih služb SIS
Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti, ki so dobile svoje nove prosto-
re v prenovljeni zgradbi nekdanjega vrtca v Rajčevi
ulici v Ptuju, bi že zdavnaj morale začeti z delom,
vendar do danes prvotnega sklepa iniciativnega
odbora za ustanovitev skupnih služb SIS, ki je določil
datum 1. september 1977, še niso realizirali.
Tako se je pred nedavnim omenjeni iniciativni
odbor ponovno sestal in kritično ocenil dosedanja
prizadevanja na tem področju ter sklenil, da je
potrebno po hitrem postopku izvesti kadrovski
postopek za novega sekretarja, ki ga vse do danes še
niso uspeli dobiti, kljub številnim razpisom v časopi-
sih.
V zvezi z delovnimi nalogami in predvideno
organizacijo dela skupnih služb SIS družbenih
dejavnosti občine Ptuj je bilo rečeno, da je predlog
pripravila posebna komisija in da bodo potrebe
prinesle temelj itejše rešitve, ki morajo biti odraz dela
skupnih služb in posameznih samoupravnih interes-
nih skuonosti.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
morajo Se na decembrskih zasedanjih razpravljati o
samoupravnih aktih, ki jih morajo imenovane
komisije takoj začeti pripravljati.
Na seji iniciativnega odbora so sprejeli tudi sklep,
da morajo skupne službe SIS družbenih dejavnosti
začeti z delom najpozneje do 1. januarja in so za
izvedbo tega sklepa zadolžili sekretarje posameznih
interesnih skupnosti.	mš
Najlepša, najdražja si,
domovina!
v podružnični osnovni šoli
Vinka Jurančiča v Vitomarcih
bodo tudi letos slovesno
proslavili DAN REPUBLIKE,
pionirji pa se bodo vključili še
v krajevno proslavo, ki bo v
ponedeljek 28. novembra v
vitomarški dvorani
Pred dnevi je tudi ekipa
radia Ptuj obiskala pionirje v
tej šoli in vam za današnjo
oddajo PIONIRJI ZDRAVO
pripravila zanimiv recital v
katerem sodelujejo pevci,
tamburaški orkester, hannoni-
kar in recitatorji Pod
vodstvom prizadevne učite-
ljice VIDE TOŠEVE, se nam
bodo predstavili danes ob 16.
uri in 30 minut	mš
Šolska kuharica Fanika skrbi
za želodčke pionigev, poskr-
bela pa je tudi za snemalno
Foto: R
Pred novo šolo v Vitomarcih smo po snemanju napravili še tale
posnetek vseh sodelujočih.	foto: R
Zakon o prometu
strupov
Za varstvo življenja in zdravja
ljudi in varstvo koristnih živali ter
preprečevanje zlorabe strupov ve-
ljajo za promet strupov in za nad-
zorstvo nad njimi pogoji, ki jih
določa zvezni zakon o prometu
strupov in je izšel v UR. listu SFRJ,
št. 4/77, 14. januarja ter je stopil v
veljavo 30. dan po objavi v urad-
nem listu.
Prednost in posebnost sedanjega
zakona je, da seznam strupov, ki se
smejo dati v promet, ni njegov se-
stavni del. Razlog za to je v tem, da
se mora naveden seznam oziroma
njegove liste (skupine I do IV.) po
potrebi spreminjati, to je dopolnje-
vati, črtati ali popravljati.
Seznam strupov, ki se smejo
dajati v promet je objavljen z
,,(^ločbo o določitvi seznama
strupov, ki se smejo dajati v pro-
met" (Ur. Ust SFRJ, št. 12/77), ta
odločba je v veljavi od 5/3—1977.
V tem zakonu se ne obravnavajo
zdravila, ki vsebujejo strupe, kot
tudi ne strupi, ki se uporabljajo v
laboratorijske in znanstvene
namene ali za primarno proiz-
vodnjo v industriji. Pri navedenih
sredstvih (razen pri zdravilih) pa so
obvezne zahteve tega zakona glede
deklaracije in embalaže.
Strupi so glede na nevarnostno
stopnjo in povprečno smrtno dozo
razvrščeni v štiri skupine. V katero
skupino spada posamezni strup,
mora biti razvidno iz njegove
deklaracije. Iz deklaracije mora biti
razvidno: način, pogoji uskladišče-
nja in varovanje strupa, vsebina
aktivnih substanc, datum proizvo-
dnje, rok uporabe, ime in naslov
proizvajalca ter ime strupa.
Poleg tega mora biti v vsakem
pakiranju strupa še navodilo za
uporabo. V navodilih pa morajo
biti navedeni tudi znaki zastru-
pitve, s čim se je varovati pred za-
strupljenjem in kaj je potrebno
ukreniti za prvo pomc^ v primeru
zastrupitve, kako je uničiti neupo-
rabljeni strup in embalažo ter kaj je
potrebno ukreniti za varstvo člove-
kovega okolja pred škodljivim
učinkom strupa.
Novost v tem zakonu je tudi pri
izdajanju strupa uporabnikom.
Strupe iz I. skupine lahko dobijo s
posebnim dovoljenjem republiške-
ga sanitarnega inšpektorata
Ljubljana le organizacije združe-
nega dela, zasebnikom pa tega do-
voljenja ni mogoče izdati, ker
zakon tega ne dopušča. Torej lahko
zasebniki nabavljajo le strupe iz
II., III. in IV, skupin.
Organizacije združenega dela, ki
se ukvarjajo s prometom strupov iz
I. in II. skupine, morajo voditi evi-
denco o prometu teh strupov in
evidenco o kupcih strupov. V evi-
denco o kupcih strupov je potrebno
vpisati tudi številko osebne izkaz-
nice, zato je prav, da jo imajo po-
trošniki vedno pri nakupu s seboj,
sicer strupa ne bodo dobili. Strupa
ne dobijo tudi osebe, ki še niso
dopolnile 18 let starosti.
Sanitarni inšpektor
Vera LUNDER
(2. nadaljevanje)
Se ENO OPOZORILO: redno uporabljanje odva-
jalnih sredstev lahko občutno zmanjša znosljivost
digitalisovih preparatov, ki postanejo lahko celo ne-
znosni! To velja seveda za vsa odvajalna sredstva, to-
rej tudi za sicer nedolžne odvajalne čaje, ki jih upo-
rabljamo kot ,,čaje za čiščenje krvi, čaje za urejanje
presnove, čaje za shujševalne postopke". Vsi taki čaji
namreč izvajajo bolj ali manj odvajalno delovanje.
Zato: VSELEJ VPRASATI ZDRAVNIKA, kaj je in
kaj ni dovoljeno uživati obenem z digitalisom!
ZELO VAŽNO OPOZORILO: če se primeri, da
menjate zdravnika, oziroma morate k drugemu
zdravniku, ali da morate v bolnico ali pa da morate v
kako zdravilišče, SPOROČITE PO LASTNEM NA-
GIBU, BREZ VPRAŠANJA zdravniku, oziroma
sestri, katere digitalisove preparate uporabljate in
seveda kake količine, oziroma doze. Najbolje in
najenostavneje je, da vzamete uporabljana zdravila z
originalno škatljico vred s seboj.
V. Tehtajte se redno in v določenih presledkih,
kajti prekomerna zreditev pomeni poleg drugega še
nepotrebno obremenitev za srce.
Cim večja je telesna teža, tem večje delo mora srce
opravljati. Med drugim tudi iz tega razloga priporo-
čamo zdravniki, celo zdravim osebam, odpraviti
prekomerno telesno težo.
Tudi pri shujševalnih kurah je umestna, celo po-
trebna previdnost. Opozarjamo pred nasilnim, preveč
naglim shujšanjem. Varno in bolje je ravnati se po
zdravnikovih navodilih in zmanjševati telesno težo le
počasi, postopoma, toda vztrajno do zastavljenega
cilja. 7xlravnik vam bo povedal za vaše telo nor-
malno, oziroma idealno težo in nakazal pravilno pot.
Med drugim je treba upoštevati sledeče: ne opustite
zaradi hujšanja nobenega od običajnih obrokov, ker
je bil organizem ob določenem času navajen sprejeti
hrano. Toda pri vsakem obroku primerno in posto-
poma zmanjšujte vrednost kalorij — se pravi: pojejte
manj!
Da bi shujšali, opustimo: vse, kar je preveč
mastno, v maščobah prepečene ali prepražene jedi
(mnogo bolj zdrava je prekuhana hrana), ogljikove
vodike, predvsem preveč sladkorja in slaščice (čoko-
lada, praline, bonboni, marmelade, konflturne slad-
karije, sladke pijače, pivo — podrobnosti še v na-
slednjem poglavju). Ta navodila veljajo za vsakogar,
ki želi shujšati.
Kdor se bo ravnal po teh navodilih, bo kmalu z
zadovoljstvom zaznal uspeh na tehtnici. Z zmanjša-
njem prekomerne telesne teže obolelemu srcu znatno
olajšamo delo, da mnogo lažje opravi telesu potrebno
črpšilno nalogo.
Naj nam vsaj za določen čas postane navada tehta-
ti se vsako jutro, preden se oblečemo. Pravilno je v
vsako kopalnico namestiti priročno tehtnico. Naglo
povečana telesna teža je eden glavnih in naj-
enostavneje ugotovljivih znakov otekanja, zaostaja-
nja vode v telesu — opozorilni alarm za VODE-
NIČNA OBOLENJA. Dokler je potrebno si vsak dan
zabeležite ugotovljeno težo v posebno knjižico, ki jo
po potrebi pokažite tudi svojemu zdravniku.
NADZIRANJE TELESNE TEZE JE NAJVAŽ-
NEJŠA IN NAJENOSTAVNEJŠA ZDRAVSTVE-
NA KONTROLA. Cim brez ugotovljivega razloga
telesna teža nenaravno poraste, ali se zmanjša, je po-
trebno o tem se pogovoriti z zdravnikom.
VI. Na kratko še o jedačah, pijačah in kajenju.
Digitahs pomaga bolnemu srcu. Toda tudi bolnik
sam lahko stori mnogo koristnega za svoje srce,
predvsem za njegovo očuvanje. Tako n. pr. pri
uravnanju dijetne hrane, pri uživanju pijač, pri kaje-
nju ipd.
Človek se počuti dobro, če SE HRANI IN PIJE
KOT IZBIRCNEŽ. Ali veste, kaj je za to potrebno?
PRAVILA ZA IZBRANO HRANO: Jej malo in
res izbrano, tudi premišljeno bodi zelo skop s
škodljivo soljo, pa dodaj raje več okusnih začimb.
Uživaj, kot že rečeno, predvsem nemastno lahko hra-
no — malice naj bodo predpoldne skromnejše in tudi
sestavljene iz lahke hrane, prav tako popoldne še naj-
bolje eno jabolko, toliko pač, da pomaga prestati s
tesneje odmerjenim glavnim obrokom. Nikakor pa ni
potrebna prestroga dijeta: nikakšna ,,bolniška hra-
na" namreč ni potrebna. Na kratko: najbolje ugodite
svojemu bolnemu srcu, če si skromno odmerite lahko
in ne preslano hrano.
MED TEŽJO — PREOBREMENILNO HRANO
ŠTEJEMO: Vse stročnice, maščobe, slanino, mastne
klobase, napenjajoče oluovtnice, pečen krompir,
mastne trde sire, čebulo, vse porovke, česen, kre-
maste torte, sardine v olju, jegulje, pečeno gosje me-
so, svež kruh (če povzroča napenjanje). PREVEČ
SLANO je: prekajeno svinjsko meso, prekajene klo-
base, slaniki, sardele, sardelja pašteta, slane kumari-
ce, s soljo potresena peciva, nasoljeni lešniki, v soli
konzervirane začimbe, konzervirane umetne juhe ipd.
Dodatno k naštetemu je seveda treba še upoštevati
posebna zdravnikova navodila.
Običajno so DOVOLJENE VSE PIJACE, če jih
bolnik dobro prenaša. Kljub nevarnosti otekanja, ni
nujno trpeti žeje, a vendar je zelo važno, DA
POPIJETE LE TOLIKO, KOLIKOR JE NUJNO
POTREBNO. ZMERNO UŽIVANJE ALKOHOL-
NIH PIJAC JE DOVOLJENO. Pomirjujoče in kre-
pilno delovanje alkohola je v določenih primerih celo
dobrodošlo. Mnogi srčni bolniki dobro prenašajo
pravo kofeinsko kavo in ruski čaj, ki krepita srčno
funkcijo in pospešujeta izločanje seča. Pri teh
odločitvah pa je potrebno najti individualno odloči-
tev. Sladke pijače je treba skopo uporabljati, ker je
sladkor zelo redilen. Ne pozabite, da so limonade in
podobne pijače dokaj sladkane.
Sledi 3. nadaljevanje
6 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
24. november 1977 —
TEDNIK
Kmalu tovarna sladkorja Ormož
Ze dve leti teče priprava izgradnje sladkorne
tovarne v Ormožu. Izoblikovan je krog ustano-
viteljev, ki ga tvorijo proizvajalci sladkorne
pese, veliki porabniki sladkorja in veliki
odjemalci sladkorja v Sloveniji. Tako je že v
fazi izgradnje tovarne združen krog interesen-
tov, ki ga tvorijo kmetijske delovne organizacije
v severovzhodni Sloveniji, delovne organizacije
živilske industrije, ki kot surovino rabijo
sladkor in trgovske delovne organizacije. Ta
krog tudi istočasno združuje del sredstev v
tovarno ter tako ustvarja trajnejše dohodkovne
odnose.
V dosedanji dvoletni pripravi so bila oprav-
ljena sledeča pomembnejša dela:
Izbrana je tehnologija in dobavitelj opreme
tako domače kot uvožene. Sklenjene so ustrezne
pogodbe, tako da že teče izdelava posameznih
strojev in linij. Sklenjena je pogodba za
montažo opreme in del dela gradbenih del. Ce
bo jesen ugodna se bodo te dni že pričela
zemeljska dela. Vsekakor pa bodo v sredi
prihodnjega leta pričela teči montažna dela
opreme. Gradbišče bo v polnem teku zaživelo
spomladi, ko bodo vsa dela zaposlovala tudi več
kot 800 ljudi. Ob sami izgradnji tovarne poteka
potrebna stanovanjska izgradnja in
infrastrukturni objekti.
Vzporedno s temi deli se že usposablja prvi del
kolektiva, ki mora biti leta 1979, ko prične
tovarna poiskusno obratovati, sposoben voditi
stroje in obvladati celotno tehnologijo prede-
lave sladkorne pese v sladkor. Tako je že sedaj
24 ljudi na usposabljanju v sladkorni tovarni
Beli Manastir in Senta. Za nami je dvoletna
proizvodnja sladkorne pese, ki je pokazala
CKnovne značilnosti industrijskega načina
proizvodnje. V lanskem letu se je proizvedlo
325 vagonov pese v tem letu pa že 1200
vagonov, od tega se je prodalo 1070 vagonov,
ostalo pa porabilo doma. Proizvajalci so
spoznali mehaniziran način proizvodnje.
uspešnost uporabljenih herbicidov, osnovne
zahteve kvalitetne priprave zemlje, potrebe
gnojenja in kalcificiranja.
V proizvodnjo pese je danes vključeno že
celotno področje, tako v družbeni proizvodnji
kot kooperaciji. Povprečno bo v tem letu
proizvedeno več kot 6 ton sladkorja po hektar-
ju, najboljši proizvajalci pa se tudi na velikih
površinah (40 ha) približujejo 9 tonam slad-
korja po ha. Takšni pridelki povečujejo interes
proizvajalcev, ki v prihodnjem letu pripravljajo
proizvodnjo 3,5 do 4.000 vagonov sladkorne
pese. Čeprav je do pričetka dela tovarne še pičli
dve leti, je vendarle to kratek čas za uspešen
štart tovarne, katere vrednost je 2,31 milijarde
din.
Tovarna ne bo samo velika pridobitev za
Ormož, ampak tudi za celotno severovzhodno
Slovenijo, saj bo ob njej zraslo 1000 novih
delovnih mest in intenzivnejša, tržna poljedel-
ska proizvodnja.	Vinko Stefančič
Doseženi uspehi v občini Ormož na področju
gospodarstva, družbenih dejavnosti in infrastrukture
Občina Ormož spada še vedno s
celotnim področjem v rang manj
razvitih družbenopolitičnih
skupnosti v okviru SR Slovenije.
Vsled tega smo s srednjeročnim
planom predvideli hitrejši razvoj
ob jasno določenih nosilcih
razvoja za posamezne panoge
gospodarstva, enako pa tudi v
okviru vseh SIS. Ugotovljena
neskladja med občino in repub-
liko, ki se izkazujejo skozi 50 %
delež kmetijske proizvodnje, v
nizki zaposlenosti, slabo razviti
industriji, slabše razvitih družbe-
nih dejavnostih, moramo skladno
z zastavljenim planom že do leta
1980 bistveno spremeniti in
zmanjšati.
Eden temeljnih pogojev za
hitrejši razvoj so prav gotovo
investicijska vlaganja ter strokovni
kadri ob tem pa utrjevanje samo-
upravnega položaja delovnih ljudi
in občanov.
Ce sedaj skušam sumirati to našo
plansko usmeritev lahko
povzamem ugotovitve, ki jih je
sprejda Občinska skupščina, ko je
pred kratkim na vseh zborih
obravnavala analizo izvajanja
družbenega plana v letu 1977. Te
ugotovitve pa je v celoti povzela in
podprla tudi OK ZKS na svojem
zadnjem zasedanju.
Iz analize izhaja da družbeni
proizvod v občini raste nad
planskimi predvidevanji in to po
stopnji preko 20 odstotkov.
Tudi analiza polletnega in tri-
četrtletnega poslovanja OZD v
občini kaže dokaj ugodne rezultate
in le ena TOZD tričetrtletno
izkazuje večji izpad dohodka.
Ugodna gospodarska gibanja se
bodo po splošni oceni nadaljevala
tudi do konca leta in ocenjuje se,
da bodo nekateri kazalci razvoja še
ugodnejši od planiranih. Določena
odstopanja bodo v kmetijski
proizvodnji vsled pozeb v vinogra-
dih, vendar ne v takšnem obsegu
kot se je sprva predvidevalo.
Velik poudarek v družbenem
planu občine v obdobju 76 — 80 je
dan zaposlovanju nove delovne sile
in do leta 1980 moramo odpreti
preko 900 novih delovnih mest.
Vendar pa ugotavljamo, da je na
tem področju trend predvidene
rasti počasnejši, v letu 1977 za
polovico, kar je vredno vsestran-
ske ocene in kritičnega pristopa pri
reševanju tega problema. Pritiski
delavcev na začasnem delu v tujini,
pa tudi vseh, ki doma iščejo delo,
so vsak dan močnejši. Vendar
predvidevamo, da bomo do konca
leta uspeli na novo zaposliti okrog
120 delavcev.
Investicijska dejavnost, ki je
pogoj za predvidevano spremembo
strukture gospodarstva v korist
sekundarnega sektorja in za nove
zaposlitve, poteka v okviru
planiranih postavk.
Ze v tem letu se prične z določe-
nimi deli pri Tovarni sladkorja v
Ormožu. V Središču bo pred
praznikom odprta nova proizvod-
na hala Droge Portorož, TOZD
Gosad za predelavo zdravilnih
zelišč in gozdnih sadežev. Investi-
cijska vrednost projekta znaša
preko 35 milijonov dinarjev,
zaposlitev bo v prvi fazi dobilo
okrog 50 občanov. V Ormožu je v
izgradnji blagovna hiša TIME
Maribor, ki bo skupaj z obratnimi
sredstvi veljala investitorja 45
milijonov dinarjev. Naše ostale
OZD iz gospodarstva pa so v tem
letu intenzivno pripravljale dolo-
čene projekte za nadaljnji razvoj
in širitev, ob tem pa vlagale vse sile
v modernizacijo obstoječe
proizvodnje.
Dokajšnje uspehe pa beležimo
pri investicijah na področju
družbene infrastrukture. Zgrajena
je POS Ormož v vrednosti 12
milijonov in v njej bo našlo
možnost za izobraževanje preko
100 naših učencev. Občinska
skupnost OV je ob Tednu otroka
otvorila preurejeno vzgojno var-
stveno ustanovo pri Tomažu v
vrednosti 900.000 dinarjev, inten-
zivne pa so priprave za izgradnjo
vrtca v Podgorcih, Prav tako
bomo ob Dnevu republike otvorili
adaptiran kulturni dom v Ormožu,
dela pa so v teku tudi na preure-
ditvi kulturnega doma v Podgor-
cih,
Veliko naporov in sredstev pa je
bilo v tem letu vloženih na moder-
nizaciji cest, tako republiških kot
občinskih. Največja pridobitev je
prav gotovo moderniziran cestni
odsek Pavlovci — Miklavž
(vrednost 8,8 milijonov), potem
odsek magistralne ceste skozi
Mihovce (5 milijonov), pa skozi
Žerovince (2 milijona). Modernizi-
rale so se tudi ceste Ormož—To-
maž, Podgorci—Bresnica, Sodin-
ci—Vičanci in v samem naselju
Miklavž, kar znaša dodatnih 5
milijonov, ki so jih v veliki večini
zbrsdi občani preko samoprispev-
kov.
Tudi na področju vodooskrbe
smo veliko storili. Primarni vod je
speljan iz Ormoža v Središče, pa iz
Hajndla do Bresnice. Dodatno
smo na otoku pridobili nove vodne
vire ter zgradili enoten vodo hram.
V vse to je bilo vloženih 11,2
milijona dinarjev.
Prav tako se v Ormožu dokon-
čuje 41 družbenih stanovanj. Se bi
lahko našteval uspehe, pa naj pri
koncu omenim le dva: nov lovski
dom pri Veliki Nedelji in nov Dom
gasilcev v Središču, ki pa sta bila
izključno zgrajena s sredstvi
občanov teh KS,
In če zaključim: veliko smo
storili, vendar ni časa za preveliko
samozadovoljstvo. Vsi delovni
ljudje in občani bomo morali
vlagati še velike napore za vse-
stransko izpolnitev našega srednje-
ročnega načrta, ki s sabo prinaša
lepši jutri,	Mirko NOVAK
Milko Novak, predsednik
skupščine občine G^ož
Prijateljsko sodelovanje
občine Ormož z drugimi
občinami v Jugoslaviji
Občina Ormož je „ uradno" po-
bratena z občino Vrnjačka Banja
iz SR Srbije, Zraven dokaj razvite-
ga sodelovanja med našima dvema
občinama, pa imamo v Ormožu
široko odprta vrata za najraz-
ličnejše oblike sodelovanja z
vsemi, ki jim bratstvo in prijatelj-
stvo med narodi in narodnostmi
Jugoslavije; skratka sodelovanje
med ljudmi naše domovine, pome-
ni veliko, neprecenljivo bogastvo.
Takoj v uvodu pa je treba poveda-
ti, da tako kot mi čutijo tudi ob-
čani Vrnjačke Banje, Novega
Travnika, Cakovca, Varaždina itd.
Se posebno znajo svojo gostoljub-
nost izkazati občani bratske občine
Vrnjačka Banja, kar so mnogi naši
ljudje spoznali že v času NOB,
enako pa vsi udeleženci Vlakov
bratstva in prijateljstva sedaj v
svobodi.
Pa da preidem k bistvu prispev-
ka, v katerem želim spomniti na
letošnji prispevek vseh delovnih
ljudi in občanov naše občine k utr-
jevanju bratstva in prijateljstva
med našimi narodi.
Pričeli so mladi s svojo enkratno
manifestacijo pobratenja mladine
iz občin Vrnjačke Banje, Velenja,
Novega Travnika, Splita in Ormo-
ža, Vsi prisotni na tej manifestaciji
bratstva in prijateljstva so s pono-
som v srcu gledali na mladi rod, ki
je to veliko pridobitev revolucije
globoko doumel in prevzel kot del
svojega vsakodnevnega dela, vese-
lja, radosti, kot del nečesa po-
membnega, kar nas druži, nam da-
je moč, kar nam pomeni napredek
in mir. Mladina je nadalje v
tem letu sodelovala izmenično na
raznih MDA v pobratenih obči-
nah. Tako se je nekaj naših mla-
dincev udeležilo MDA v Novem
Travniku, enako pa so ob naši or-
moški delovni akciji, pri izgradnji
primarnega	vodovoda
Hajndl—Bresnica, pomagali mladi
iz Splita in Vrnjačke Banje,
Šola Središče in šola v KS Prelji-
na pri Cačku sta v počitniškenn ča-
su izmenjali po 20 otrok. Mladi
Središčani so bili gostje svojih
vrstnikov v Preljini, 14 dni pa so
gostili svoje prijatelje v Središču.
Mnogo novih vezi so stkali ob tej
akciji in prav gotovo je to pot in
oblika, ki jo je pri razvijanju j
bratstva in prijateljstva treba vse-
stransko podpreti.
Kot vemo pa se je sodelovanje in
pobratenje razširilo tudi na neka-
tere KS. Ze več let sta pobrateni
KS Središče ob Dravi in KS Prelji-
na iz SR Srbije, KS Velika Nede-
lja ima sklenjeno „pobratinstvo" s
.KS Gračac iz Vrnjačke Banje,in
pretekli mesec sta ta korak opravili
tudi KS Podgorci in Podunavci
fffav tako iz Vrnjačke Banje. Letos
so bile delegacije iz teh KS v naši
občini ob krajevnem prazniku v
Središču in pri Veliki Nedelji.
Prav gotovo pa moramo v
zakladnici bratstva in prijateljstva
ohraniti tudi letošnjo „karavano"
120-tih kmečkih proizvajalk, žena
iz Srbije, ki so bile v n^i in še v
ostalih občinah podravske regije, v
začetku jeseni.
Ob tem pregledu sodelovanja je
potrebno omeniti tradicionalno
vsakoletno sodelovanje osmih ob-
čin Slovenije in Hrvatske, ki ga
vodijo občinski sindikalni sveti.
Letos je bila gostiteljica osrednjih
prireditev Krapina, naši delovni
ljudje pa so sodelovali s kulturnimi
manifestacijami, pripravili pa smo
tudi posvetovanje o kmetijstvu.
In pred dobrim tednom se je še
Občinska organizacija ZRVS Or-
mož vključila v manifestacije
bratstva in prijateljstva, ko je bilo
pri nas tekmovanje ekip ZRVS iz
Krapine, Cakovca, Varaždina,
Koprivnice, Maribora, Ptuja,
Slov. Bistrice in Ormoža.
Zato lahko zaključim z mislijo:
V Ormožu na vsakem koraku
doprinašamo h krepitvi bratstva in
prijateljstva med n^imi narodi.
Mirko NOVAK
TEDNIK
— 24. november 1977
DELEGATSKA SPOROČILA - 7
Družbenopolitične organizacije v boju
za socialistično samoupravo
Po vsej verjetnosti bi bilo ncmo-
goCe na tem mestu zaobjeti vsa po-
dročja aktivnega delovanja orga-
niziranih subjektivnih sil, združe-
nih v družbenopolitičnih organiza-
cijah za urejevanje razmer v naSi
skupnosti. Brez dvoma pa so vsa
prizadevanja usmerjena v to, da bi
občani občine Ormož dosegli v
prihodnjem obdobju znatno viSjo
ekonomsko osnovo, ki mora biti
rezultat dejanskih socialističnih
samoupravnih odnosov. Skupna
prizadevanja so usmerjena na dve
področji: doseči boljSe gospodar-
ske rezultate in razviti takSnc
samoupravne odnose, kjer bo od-
ločala volja socialistično in samo-
upravno usmerjenega delavca.
Skozi takSno prizmo moramo
opazovati tudi delo vseh dejavni-
kov naSe o^e družbenopolitične
skupnosti.
Vsi se zavedamo, da nalo^ nista
enostavni, niti lahko dosegljivi. Za
svojo uresničitev zahtevata čas in
zavzetost ter sodelovanje vsakega
našega občana. Tega zadnjega se
dobro zavedamo v vseh družbe-
nopolitičnih organizacijah. Dej-
stvo je, da vseh vpraSanj nismo
uspeli, mnogokrat pa tudi ne znali
dovolj hitro reSevati. Posledica te-
ga je določeno kopičenje nerešenih
vpraSanj in občutek neučinkovito-
sti. Zato je razumljivo, da se
družbenopolitične organizacije,
zraven splošnih družbenih proble-
mov pogosto ukvarjajo tudi z last-
no organiziranostjo.
Socialistična zveza je v teh
prizadevanjih dobila posebno me-
sto. V ustavi, zakonih in perspek-
tivnih razmišljanjih jo postavljamo
kot fronto vseh organiziranih so-
cialističnih samoupravnih sil. To
pa pomeni, da mora Socialistična
zveza, postati sredina, v okviru
katere bo lahko vsak naš občan
dajal pobude za razreševanje dolo-
čenih problemov in tudi vplival na
uresničitev teh pobud. Do dejan-
ske uresničitve te ideje pa je Se
precejšnja pot, ki bo zahtevala Se
mnoge in dopolnitve v naši lastni
organiziranosti, ter spremembe v
načinu našega in ekonomskega
razvoja.
Kam je usmerjena aktivnost v
okviru Socialistične zveze? Kot pr-
vo je to brez dvoma celoten kom-
pleks VpraSanj s področja delova-
nja delegatskega sistema. Ob tem
ugotavljamo, da so v preteklem
štiriletnem obdobju bili storjeni
veliki premiki v sistemu samoupra-
ve, Smelo lahko trdimo, da smo
dosegli novo višjo kvaliteto.
Popolnoma razumljivo je, da Se
zdaleč nismo dosegli tistega, kar
želimo. Po vsej verjetnosti tudi
nihče ni pričakoval, da je možno
doseči cilj v tako kratkem času.
Nekaterih problemov nismo uspeli,
ali pa znali dobro rešiti, kljub
temu, da smo si jih pred štirimi leti
postavili kot cilj. Mnogi problemi
in vprašanja so se z novimi spo-
znanji odprli. Zato je nujno, da
tako prvo kot drugo uresničujemo
v prihodnjem obdobju.
Drugo pomembno vprašanje so
tako organizacijske kot vsebinske
in kadrovske priprave na volitve.
Pred nami so samo Se trije meseci.
Izvedli smo prvo fazo evidentira-
nja, za katero ugotavljamo, da je
bila uspešno izvedena, saj je evi-
dentiranih mnogo več kandidatov
kot v letu 1974. Se vedno pa so v
strukturi pomanjkljivo zastopane
žene in mladi. V naslednji fazi je
pred nami kompleksno kandidira-
nje za vsa področja, — ne samo za
(kandidate) delegate v družbeno-
politične skupnosti.
Tretje pomembno področje, na
katero bi želel opozoriti, je vpraša-
nje lastne organiziranosti družbe-
nopolitičnih organizacij, zlasti Se
Socialistične zveze, za uresničeva-
nje vloge in mesta v naši družbi.
Dejstvo je, da smo poskusili
postaviti takšno organizacijo So-
cialistične zveze, ki naj zagotavlja
uresničevanje funkcije, ki jo ima.
Ugotavljamo pa tudi, da se po vse-
bini nismo dovolj približali
postavljenemu cilju. Temu so
vzrok objektivne razmere, še več
pa subjektivni dejavniki. Doseči
zamisel, ki jo izpostavlja tovariš
Edvard Kardelj ,,Socialistična
nadgradnja, hkrati pa mora tudi ta
družbena baza dobivati impulze iz
ustvarjalne sposobnosti družbe,
kot celote."
To je cilj naSega delovanja in
organiziranosti!
SUvo Bedrač
Delovni ljudje in občani so s
samoupravnim sporazumom
ustanovili občinsko kulturno
skupnost Ormož in s tem zagoto-
vili organizirano in samoupravno
zagotavljanje vsestranskih
možnosti za kulturno življenje
delovnih ljudi, za oblikovanje
kulturne politike, za razvijanje in
zadovoljevanje kulturnih potreb,
za pospeševanje kulturne dejavno-
sti ter za bogatenje slovenske
narodne kulture.
Kulturna dejavnost obsega vse
oblike ustvarjanja, posredovanja
in varstva kulturnih vrednot, zlasti
književne, glasbene, plesne,
gledališke, likovne in filmske
umetnosti, muzejske, galerijske in
knjižničarske dejavnosti, varstva
kulturnih spomenikov, varstva
arhivskega gradiva in ustvarjanje
ter posredovanje kulturnih vrednot
v založništvu, kinematografiji,
radiu in televiziji.
Za območje občinske kulturne
skupnosti Ormož opravljajo
dejavnost na področju kulture:
Zavod za spomeniško varstvo
Maribor, ki vodi registre spomeni-
kov, daje soglasja, mnenja in
dovoljenja za dela na spomenikih,
sodeluje pri arheoloških izkopava-
njih itd. V zadnjih letih je bila pod
njihovim vodstvom obnovljena
kapela v gradu Velika Nedelja in
kritina. V programu do leta 1980
je predvidena obnova celotnega
ostrešja in kritine gradu Velika
Nedelja. Zavod je tudi obnavljal
freske v ž. c. v Ormožu.
Zgodovinski arhiv Ptuj opravlja
službo strokovnega in material-
nega varstva arhivskega in regi-
stratumega gradiva itd. Poleg tega
Se skrbi za razstavo ,,Ormož skozi
stoletja", kjer so razstavljeni
arheološki predmeti iz obdobja
kulttire žamih grobiSČ ter arhivsko
gradivo, iz katerega je razviden
razvoj Ormoža od njegove prve
omembe (1273) do danes. Razstava
je bila odprta leta 1973 in pozneje
popestrena s slikami Ormoža m
okolice.
KULTURA V OBČINI ORMOŽ
Pokrajinski muzej Ptuj sistema-
tično zbira, ureja, hrani,
vzdržuje,e evidentira, strokovno in
znanstveno proučuje muzejsko
gradivo, razstavlja to gradivo, Siri
zanimanje za gradivo z izdajo
katalogov, vodičev in zbornikov
ter drugih publikacij. Pod vod-
stvom arheologov Pokrajinskega
muzeja že več let opravljajo
arheološka izkopavanja v Ormožu.
Edini zavod na področju kulture
v občini je knjižnica, ki predvsem
izposoja knjige, pripravlja razsta-
ve, za otroke prireja ure pravljic.
V okviru knjižnice deluje tudi
recitacijski krožek. Da bi knjiga
bila dosegljiva Cim širšemu krogu
občanov je organizirana t. i.
potujoča knjižnica. Število knjig v
knjižnici se povečuje prepočasi,
precej (756) knjig je bilo nabavlje-
nih v lanskem letu ob razumevanju
Kultiu-ne skupnosti Slovenije, ki je
dodelila precejšen del sredstev.
Amatersko kulturo na območju
občine usmerja in povezuje ter
organizira seminarje za izvajalce
ljubiteljske kulture Občinski svet
ZKO. Občinski svet oz. posamezni
odbori pa neposredno skrbijo za
organizacijo že tradicionalnega
srečanja pevskih zborov severo-
vzhodne Slovenije Oetos je sodelo-
valo 465 pevcev), srečanje
folklornih skupin v Središču,
občinsko srečanje otroSkih in
mladinskih zborov (435 nastopajo-
čih). Sodelovali so tudi harmoni-
karji Glasbene šole Ormož in
tamburaSki zbor Osnovne šole
Središče ob Dravi, Da bi se
ohranila ljudska pesem, je bilo
letošnje kto organizirano prvo
srečanje skupin iz prosvetnih
društev v občini. Posamezne
sekcije DP so sodelovale na raznih
proslavah. Največ so sodelovali
moški pevski zbor DPD Svobode
Ormož, orkester DP Središče in
pihalni orkester glasbene šole
Ormož.
V občini deluje deset prosvetnih
društev: Ormož, Hum, Ivanjkovci,
Kog, Miklavž, Obrež, Podgorci,
Središče, Tomaž in Velika Nedelja.
V okviru društev delujejo pevski
zbori, dramske skupine, folklorne
skupine, pihalna orkestra, mladin-
ske recitatorske skupine, lutkovne
skupine in tamburaSki zbor. Posa-
mezne sekcije so s svojo aktivnost-
jo zapolnile vrzel na področju kul-
ture v občini Ormož saj se že dve
leti ne moremo poslužiti gosto-
vanja poklicnih ^edaliSč, zaradi
preurejanja doma kulture v
Ormožu.
Občinska kulturna skupnost
Ormož je med svoje prioritetne
naloge vključila obnovo kultur-
nega prostora in sicer v vsakem
krajevnem centru po eno dvorano.
V	letu 1974 je bila urejena v Sredi-
šču, v obnovi je dvorana v Pod-
gorcih. Do leta 1980 pa so v
programu Se dvorane: Tomaž,
Miklavž in Ivanjkovci. Sredstva za
obnovo zagotavljajo krajevne
skupnosti prosvetna društva in
občinska kuhuma skupnost ter
kuhuma skupnost Slovenije.
V kulturni skupnosti je bilo
osvojeno stališče kulturne
skupnosti Slovenije, da je v vsaki
občini treba urediti vsaj eno dvo-
rano, ki bo sposobna sprejeti vse
vrste gledaliških predstav, torej
tudi profesionalnih. To dvorano
urejamo od leta 1974 dalje v
Ormožu. Dela so potekala po
etapah, pač tako kot je bilo možno
zagotavljati sredstva. Na znesek,
ki smo ga lahko zagotovili v
občini, smo dobili sredstva
kulturne skupnosti Slovenije kot
dotacijo in sicer v enaki višini kot
smo jih zagotavljali sami.
Poleg sredstev obeh kulturnih
skupnosti so jih zagotovili tudi
delovni ljudje v občini s samo-
prispevkom. 26. novembra 1977
bo dom kulture v Ormožu odprt.
V	njem se bodo že v sezoni
1^7/78 vrstile prireditve name-
njene delovnim ljudem in obča-
nom, da bo končno uresničen
stavek: „Kulturo približati delov-
nemu človeku." Minka Rajh
Dom kulture v Ormožu.
Pripravila: Z. Kodrič in J. Bračič
Problemi šolstva
v občini Ormož
Tudi šolstvo se v naši občini
srečuje vsakodnevno z mnogimi
problemi, katerim je potrebno
posvečati precej časa in dela! Novi
sistem financiranja, ki je bil
osvojen že za letoSnje leto in ki
bazira na oddelku in učencu, je
prinesel v manj razvita področja
precej težav. Znano nam je, da so
šole v odročnih krajih v rahlem
upadanju glede števila učencev, da
že pričenjamo uvajati kombinirani
pouk, da smo torej v dokaj
neugodnem položaju. Na drugi
strani pa seveda v vseh večjih
središčih raste število otrok hitreje
kot zmogljivosti šol. Pri tem bi
bilo nujno, da bi manj razvita in
obmejna področja obravnavali z
nekoliko milejšimi kriteriji.
Nevzdržno je samo zaradi
zadostitve normativom in standar-
dom zapirati šole, oteževati že
prvošolčku obisk Sole, saj so
prevozi vse prej kot udobni, pa
tudi časovno so vezani na zgodnjo
jutranjo uro. Tako je otrok manj
razvitega področja v mnogo težjem
položaju kot njegovi vrstniki v
razvitih sredinah. To ima svojega
odraza na poznejši vpis na srednje
in vse nadaljnje Sole.
V naših Šolah je sedaj poleg
rednega dela mnogo živahneje kot
po navadi. Mnoge seje, sestanki,
posveti so posvečeni problemom
okrog zahtev, ki jih prinaša zakon
o združenem delu. Verjetno Se
nikoli niso ljudje toliko in s toliko
odgovornosti razpravljali o novo-
stih kot sedaj. Marsikaj, kar je
bilo nejasno postaja last prosvet-
nih delavcev in že sedaj je vidno,
da bodo vsi akti ne samo pravo-
časno sprejeti, ampak bodo z njimi
ne seznanjeni ampak prežeti vsi
delavci naših Sol.
Ob tem pa ostala dejavnost ne
počiva. V letošnjem letu smo na
šolah precej investirali v razna
popravila, izboljšave, predvsem iz
sredstev združene amortizacije,
nekaj s krediti. No največja
investicija je osnovna šola, orga-
nizacija za usposabljanje, ki jo
bomo odprli 25. novembra letos v
počastitev naSega državnega praz-
nika. S to delovno zmago, ki so jo
omogočili delovni ljudje naše
občine s svojim {»ispevkom in IS
SRS s posojilom bo reSeno vpra-
šanje nemogočih delovnih pogojev
te naSe Sole. Ce kdo, potem so ti
naši otroci res potrebni novih
prostorov, dobrih delovnih
pogojev, ki jim naj omogočijo
smel vstop v življenje. Ormož, bo s
to šolo pridobil mnogo, več kot
mislimo in ocenjujemo.
Vsi ti napori naSih prosvetnih
delavcev in vseh zi^oslenih na
področju izobraževanja naj bodo
prispevek in počastitev letoSnjih
jubilejev in obveza za Se boljSc
bodoče delo.
Edvard Pajek
Nova osnovna šola — velika pridobitev za Ormož
Programska usmeritev
OK ZKS Ormož (povzetek)
Volilna konferenca OK ZKS Ormož, kije bila 11. novembra, je bolj
kot kdajkoli poprej pred komuniste in vse kmetijske delavce ormoške
občine postavila vptašai^e kompl^snega reševanja kmetgstva.
NespOTno Je, da zaostajamo v družbeno gospodarskem razvoju.
Receptov in rešitev ni vedno mogoče iskati drugod, Mi sami bomo morali
premostiti velik razkorak med razvitimi in nerazvitimi
Prva priložnost se nam ponuja že danes. Projekt tovarne sladkorja
bo moral korenito ^emeniti odnose na podroi^u kmetgstva. Dokončno
bo potrebno razčistiti vprašanje naše orientacge vkmetgstvu.
Kako in kaj je z ureditv^o kmetijskega prostora? Koliko in kakšne
preusmeijene kmetije rabimo? Kako rešiti vpraSanje financiranja
pospeševalne službe, ker se nam mačehovski odnos do te dgavnosti zdaj
maščuje?
Odgovorne delavce v kmetgstvu, predvsem pa vse nas člane ZK
čakajo tord velike naloge. Konec „j^cije 120", ki smo jo izpe^aU na
pobudo CK ZKS ne sme pomeniti zakflučka naših prizadevaig na
podroi^u kmetgstva.
Hitreje bo treba uve^avljati boljši družbenoekonomski položaj
delavcev m kmetov, izpe^evanje dohodkovnih odnosov v vseh oblikah
povezovanja ter odločUni vpliv delavcev na razpolaganje z rezultati živega
in minulega dela.
Med ostalimi pomembnejšimi nalogami, ki čakj^o novo vodstvo ZK
v občini Ormož je prav ^tovo tudi uiesničevaige določb zakona o
združenem delu, temeljita in kritična ocena stanja političn^a sistema in
priprave na volitve.
Pri razv^ai^u samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v
družbenih dgavnostih smo k^ub prizadevanjem šele na začetku potL
Sprejet je bil sklep, da je potrebno v najkrajšem času ustanoviti skupne
strokovne službe SIS.
Na področju idejnopolitične«a usTOsab^anja in izobraževanja
komunistov tečejo priprave na politično šolo, ki bi naj trajala 150 ur.
Se v naprej bo potrebno krepiti idejno in akcg^o enotnost ZK in
bofiše sodelovaje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacgami ZK,
SZDL, ZB, ZSMS, sindikat in društva morajo biti kreatorji enotne
politike.	Tone Luskovič
8-IZ NAŠIH KRAJEV
24. november 1977 —
TEDNIK
KIDRIČEVO
Enim
zasi(rbljenost,
drugim
veselje
Prvi letošnji sneg je bil precej-
šnje presenečenje, predvsem še za
tiste, ki so se odpravili martinovat
k svojim prijateljem in znancem v
bolj oddaljene kraje. Prav gotovo
so bili krepko presenečeni, ko so
našli svoje jeklene konjičke pod
lepo belo snežno odejo, kaj vse pa
jih je čakalo še na poti domov.
Tako se je dogajalo tudi delav-
cem, ki so delali v popoldanski iz-
meni v delovnih organizacijah, ki
delajo tudi ob nedeljah. Posebno
pa so se snega razveselile mlade
prebivalke v naselju Kidričevo L,
ki so si kar na hitro pripravile iz že
pripravljene ,,mase" lepega sneže-
nega moža, ki pa je žal dočakal hi-
ter konec. Toda ne za dolgo, kajti
že kmalu bodo mladi obrazki iz
pričujoče fotografije spet veseli in
radostni, kajti zima prav njim pri-
naša največ!
Morda pa so že tudi zaslutile, da
TVD Partizan organizira v novi
sezoni smučarski tečaj, zato je nji-
hovo poziranje še toliko bolj razu-
mljivo. Sedaj so na vrsti starši,
kajti smučarski rekviziti prihajajo
vse bolj v ospredje in v veljavo!
France Meško
Snežak a „martinovega sne-
ga'* je bii za mlade iz
Kidričevega še posebno zaba-
ven, saj se je držal po strani
kot nekateri, ki so med
vikendom preveč martinovali
Foto: K. Zoreč
Priprave na zbor občanov
in referendum
v krajevni skupnosti Zavrč teče
drugi referendum, ki se bo iztekel
leta 1979. Zbrana sredstva so na-
menili pretežno za asfaltiranje kra-
jevnih cest, vzdrževanje cest in ure-
ditev pokopališča. Za asfaltiranje
so namenili 70 odstotkov sredstev.
Dolgoletna želja krajanov je, da
bi cesti proti Cirkulanam in Dre-
novcu modernizirali. Te želje pa s
sredstvi sedanjega samoprispevka
ne bi uspeli uresničiti. Zato razmi-
šljajo o uvedbi namenskega samo-
prispevka za dobo enega leta. Zbor
delegatov, svet krajevne skupnosti
in odbor za komunalna vprašanja
so se odločili sklicati zbor občanov,
kjer se bodo dogovorili o uvedbi
dodatnega samoprispevka. Zbor
občanov bo v nedeljo, 27. novem-
bra ob 8. uri v gasilskem domu. Po
potrditvi na zboru občanov bodo
razpisali referendum, ki bi naj bil
predvidoma 25. decembra.
Z ozirom na manjrazvitost po-
dročja in nekaterih drugih del, bo
to dodatna obremenitev občanov,
vendar gre v tem primeru za
izpolnitev dolgoletne želje. Z zbra-
nimi sredstvi, ki bodo 30 odstotkov
celotne vrednosti modernizacije,
bosta asfaltno prevleko dobili cesti
Zavrč — Turški vrh — Pestike in
Zavrč — Drenovec. K sodelovanju
pri zagotovitvi sredstev bodo
pritegnili razen krajanov tudi vse ti-
ste, ki imajo na območju krajevne
skupnosti delavnice, lokale, posest-
va ali vikende in stanujejo v drugih
krajevnih skupnostih. Prav tako
tudi delovne organizacije kot so tr-
govska podjetja, gostinci in kmetij-
ski kombinat.
V krajevni skupnosti pričakujejo
v nedeljo polno udeležbo, saj gre za
neposredne interese in želje kraja-
nov.
1. kotar
Dom v Prvencih že pod streho
Prosvetno društvo Prven-
ci—Strelci deluje že lep čas,
vendar do nedavnega še ni imelo
svojih prostorov. Ker je čas poka-
zal, da je dvorana potrebna, so se
vaščani Prvenc in Strele odločili,
da s skupnimi močmi zgradijo
kulturni dom.
Pred dobrim letom in pol so
pričeli z gradnjo, v soboto, 26.
novembra pa bodo s slavnostno
sejo prosvetnega društva proslavili
zaključek gradbenih del na I. fazi
gradnje doma. Dosedanja dela so
veljala 45 milijonov starih dinar-
jev. Vaščani sami so prispevali 32
milijonov din, 2 milijona in 100
tisoč din so prispevale ptujske
družbenopolitične in delovne
organizacije s sredstvi in moralno
podporo pa je vaščanom priskočila
na pomoč tudi krajevna skupnost
Markovci.
V domu bodo našle prostor vse
družbenopolitične organizacije
obeh naselij, ko bo dokončno
urejena dvorana, pa se bodo v njej
zvrstile r^ne kulturne prireditve.
Predsednik prosvetnega društva,
Ivan Galun je povedal, da so pri
gradnji doma sodelovali vsi vašča-
ni od pionirjev do najstarejših,
zato se jim je želel ob tej priložno-
sti zahvaliti za vso pomoč. Povda-
ril pa je tudi, da je dom dokaz
petletnega dobrega sodelovanja
med vaščani Prvencev in Strelcev.
N. D.
Tudi otroci so pomagali pri gradnji novega kultum^a doma.
foto: zk
Sih/estrovanje v novi dvorani
Prihodnje leto bodo v Gabemi-
ku praznovali gasilci 50-letnico
usprfnega delovanja, pol stoletja
— odkar je nekaj zavzetih ljudi v
tem predelu Slovenskih goric
sprejelo pobudo, da ustanovijo
prostovoljno gasilsko četo, v kate-
ro so se domačini vključevali vse
leto, da bi jo lahko registrirali.
V njihovi kroniki je zapisano,
da je takrat pet kmetov podpisalo
posojilo in s svojim posestvom za-
gotavljalo, da bo najeti kredit v
resnici tudi plačan. Za takratni
čas je bila velika novost in prido-
bitev motorna brizgalna, na katero
so bili gabemiški gasilci še posebej
ponosni v času, ko so sosednja
društva gasila še z brizgalnami na
ročni pogon. Ze tega leta so imeli
pet požarov, uspešno gradili gasil-
ski dom in dokupili še nekaj pre-
potrebne gasilske opreme.
Leto 1932 je značilno zaradi po-
stavitve dvanajst metrskega gasil-
skega stolpa, 1932 so razvili društ-
veni prapor, bila pa je ustanovlje-
na tudi godba na pihala, ki je za-
radi pomanjkanja denarja delovala
le štiri leta.
Druga svetovna vojna tudi gasil-
cem v Gaberniku ni prizanesla.
Vse do leta 1950 niso imeli svojih
prostorov, ki so bili porušeni med
vojno. Kmet Janez Hrga jim je
odstopil zemljo, na kateri še danes
stoji zgradba gasilskega doma.
Najprej je šlo nekoliko hitreje;
iz leta v leto so skrbeli za izobraže-
vanje v svojih gasilskih vrstah,
razvili novi prapor in leta 1966 pr-
vič vključili električno sireno.
Kupili so tudi gasilski avtomobil in
drugo opremo, sedaj pa gradijo pri
domu še prostore za dvorano,
dvorano, v katerih bodo že letos
dočakali Novo leto.
Ob tem je zanimivo tudi to, da
so imeli v krajevni skupnosti Jur-
šinci dovolj razumevanja za potre-
be požarne varnosti in da so ga-
berniškim gasilcem vedno prisko-
čili na pomoč. Danes je v društvu
32 aktivnih članov, 12 žensk in
pionirska desetina, izšolali pa so
enega častnika, pet podčastnikov
in osem podčastnic. Aktivnih je Se
tudi 12 podpornih članov.
mš
GLASOVI
Nevljudnost na bencinski
črpalki v Ptuju
Nev^udno obnašanje Petrolovih delavcev na ptujski bencin<ici
črpalki je bilo že večkrat tema pogovora. Da so takšne mvorice resnic ne,
sem se osebno prepričal v nedelo 13. nobembra ob li. uri in 45 minut.
Omenjenega dne sem namreč prišel na bencinsko črpalko po kurilno
oje. Res je t^rat rahlo deževalo, toda če človek potrebuje olje za
ogrevanje prostorov ne more čakati na to, da bo prenehalo deževati ali še
celo do nasledrgega dne, ko ne bo nede^e. Naj pripomnim, da v tistem
trenutku ni bilo na črpalki nobenega avtomobila. Prod^^ec je moral
napraviti nekaj korakov^ degu, nakar je stopil pod razpeti dežnik pri
črpalki za kurilno o^e. Očitno pa mu je bilo teh nekaj kordcov po dežju
preveč. Nadrl me je namreč, zakq hodim po olje v nedeljo, ko imam ves
teden čas za to, uporabil pa je tudi še neka silno nevgudnih besed. Na
moje vprašanje, zakaj ljudi ne obvestigo, da kurilnega olja ob nede^ah ne
mishm prodajati, je molčal.
Tovarišu srednjih let, z očali, priporočam, da se sooči z bontonom.
Prav gotovo bo v tej knjigi nekaj zaiq. Svetujem m.u še nekag: „čimprq
menjajte službo, saj delo s strankami vam očitno ne ustreza. Morda bi
vam bilo lepše v službi, kjer ne bi bilo treba delatu Opozarjam pa vas, da
bomo po Novem letu nagrajevani izključno po rezultatih dela!"
Jože BRACIC
„0H, DA NI KLOPI"
To je vzdih ene od žensk, bila je noseča in se je naslai^ala na plot
na avtobusnem postajališču v Gorišnici, ko je čakala na popoldandci
avtobus. Take primere lahko vidimo na tem postajališču vsak dan.
Vsi občani, zlasti stargši pač ne vedo točno za minuto prihoda ali
odhoda avtobusa pa tudi v gostilni pri Horvatu ne morejo sedeti in
čakati, zato pač vztr^ajo na postajališču, svoje utrujene kosti
haslanj^o na plot, se vsedej^o na prtjago, če je ustrezna in podobno.
Mrda pa le ne bi bil prevelflc strošek za kr^evno skupnost Gorišnica,
da bi na postajališču postavila čisto lareprosto klop. To bi mnogim
potnikom zelo ustreglo.
J. Domanjko
Neživljenjsko drobnjakarstvo
želim biti kratka in jasna. Takole je bilo: Stara sem čez 7o let,
sem bolna na očeh in hodim občasno na specialistične preglede in na
zdrav^enje v mariborsko bolnišnico. Tako mi je tuai zdravnk v
ambulanti v Žetalah napisal napotnico za 14. november, saj sem
morala biti ta dan v mariborski bolnišnici že ob 7. uri. Zdravnik pa je
pomotoma napisal krq zdravjerga Ptuj in ne Maribor, vendar sama
tega nisem opazila. Za odhod na zdrav|eige in za pot domov mi je
potreben spremfevalea
Po zdrav^eigu so mi v Mariboru napotnico v redu potrdili, tako
kot vsakič za obračun potnih stroškov, toda, ko sem v podružnici
regionalne zdravstvene Icupnosti v Ptuju želela obračunati potne
stroške zase in za spremfevalea, je vestna uslužbenka opazila napako in
seveda — nisem bila upravičena do povračila potnih stroškov v
Maribor, temveč samo od Nadol do Ptuja.
Torej, če nočem dobiti zase in za sprem|evalca tiste potne
stroške, naj še enkrat grem k zdravniku v Žetale in potem v Ptiq, in to
s spremfevalcem, zamudim čas in imam prav toliko stroškov za vožrgo
kot stane od Ptuja do Maribora. Vse to zaradi malenkostne napake,
ker je pač zdravnflt napisal Ptuj namesto Maribor. N. K. Nadole 29
KRATKE NOVICE
BORL:
V organizaciji občinskega sveta
ZSS Ptuj in delavske univerze Ptuj
je bil v četrtek, 17. novembra
seminar za predsednike odborov za
SLO in družbeno samozaščito ter
za predsednike OOS in sindikalnih
konferenc. Seminar je potekal v
viteški dvorani, udeležilo pa se ga
je čez 150 vabljenih. Najprej so
slušatelji obravnavali razredne os-
nove : družbene samozaščite in
razvoj varnostnega sistema v Slo-'
veniji od začetka NOB, ustavna iz-
hodišča SLO in vloga DPO,
popoldanski del seminarja pa so
namenili konkretnim vprašanjem
delovanja odborov za SLO in
družbeno samozaščito v TOZD in
v delovnih organizacijah.
mš
BOC:
Delavska univerza Slov. Bistrica
je v sodelovanju s komitejem OK
ZKS Slov. Bistrica v planinskem
domu na Boču izvedla enodnevni
seminar za direktorje temeljnih in
drugih OZD na območju občine,
udeležilo pa se ga je okrog
40 direktorjev. Osrednja tema
seminarja je bila študija E. Karde-
Ija „Smeri razvoja političnega si-
stema socialističnega samouprav-
ljanja". DU Slov. Bistrica pri-
pravljašedvapodobna seminarja, ki
bosta namenjena predvsem sekre-
tarjem OO ZKS in aktiva delavcev
komunistov neposrednih iffoizva-
jalcev. Povezano s tem obravnavajo
tudi priprave na kongresaZK.
VH
CIRKOVCE:
Na območju krajevne skupnosti
nadaljujejo dela pri gradnji tele-
fonske mreže. Drogove so postavili
že v Dragonji vasi in v Mihovcih,
sedaj poteka zakoličenje Se v osta-
lih vaseh. Vsak zainteresiran
krajan mora za gradnjo telefonske
mreže prispevati 5 tisočakov. Pla-
čevanje tega prispevka teče prepo-
časi, zato so pri delu tudi zastoji.
Poleg denarnega prispevka morajo
krajani izkopati po dve jami za
postavitev telefonskega droga.
zk
KIDRIČEVO:
Pred dnevi je delegacija TGA
„Boris Kidrič" obiskala TOZD
livarna lahkih kovin IBT Trbovlje.
Ogledali so si stroje in obrate in se
pogovarjali z delavci o dejanskem
stanju v tej TOZD. Obisk je bil v
okviru priprav na referendum o
združitvi, ki bo v obeh organizaci-
jah 8. decembra letos.
FM
Prejšnji teden so se sestali člani
sveta krajevne skupnosti in se
pogovorili o izvajanju nalog iz
programa KS, zlasti še z vidika
programa dela OS Borisa Kidriča,
ki ima edina v ptujski občini uve-
den celodnevni pouk za nižjo stop-
njo. Na seji so imenovali tudi ini-
ciativni odbor za ustanovitev enote
v okviru komunalne skupnosti.
FM
LOVRENC NA DRAV. POLJU:
V petek zvečer so se sestali člani
odbora za SLO in družbeno samo-
zaščito, ocenili dosedanje delo in
se dogovorili o nadaljnjih nalogah
na tem pomembnem področju dela
KS. V nedeljo pa so se na razširje-
ni seji sestali delegati temeljne
delegacije, sveta KS in vodstev
DPO. Pogovorili so se o aktualnih
vprašanjih dela v krajevni skupno-
sti, zlasti o gradnji novih objektov,
še vedno namreč urejajo lokacij-
sko dokumentacijo za gradnjo no-
vega otroškega vrtca, pogovorili
pa so se tudi o pokopališkem redu
in o drugih vprašanjih.
zk
PODLEHNIK:
Predstavniki Petrolovega motela
in KK temeljnih organizacij ZD
,,Haloški biser" in Ptujskih toplic,
so se sestali na skupni seji in se
dogovarjali o konkretnih oblikah
sodelovanja v programu kurento-
vanja 78 in v času ,,pustnega ted-
na". Program so sicer napravili,
vendar se niso povsem dorekli v ti-
stem delu, ki se nanaša na ponud-
bo spedalitet domače kuhinje.
Časa je še dovolj, da se na to pri-
pravijo in upamo, da nam ne bo
treba znova ugotavljati, da nekate-
ri niso zmogli svojih nalog.
MG
ORMOZ:
Občinska konferenca SZDL je
pripravila seminar o aktualnih
političnih in družbenih vprašanjih
sedanjega trenutka. Seminar je bil
v petek in v soboto, zajel pa je vse
družbenopolitične delavce iz
krajevnih skupnosti. Na seminarju
je predvsem tekla beseda o pripra-
vah na volitve, ocenili so delegat-
ski sistem in obravnavali Kardelje-
vo študijo razvoja političnega
sistema socialističnega samouprav-
ljanja.
zk
PODGORCI:
V krajevni skupnosti so zelo
delavni. S samoprispevkom so
zgradili tri nove mostove, v naprej
pa načrtujejo dokončno položitev
vodovodnega omrežja, obnovo
prosvetne dvorane in dograditev
rokometnega igrišča, s pomočjo
samoupravne interesne skupnosti
pa bodo začeli tudi z gradnjo
novega otroškega vrtca. Krajevna
skupnost je tudi pobratena s KS
Podunavci iz občine Vrnjačka Ba-
nja, zato bodo v prihodnjem letu
organizirali kviz, v katerem se
bodo pomerili predstavniki obeh
KS v poznavanju kmetijstva.
zk
PTUJSKA GORA:
Pod vodstvom Zavoda za
spomeniško varstvo Maribor ob-
navljajo relief Marije zaščitnice v
cerkvi na Ptujski gori, ki je znan
kulturni spomenik evropske vred-
nosti. Delo opravlja en restavra-
tor, financirata pa ga župnijski
urad na Ptujski gori in kulturna
skupnost Slovenije.
N. D.
TEDNIK
— 24. november 1977
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
iz vasi v vas, znova na valu Radia Ptuj
v začetku letošnjega leta so de-
lavci radia Ptuj začeli ponovno
pripravljati včasih tako priljublje-
ne oddaje Iz vasi v vas, ki niso na-
šle samo svojega mesta pri radij-
skih poslušalcih, temveč so nekako
razgibalno vplivale tudi na kraj,
kjer smo jih snemali. Nepozabni
so vtisi s snemanj omenjene oddaje
v Vitomarcih, Kicarju, pa Vurber-
ku in še v nekaterih krajih, kjer so
se po zaslugi posameznih orga-
nizatorjev — domačinov, lotili pri-
prav izredno zavzeto in odgovor-
no, zvečer po opravljenem delu pa
zbrali v tako velikem številu, kot
bi organizirali zbore občanov ali
druge večje javne manifestacije.
Po ponovitvi vseh oddaj, ki smo
jih posneli v prvi polovici letošnje-
ga leta, bomo v mesecu januarju
začeli z novo serijo predstavit^
posameznih vasi in krajevnih
skupnosti ptujske občine, njihove
zanimivosti in prebivalcev ter živ-
ljenja, kakršno je bilo včasih in
takšno kot je danes.
Pred dne\'i smo že končali s te-
renskimi posnetki v Leskovcu v
Halozah in v Juršincih, kjer smo
zvedeli veliko novega in zbrali še
vrsto neobjavljenih ljudskih pesmi,
ki jih Haložani in Slovenskogori-
čani še vedno pojo. Seveda ob tem
mislimo predvsem na tiste, ki so že
v letih, tudi z osemdeset in več kri-
ži, kajti mladi rod, se zanje ne za-
nima, počasi izginjajo v pozabo, v
grob jih neso babice in dedki...
V naslednjih mesecih bo radij-
ska snemalna ekipa obiskala še
številne druge kraje v občini. V ne-
katerih se na te oddaje že priprav-
ljajo in so prvi dogovori že stekli,
nekatere bomo obiskali v nasled-
njih dneh, še najbolj pa bi bili ve-
seli in zadovoljni, če bi iniciativa
prišla iz kakšne vasi same, če bi
nas poklicali in rekli: „Pri nas
imamo to in to, radi pojemo in
igramo in vse to bi radi predstavili
v vaši in naši oddaji IZ VASI V
VAS. Pridite!"
IVIorda se bo to zgodilo že kma-
lu. Rade volje vas bomo obiskali,
se z vami pogovorili in vas posneli.
Korajža velja!	mš
Slovenščina,
slovenščina
Na avtobusni postni v Ptuju
stoji kk)dc (prodajna hišica za
okrepčila), kjer lahko lačni
potnki kupjo „POMFRI KROM-
PIR, TOPU SENDVIČ IN HOD-
OG"!!!
V poduk lastniku: POMMES
FRTTTES, TOPLI SENDViC in
HOT DOG! Tako se pravihio piše,
dosti lepše in razum|ivejše pa bi
bUo, če bi napisali: OCVRT
KROMPIR, TOPLI SENDViC IN
HRENOVKA S KRUHOM.
N. D.
Foto: M. Ozmec
Franc Koren
bo pel
v Cirkovcah
Znani slovenski pevec narodno
zabavne glasbe Franc Koren, včasih
član ansambla Avseniki, bo v nede-
ljo zvečer na zabavni prireditvi za-
baval krajane krajevne skupnosti
Cirkovce in tudi druge občane. Pri-
reditev sodi v okvir letošnjih praz-
novanj ob dnevu republike. Poleg
Franca Korena bodo nastopili še
Slavčki. Prireditev bo v novem do-
mu krajanov Cirkovce in sicer se bo
zabava s kulturnim programom za-
čela že ob 17. uri. Torej, v nedeljo
27. 11. v Cirkovce.
ARHEOLOGIJA V PTUJU
Proslavam in prireditvam ob
praznovanju letošnjega dneva
republike se priključuje tudi ptuj-
ski Pokrajinski muzej z razstavo:
ARHEOLOGIJA V PTUJU — iz-
bor najdb v zadnjih letih izkopa-
vanj. Razstava bo odprta v četr-
tek, 24. novembra 1977 ob 17. uri
v razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra v Ptuju. Razstavljeni bodo
predmeti iz izkopišč za gradnjo
stanovanjskih blokov, srednješol-
skega centra in drugih objektov, ki
so bili najdeni na območju Ptuja
med 1973 in 1975. letom.
Arheološko se je v Ptuju največ
raziskovalo v zadnjih letih, zlasti
bogato arheološko leto pa je bilo
letos, ko so bile obravnavane in
raziskane naravnost rekordne
površine, ki se po sedanjem
zaključenem stanju nanašajo na
26.370 kv. metrov. Samo v Ra-
belčji vasi je bilo letos za gradnjo
dokončanih in raziskanih
25.150 kv. metrov zazidalnih po-
vršin. Kot smo že poročali, za iz-
vedbo tako razsežne akcije se
imamo zahvaliti predvsem števil-
nim arheologom, študentom ar-
heologije, srednješolcem, konzer-
vatorjem, preparatorjem, risarjem,
fotografom in drugim sodelavcem.
Ze zgodaj na pomlad, saj se je z
izkopavanji pričelo letos že v prvi
polovici marca, so se solidarnostno
podali na delo poleg domačih ar-
heologov, skupine iz SAZU in
posameznikov, tudi študentje ar-
heologije ljubljanskega fakultet-
skega oddelka, v juniju pa so jih v
precejšnjem številu zamenjali štu-
dentje beograjske univerze, vmes
so prihajali in odhajali arheologi iz
posameznih slovenskih muzejev ter
iz drugih republiških centrov in
krajev. Prostor za bodoči srednje-
šolski center pa so pripravljali,
združeni v delovno brigado, dijaki
ptujskih srednjih šol sami in svoje
delo zaključfli dosti pred postav-
ljenim rokom. Tako so bile razi-
skave zaključene po sedmih mese-
cih neprekinjenega terenskega dela
in prve dni oktobra so zapustili
Ptuj zadnji udeleženci izkopavanj
v Rabelčji vasi, kjer je bila najpo-
trebnejša tako intenzivna pomoč.
Seveda, izkopavanje je dalo tudi
druge rezultate, ki jih bodo med
drugimi koristili predvsem stro-
kovnjaki in znanstveniki. Na kom-
pleksu vzhodno od Volkmerjeve
ceste je bilo pričakovati številne
najdbe, važne ne samo za zgodovi-
no Ptuja, ampak za celotno ob-
močje, saj je bilo poleg raziskave
intenzivnega, že več let obravnava-
nega obrtniškega centra ob nekda-
nji rimski državni cesti, ki je pelja-
la skozi Ptuj, odkrito tuch poko-
pališče.
Za razstavo smo izbral: gradivo
iz vseh izkopišč, tudi onih, odprtin
v prejšnjih letih. Najznačilnejši in
najštevilnejši so predmeti iz kera-
mike, med njimi pa tudi iz stekla,
kamna, kovine, kosti, srebra in
jantarja, v glavnem najdeni v
obrtniškem delu antične Poetovie
in tudi iz pokopališkega komplek-
sa, kjer so sluŽli kot priloge gro-
bov. Nekaj razstavljenega gradiva
se nanaša tudi na starejše, pra-
zgodovinsko obdobje.
Ni dvoma, da bodo razstavljeni
predmeti, ki so zgovorne priče o
kulturi preteklih civilizacij, vzbu-
dili zasluženo občudovanje in nu-
dili bogat kulturni užitek.
dr. Štefka Cobelj
Razne oWike o^enk, najdene na izkopišču za B—5 v Rabelčji
vasi
Amfora iz g^oba št. 90 iz
izkopišča za B—7.
MANIFESTACIJA PTIČJEGA PETJA,
BARV, POSTAVE IN OBLIKE
O organizaciji, množičnosti so-
delovanja in o gostoljubnosti
starega Ptuja, lahko rečemo vse
najboljše, so med drugim ugotovili
na nedavni 2. skupščini republiške
zveze društev za varstvo in vzgojo
ptic, ki je bila v nedeljo dopoldne
ob 10. uri v prostorih Ptujskih
toplic in so se je udeležili Se
predstavniki hrvaške zveze, občin-
ske skupščine, družbenopolitičnih
organizacij in SIS za varstvo
človekovega okolja občine Ptuj.
Po uvodnih besedah predsedni-
ka Zveze društev za varstvo in
vzgojo ptic Slovenije — Marka
Prašnikarja je predsednik občinske
skupščine Branko Gorjup, čestital
ptujskemu društvu in zvezi za
uspešno organiziranje razstave in
ocenjevanja ptic v Ptuju ter
najzaslužnejšim rejcem ptic podelil
pet monografij Ptuja.
Zveza društev za varstvo in
vzgojo ptic, ki je bila ustanovljena
v letu 1976 vključuje sedaj 19
društev iz vse Slovenije s 606 člani,
saj so na skupščini sprejeli še dva
nova člana — društvi iz Kamnika
in Mozirja. Iz poročila predsedni-
ka Marka Prašnikarja, je bilo
razvidno kolikšno skrb so
posvečali člani v vseh devetnajstih
društvih — varstvu zunanjih ptic
in vzgoji sobnih ptic — pevcev, saj
so za njihovo zaščito in varstvo
sprejeli tudi nekaj pomembnih
dokumentov, ki jih nima še nobe-
na druga republiška zveza v
Jugoslaviji.
Ob tem je bilo postavljeno tudi
zanimivo vprašanje, v katero
samoupravno interesno skupnost
se bodo lahko društva za varstvo
in vzgojo ptic vključila, saj se jih
povsod otepajo ne glede na njiho-
vo vlogo, ki jo za varstvo
človekovega okolja tako humano
in nesebično opravljajo.
To skrb za ptice je potrdila še
druga republiška razstava sobnih
ptic, ki je bila minulo soboto in
nedeljo v športni dvorani Mladika
v Ptuju s 583 razstavljenimi ekzoti,
papigami in križanci, ki so si jih
naši delovni ljudje in občani, pred-
vsem pa najmlajši, z zanimanjem
ogledali.
Ptujčani so kot organizatorji
razstave lahko zadovoljni s
pohvalami, ki so jih dobili za
odlično pripravljeno manifestacijo
ptičjega petja, barv, postave in
oblike. Lahko so zadovoljni z
nagradami, ki so jim jih prisodili
znani strokovnjaki na podlagi oce-
ne vseh razstavljenih ptic. V
rokah Ptujčana Vekoslava Lašiča
je ostala tudi diploma za najlepši
primerek ptička — križanca, ki je
bil tudi proglašen za šampiona 2.
republiške razstave in tekmovanja
ptic v Ptuju. Ivan Gobec je dobil
I. mesto za kolekcijo papig Lutino
in II. mesto med posamezniki za te
papige. III. mesto v kolekciji veli-
kih papig je pripadlo Avgustu
Repcu, mladi Stanko Segula pa je
lahko še posebej vesel II. mesta
med posamezniki za kanarčke-
pevce in III. mesta za kolekcijo
kanarčkov-vrvivcev. Strokovnjaki
pa so II. mesto	za nove
vrste kanarčkov prisodili med
posamezniki — Alenki Lašič.
To so priznanja, ki dajejo novih
moči za delo in obenem obvezujejo
ne samo ljubitelje ptic, temveč vse
naše delovne ljudi in občane, da
končno damo temu društvu tisto
mesto v naši družbi ki mu po
pomembnosti dela, tudi pripada.
MARJAN SNEBERGER
Podelitev priznanj n^boljšim rejcem sobnih ptic.
Posnetek: M. Ozmec
. VIDA ROJIC.
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(24. nadaljevanje)
NITI S0CL\LISTICNE IDEJE RAZPREDENE PO VSEM OZEMLJU
SLOVENSKIH GORIC
Prebivalci Slovenskih goric so bili razočarani nad vladuj očimi
strankami, ki niso znak in ne hotele izboljšati gospodarskih razmer. Že v
I^vih povojnih letih so bili nezadovoljni zaradi slabe zamergave
avstroo^skega denarja v dinaije.
Ker so vsa leta med obema vojnama slabo vnovčevali svoje pridelke,
so si morali sposojevati denar za nakupe poljskem orodja. Svojih dolgov
pa po večini niso mogli vrniti. Zato se je večala odvisnost kmetov od
kapitalistov.
Kjer je segal med množice vpliv komunistov prek društev KFD so
^udje spoznavah, kako prehaja država v odvisnost tujega kapitala, kako
nobena od vlad ni hotela rešiti pereče^ nacionabiega vprašanja v državi.
Beda kmečkega proletariata, ki je živel v bornih kočicah, v katerih
ni bilo dovo^ poste| za vse, ampak so prenočevali po hlevih, na kmečkih
pečeh, kjer ni bilo dovolj kruha in obleke, kjer so odhajali že v otroških
fetih od doma za kruhom kot pastirčki in so neredno obiskovali šolo,
kjer ni bilo denarja za zdravnika in zdravila - vsa ta beda je utirala pot
nacistični propagandi, saj so hitlerjevci obljubljali pod nemškim rajhom
blagostanje.
Le komunistična partija je s tiskom opozarjala, da so obljube
nacistov pesek v oči, da hoče nacizem zatirati podjarmljene narode, da
slovenskega kmeta po Slovenskih goricah izžemajo predvsem nemški
vinooadniki in posestniki, ki imajo najboljšo zem^o v svojih rokah.
Po Slovenskih goricah so komunisti šnih prek društev kmečkih
fantov in deklet letake - proti fašizmu, ki jih je tiskala ptujska
ciklostilna tehnika KP in dnigi tisk, ki ie prebivalce seznargala o
nevarnosti fašizma. To so bile brošure: Hitleiizem v Sloveniji, knjižica
Bratka Krefta o poži^ nemškega parlamenti^ Vtisi Ivana Krefta iz
Hitlerjeve Nemčge, OUmpijade nasipa traja dalje. Ofenziva avstrijskega
fašizma, šest mesecev tretjega rajha in druge.
Najve^i osebnosti iz vrst komunistov v Slovenskih pričah sta bila
zdravnik dr, Jože Potrč rojen 1904 v Vintarovcih, in Jože Lacko rojen
1894 v Kicaiju, ki je kmetoval v Novi vasi pri Ptigu. Dr. Potrč je bU
komunist od leta 1924, Lacko pa, kakor že vemo. od leta 1932.
Dr. Potrč je ideološko vzgajal člane KP v ptujskem okraju. Predaval
je o marksizmu delavcem v iruštvu Svoboda in od leta 1936 pri
Vzajemnosti v Ptuju in vodil redne sestanke članov komunistične celice v
železniških delavnicah v Ptuju. Shajali so se pri komunistu Leopoldu
Vodi in pri kmetu Jožetu Lacku v Novi vasi pri Ptuju. Nova vas leži že na
območju Slovenskih goric. Na Ladcovi domačiji sta bili dve pomembni
konferenci Leta 1936 so se tu sestali vodilni slovenski skojevci in
obravnavali vprašanje legalne^ mladinska glasila, ki naj bi nadomestilo
iunfla 1936 prepovedano glasilo Mlada pota. Konferenco je vodila Lidija
&ntjurc.
Druga konferenca na Lackovi domačp jebila leta 1939. Vodil jo je
organizacgski sekretar CK KPS Tone Tomšič. Na tej pdcrajinski
konferenci za mariborsko, ptujsko, ljutomersko in prekmursko okroge
so obravnavali naloge Partije na teh območjih ter organizacijska
vprašanja. Po sklepu konference so po njej ustanovili okrožni komite
KPS za ptujsko obmoqe. Ustanovni sestanek je bil v jeseni 1939 pri
železničarju Avgustu Hlupiču v Mestnem vrhu pri Ptuju. Sekretar
komiteja je postal dr. Jože Potrč, kHe deloval od leta 1930 kot zdravnik
v Janežovcih v Slovenskih goricah. Člani komitga so bili še: Jože Ladco,
vzgleden komunist, član CK KPS od leta 1940, ko ga je skupaj z dr.
Potrčem doletela ta čast Drugi člani so bili: trgovski ^močnik Mirko
Kože^, delavka Olga Meglič, delavec Rudi Žnidarič, bivši dijak Rudi Ilec
in dijak Zvonko Sardin.
V	Slovenskih goricah so bili na ptugskem območju še drugi
komunisti Franc Osojnik, rojen 1900 iz Desenec, KP od leta 1938,
k^učavničar Franc Rajšp iz Dohča (rojen 1900) in Rudi Ilec (rojen
1914) iz Grajene, so vneto delovali v društvih KFiD.
V	Vintarovcih pri Destrniku je živel proletarsko zaveden
k^učavničar Emest Reš. Hišo je imel na hribu Ojstrovec, Bilje oče treh
sinov in hčere, ki jih je vzgajal v naprednem duhu. Njeeovi sinovi so bili
leta 1942 prvi borci slovenskogoriSce partizanske čete. Družina Reš je
izgubila v boju za svobodo šest svojih članov.
DIJAKI - KOMUNISTI
Iz ptujske slovenskogoriške okolice so izšli tu di trige mladeniči, ki
^ se v ptujski gimnaz^i včlanili spomladi leta 1933 v KP. To so Tone
Žnidarič, rojen 1913 v Novi vasi pri Ptuju, Ivan Potrč, rojen 1913 na
Grajeni in Rudi Ilec, rojen 1914 tudi na Grajeni. Vsi trge so bih
izk^učeni zaradi privrženosti komunizmu iz ptujske gimnazge. Zaprli so
jih januaga 1934 z drugimi mladimi ptujskimi komunisti, ker so zvečer
5. januaqa raztresali v IHuju in okoliših vaseh letake in risali embleme —
sp in kladivo po zidovih raznih stavb. Letaki so opozarjali na četrto
obletnico šestojanuarske diktature in poud^ali, da se le komunistična
partqa odločno zavzema za pravico delavcev in kmetov.
Jun^a 1934 so jih obsodili pri okroži-^m sodišču v IJub^ani na
zaporne kazni od petih mesecev do enega leta in pol. To sta bila
visokošolca Ivan Bratko in Dušan Kveder; dijaki: Rudi Ilec, Ivan Potrč,
Tone Žnidarič in Mirko Centrih; bivša dijaka in kmečka sinova s
Ptujsk^a polja Marko Kuhar in Peter Kureš, trgovski pomočnik Jože
Vnuk, ekonom Franc Kojc ter kovaški mojster Ivan Spolenjak.
Spolenjaku so prisodili največjo kazen, tri leta zapora, ki so mu jo
p^neje še povečali, spričo njegovega revolucinonamega nastopa na poti
vječo.
Ivan Potrč je po zaporu zaradi pisatepke nadaijenosti dobil službo
novinarja pri dnevniku Večernik v Mariboru. Kot pisate^ je obravnaval
socialne probleme domače okolice. Zvest idqi socializma se je pridružil
osvobodilnemu boju.
Rudi Ilec je po zaporu ostal doma in službe kot komunist ni dobiL
Deloval pa je dalje v KP. Na Grajeni je ustanovU celico KP. V njq so bili
tik člani: poljski delavec Jože Korošec iz Krčevine, kije med vdno umrl
v taborišču, kmet Matga Kunstek z Grajene, njegova žena in kočarski sin
Franc Knimberger s Krčevine pri Vurberku, kije padel že leta 1942.
Med komunisti pri Vzajemnosti v Ptuju sta po letu 1938 delovala
brata Ivan in Jože Stanet z Grajene, prvi zidarski, drugi pa pleskarski
pomočnik, ki sta padla kot talca v ieseni 1942.
Na Mestnem vrhu sta stanovala komunista Franc Tušek, rojen 1916,
kmet ki je padel v jeseni 1942 kot talec in Karel Roškar, rojen 1891,
kmet, kije umrl 1944 v taborišču.
Nada^evanje prihodnjič
10-NAŠI DOPISNIKI
24. november 1977 —
TEDNIK
Lončena posoda iz Hranjigovcev
Nežna roka in občutek
za oblikovanje
Na vrtu Plohlove domačije je
iež močil glino. Pred hišo je ropo-
al traktor. V hiši je bila zbrana
vsa družina, sin Mirko se je
ulpravljal na pot. Ko je traktor
uiihnil je nastala vznemirljiva tiši-
na. V Hrnjigovcih, krajevna skup-
nost Tomaž, je vedno tako. Tišino
pretrga le tujčev avto, avtobus,
kakšen traktor ali kamion. Dežne
kaplje so motile to prav izbrano
lišino dneva.
Malo višje od asfaltirane ceste
proti Ormožu stoji drobna hiška z
velikim dimnikom sredi poševne
strehe. V hiški je počivajoča glina,
zgnetena z Mirkovimi rokami, lon-
čarski kolovrat, neoblikovana
posoda, v sosednem prostoru je
mrzla sušilnica in v prostoru med
obema sobama se je bleščala
lončena posoda. Vseh vrst posode
je. Ene se svetijo, druge ne. Nežna
roka jim je dala obliko, tudi tisti
košček lepega, ki bi se lahko ime-
novalo tudi umetnost. No, pa
pustimo to ob strani.
Mirko Plohi je obrtnik. Zanj so
se potegovali tudi v krajevni skup-
nosti Tomaž. Hoteli so namreč
košček tradicije, košček njihovega
življenja in dela. Posoda pa počiva
v hramu Plohlove domačije. V
latvicah ni mleka, v teglih ni
zemlje, v kropjačah ne vre voda,
stene krušnih peči so hladne, tudi
pogačne sklede so prazne, v prat-
fonerjih ni okusne pečenke, v
kafečnikih ni tople jutranje kave...
posode so prazne, lepo oblikovane
in take pripravljene za kupca.
Zunaj je dež, zato nam Mirko z
naglico odpre vrata njegove lon-
čarske delavnice. Je mlad fant,
dosti čez dvajset jih nima. Glas
ima miren in prikupen, je zgovo-
ren da je kaj, nič ne skriva, vesel je
svoje obrti. Čeprav dohodek ni ve-
lik, celo skromen, preskromen je.
Zelo me zanima, zakaj je lončar in
keramik, pa še obrtnik po vrhu.
,,Družinska tradicija me je
prilepila na lončarski stolček in za
kolovrat", pripoveduje Mirko.
„Oče je bil lončar vse do svoje
smrti. Imel je glino v Lukavcih pri
Ljutomeru in od tam jo še jaz vo-
zim domov v Hranjigovce", Mirko
je po poklicu gradbeni delavec, ko
se je vrnil iz JLA, je ostal kar do-
ma in postal lončar. Vedno manj
jih je. V Sloveniji jih je malo, na
prste bi jih lahko prešteli...
,,Ja, po glino moram daleč. Ilo-
vice je sicer na pretek, seveda pa
vsa ni dovolj kvalitetna. Najprej
moram odstraniti plast zemlje.
Kopljem do dva metra globoko,
potem naletim na 80 cm plast ilo-
vice. S konjsko vprego jo potem
zvozim domov, včasih tudi s trak-
torjem", pripoveduje Mirko. Roke
tudi imajo svoj jezik, Mirkove ro-
ke mnogo pripovedujejo.
Potem z rokami pokaže kakšno
delo ga čaka, ko je glina zadaj za
delavnico. Glina mora mirovati le-
to dni. Dva do trikrat jo temeljito
prekoplje, tako da nastane zajeten
kup. „V delavnici jo potem še
dobro zgnetem", pravi Mirko in
kaže z rokami, kako trdo delo je
to. „Seveda pa predtem na tla
posujem pesek, da je glina tako
trša in polna. Kasneje ghno zrežern
v okrogle kose, pri tem delu upo-
rabljam srp, ki si ga sam naredim.
Te kose zrežem z žico Se na manjše
kose, kolobarje. V delavnici stoji
stroj za mletje gline, vendar je ta
uporaben sam.' takrat, ko je v hiši
elektrika. Okrogle pogače
postavljam nato na desko in jih z
nogami tlačim. Takšno tlačenje je
potrebno zato, da na koži občutim
trše delce, ki jih kasneje izločim."
Mirko je že več kot leto dm lon-
čar. V tem kratkem času se je nau-
čil vseh lončarskih veščin. Napravil
si je tudi poseben stroj za mečka-
nje in tlačenje gline. Po tlačenju je
na vrsti valjanje in mešanje gline.
„Glino potem postavljam na lon-
čarski kolovrat, kjer se začne prvo
oblikovanje. Delo je naporno.
Najbolje je delati poleti in jeseni,
tudi pozimi kaj malega obliku-
jem", pripoveduje, nato sede na
okrogli lončarski stolček, z nogo
požene kolovrat in glina dobiva
svojo obliko. ,,Nežno je treba
prijemati in pritiskati, potrebno je
tudi vlažiti zgneteno glino.
Nežnost kot pri ženskah," reče in
se drobno zasmeji. Pri oblikovanju
gline v posodo, uporablja Mirko
klobučevino za glajenje, usnjen
trak za oblikovanje ter špriklo, ki
je potrebna za izdelovanje figuric
na posodi. ,,Ko je posoda do-
končno oblikovana jo z žico odre-
žem z vrtljive mizice in jo položim
na posebno desko. Desko polno
posode nesem v sušilnico, kjer jo
nekaj časa pustim. Na soncu je
posoda lahko dva dni, v sušilnici
pa po mesec dni pri temperaturi 20
do 25 stopinj C. Krušne peči, dele
krušnih peči na soncu ne sušim,
kajti preveč bi razpokala."
Pri sušenju je še veČ postopkov,
nekaj nam jih je Mirko zaupal,
vseh pa ne, kajti od sušenja marsi-
kaj zavisi, recimo kvaliteta, tudi
oblika, čistost, gladkost itd.
In prodaja? Ja, včasih slabo.
Ljudje ne potrebujejo več lončenih
posod. Tu in tam se najde še kak-
šen kmet, ki potrebuje latvice in
drugo posodo. Največ kupujejo
vrtnarji, tudi tisti, ki imajo radi
domačo obrt in tisti,« ki si gradijo
vikende na deželi.
Res je, kar pravi Mirko in kar je
Mirku povedal oče: lončar mora
imeti nežno roko, smisel za ob-
likovanje, dobro voljo in po-
trpežljivost. Takšnih Mirkov je pri
nas zelo malo, čeprav je posoda iz
gline lepa, praktična in koristna.
Takega mnenja so bili nekoč tudi
stari Grki, tudi Rimljani in Slova-
ni.
Slovo. Brez darila ne gre. Izbral
sem si krasno posodo, imel jo bom
doma in se tako spominjal Mirka
Plohla in se ob pogledu na latvico
še spomnil nanj in ga morda še
kdaj obiskal. Srečno Mirko!
Tišino je prerezal zvok avtomo-
bila in traktorja. Odšli smo.
Besedilo in slike: zk
Iz tega kupčka gline bo nastal
imeniten vrček.
Milko ima prav, potrebna je
nežna roka
Vrček je napravljen, z žico ga
je še treba ločiti od de^e.
„Varujsv(]jstolMinpo^ da boš
v starosti vedribUc"
Številne so poti, po katerih
stopajo ljudje v jeseni svojega živ-
ljenja. Nekateri se predajajo počit-
ku, drugi iščejo zdravja ali pa si ga
utrjujejo, marsikateri pa ostaja v
stalni aktivnosti in se vključuje v
življenjske tokove svojega okolja.
Med take prav gotovo sodi JOŽE
AMBROŽ iz Slovenske Bistrice, ki
bo v kratkem slavil 85-letnico živ-
ljenja, njegov priljubljen stih pa
smo zapisali v naslovu.
Rodil se je leta 1893 v Seniku pri
Ormožu. Kot otrok v številni dru-
žini je bila Jožetu že zgodaj napi-
sana ,.popotnica" v svet, saj si je
moral takoj po končanem šolanju
poiskati lasten kos kruha.
Ker je bil takrat njegov starejši
brat že mizarski mojster, je tudi
Jože sklenil iti po njegovih stopi-
njah. Obrti se je izučil kar pri svo-
jem bratu. Po opravljenem
pomočniškem izpitu je leta 1912 v
bližnji in daljni okolici po domači-
jah opravljal raznovrstna mizarska
dela. Največkrat je izdeloval pohi-
štvo in drugo domačo opremo, ki
je izpod rok takrat še mladega mi-
zarskega delavca, postala prava
mizarska mojstrovina. Nekatere
med njimi je mogoče še danes vi-
deti v starejših domovih v vasi Se-
nik in v okolici.
Prva svetovna vojna je tudi ta-
kratnega mladega svobodomisleca
zajela v svoje vrste in ga popeljala
skozi mnoge vojne vihre. Leta
1918 seje kot mizarski mojster, še
vedno v vojaški uniformi znašel v
Ptuju, kjer je vodil delavnico za
izdelovanje manjših pa tudi večjih
čolnov. Ko je zapustil vojaške vr-
ste, se je zaposlil v mizarski delav-
nici pri Potrču v Ptuju, kjer so iz-
delovali predvsem pohištvo. To je
Jožetu Ambrožu omogočilo, da se
je pobliže seznanil tudi s tehniko
lesoreza in druge oblikovalne teh-
nike v lesu.
Predvsem želja za boljšim za-
služkom je Jožeta Ambroža na-
vedla, da je leta 1929 opravil po-
sebno šolo za cestne nadzornike. S
takšno izobrazbo se je preselil v
Slov. Bistrico, kjer je na območju
sedanje občine vse do upokojitve,
leta 1953 uspešno opravljal to dol-
žnost.
Polnih 25 let je minilo, ko se je
ponovno resneje posvetil obdelavi
in oplemenitenju lesa. Ne sicer iz-
delovanju pohištva, ampak samo
nekaterim manjšim elementom,
med katerimi so posebno mesto
zavzemah vrtljivi stoli in pručka. S
spretnostjo pa je in še sedaj
uspešno izrezuje tudi na sode razne
motive iz trgatve, predvsem v je-
senskih mesecih izdeluje tudi
klopotce.
Pobudo, da bi leta počitka po-
svetil rezbarstvu, je dobil ob 140
let stari leseni pručki, ki jo je pred
več leti dobil kot darilo od ostarele
kuharice. To pručko še danes zelo
ceni.
Od dneva, ko je odšel v pokoj
pa do danes, je po njenem motivu
izdelal že veliko pručk, okroglih
stolov, okrasil je veliko vinskih so-
dov in izdelal številne klopotce za
vinograde. Vsi pa nosijo na sebi
bogato narodno ornamentiko, ki
jo Jože, prav tako kot v začetku,
še danes z veliko mero ljubezni
vrezuje s kladvom in dleti različnih
oblik in velikosti v njihovo površi-
no. Tudi vzorce za ornamente si še
vedno sam izriše, najprej na papir,
zatem pa na les. Vsakega od svojih
izdelkov še obogati z domiselnimi
reki ali verzi, in jih prav tako
umetniško izreže, največkrat na
hrbtno stran izdelka. Tudi verzi so
plod njegove bogate domišljije in
spevnosti. Vsak od verzov pa je
posvečen lastniku njegovega izdel-
ka. Skoraj vse doslej narejene
predmete Jože Ambrož podarja
svojim najbližjim, od hčerk do
vnučkov in še komu. Le od časa
do časa katerega spravi tudi „v de-
nar", da si zagotovi denar za na-
kup potrebnega lesa in orodja.
Posamezni izdelek obdeluje po
deset pa tudi več dni, kar je odvis-
no od zahtevnosti in velikosti
vzorca, zato je ceno za njega težko
postaviti. Tisti, ki bi svoje stano-
vanje želel okrasiti z njegovo moj-
strovino, pa ponujajo za izdelek
tudi po 600 in več dinarjev. Ker se
z izdelovanjem teh okrasnih pred-
metov ukvarja le v osebno zado-
voljstvo, si iz tega ne kuje do-
bičkov, ampak z njimi najraje
osreči katerega od svojih naj-
bližjih.
Zal kot vse v njegovih letih tudi
Jožetu Ambrožu iz Slov. Bistrice
zdravje ne služi več najbolje. Kdaj
pa kdaj zadrhti mojstrova roka in
tudi oči zahtevajo počitek, zato je
potrebno na takšno darilo strpno
počakati.
Besedilo in slika:
V. Horvat
Jože Ambrož s 140 let staro pručko, med drugimi mlajšimi
izdelki.
TEDNIK
— 24. november 1977
ŠPORT IN DRUŠTVA - 11
NOGOMET
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Drava-Unior 1:0(0:0)
Stadion Drave v Ptuju, gledal-
cev prek 250, igriSče primemo za
igro. Sodniki: Bučar (Novo me-
sto), Sčurič in MiloSič (Maribor);
Ocena igre: 6; Strelec: 1:0 Hvaleč v
86. minuti; Drava: Simonič, Had-
ler, Murat, Dončec, MatjaSec,
Tonent, Mesarič, Ceh, Verdenik
(Valenko), Hvaleč (Kmetec), Ogri-
zek; Unior: Matul, Mraz, Jagodič,
Koren, Polegek, Penič, Klančnik,
Juhart, Kmetec, BezenSek Pre-
ložnik:
Nedeljsko srečanje v Ptuju je si-
cer privabilo nekoliko več gledal-
cev kot običajno, vendar igra ni
bila takSna, kot smo po napovedih
pričakovali. Domači so vse preveč
komplicirali, igrali premalo borbe-
no in se slabo odkrivali. Gostje so
bili zelo borbeni in malo je manj-
kalo, pa bi kljub slabšemu teh-
ničnemu znanju odnesli iz Ptuja
točko ali pa celo obe.
V prvem polčasu so domači pre-
vzeli pobudo, vendar so se njihove
akcije zaključevale že pred šest-
najstmetrskim prostorom gostov,
kjer je borbena obramba gostov na
čelu z zanesljivim vratarjem brez
težav ustavljala jalove napade
domačih. V drugi polovici prvega
dela so gostje uredili svoje vrste in
si ustvarili nekaj zrelih priložnosti
in le odličnim posredovanjem
domačega vratarja Simoniča gre
pripisati, da niso zatresli mreže.
V drugem delu je bila igra
podobna, vendar bolj raztrgana in
na trenutke nepotrebno preostra.
Sodnik Bučar bi lahko zraven ru-
menih podelil tudi kakšen rdeči
karton. Predvsem tu velja omeniti
grobi start domačega srednjega
napadalca na gostujočega vratarja
in še bolj brob gostujočega krilca
nad Hvalcem, ki so ga morali z
igrišča odnesti.
Edini zadetek je nekaj mmut
pred koncem dosegel Hvaleč s
strelom z glavo po predložku z de-
sne strani. Gostje so se mu za ta
zadetek oddolžili na prej opisani
način.
Zadnje srečanje igralcev Drave
pred domačim občinstvom je eden
izmed gledalcev tako ocenil: igro
bomo hitro pozabili, rezultat pa bo
ostal. S to ugotovitvijo se popol-
noma strinjamo!
Takšnih jvizorov je bilo na nede^deem srečanju preveč!
foto: D.Kl^nšek
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA MLADINCEV
Drava-Žeiezničar 1:1 (1:0)
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ
v nedego se je z zaostalim srečarijem Markovci—Videm končalo
tekmovarge v jesendcem delu. Markovci so sicer premagali Videm s 4:1,
vendar so srečanje zaradi nepravilnega postopka igralca, ki je igral za dva
kluba, izgubili s 3:0. Končne lestvice v vseh skupinah bomo objavili v
prihodnji števik i!	l.k.
NAMIZNI TENIS
Igralke Petovie ponovno uspešne
V soboto so se igralke Petovie v
Ptuju pomerile s selekcijama
Obale in Goriške in kljub
pomlajeni postavi prepričljivo
zmagale.
Petovia—Obala 6:1
Meško—Košmrlj 2:0, Maj-
^ik'—Pilgram 2:0, Udovič—Skra-
bar 2:0, Majnik, Udovič—Skra-
bar, Pilgram 2:0, Maj-
nik—Košmrlj 2:0, Meško—§kra-
bar 1:2 in Udovič—Pilgram 2:0;
Petovia—Goriška 6:0
Kampuš—Gorkič 2:1, Maj-
nik— Vodopivec 2:0, Udo-
vič—Bandev 2:0, Majnik, Udo-
vič—Vodopivec, Gorkič 2:0, Maj-
nik—Gorkič	2:0 in
Kampuš—Bandev 2:0.
Republiška liga — člani
Murska Sobota—Petovia 5:0
Igralci Petovie so se kliub porazu
Prve točke
IMPOLU
Preteklo nedeljo so Bistričani do
zadnjega kotička napolnili telovad-
nico TVD Partizana v Slovenski
Bistrici. To ni nič nenavadnega, saj
se je po dolgem pričakovanju priče-
la letošnja sezona tekmovanj v ju-
du, ki zi-užuje tako športnike kot
tudi vse prebivalce občine.
Tudi na letošnjo sezono so se Bi-
stričani pripravljali zelo vestno in
vztrajno. Njihova odločitev je, po-
vrniti se na samo konico jugoslo-
vanskega juda. Čeprav uspeha iz
pretekle sezone, ko so bili četrti v
državi nikakor ni za podcenjevati,
so tokrat sklenili stopiti še za
stopnico višje.
Da so svojo odločitev sprejeli
povsem resno,so dokazali tudi pre-
teklo nedeljo, ko so na domačih
blazinah pokazali kako se je treba
boriti. Kar polnih šest ur je bilo po-
trebnih, da so premagali svoje na-
sprotnike, tradicionalno neugodna
nasprotnike ekipi Dubrovnika in
Titograda. Presenečenja pa niso
dovolili tudi novincu Slovenu iz
Rume, čeprav so zmagali z majhno
razliko.
Prvo kolo je prineslo tudi že prve
odgovore kaico so tekmovalci izko-
ristili čas priprav na letošnje prven-
stvo. Bistričani so z njimi lahko
prav gotovo zadovoljni, kljub temu
pa bodo morali za uresničitev svo-
jega cilja ,,izpiliti" še nekatere po-
manjkljivosti, ki so se pokazale v
prvem kolu.	viktor Horvat
dobro upirali lanskim državnim
mladinskim prvakom saj so
domači nekaj srečanj dobili šele na
razHko.
Strelska družina „Žeyka" Jur-
šinci je v nedeljo 13. novembra,
priredila meddružmsko tekmova-
rge z zračno puško v dvorani
trsničaijev. Tekmovanje je bilo
izvedeno v počastitev Titovih
jubilejev, praznika KS Juršinci in
praznika Republike.
Srečanja x je udeležilo pet
strelskih družin od sedem vablje-
nih. Rezultati osvojenih mest;
ekipno:
1. SD „Železničar" Ptuj, 747
krogov, 2. SD „Opekar" Ptuj, 741
krogov, 3. SD „AGIS" Ptuj, 72 3
krogov.
Naj"boijši posamezniki:
1. Franc Simonič, 171 krogov,
SD AGIS 2. Vladimir Bezjak, 160
krogov, S D Juršinci, 3. Marjan
Tumšek, 158 krogov, SD Opekar.
Posamezno sta se še tekmovanja
udeležila pionirja OŠ Juršinci
Tonček Šostarič in Aloiz Herga.
SD Juršinci se vsem nastopa-
jočim iskreno zahvaljuje z že^o,
da se taka srečanja na podeželju
večkrat ponovijo ali pa da
postani o tradicija za razvoj kraja.
Iz prakse je razvidno, da taka in
podobna strelska tekmovanja
pomlajuj^o in krepijo rast naših
strelskih vrs^ ki so zelo
pomembna pri obrambni vzgoji
naše SFRJ.
Vladimir Bezjak
STRELSTVO
Ponovni uspeh ptujskih strelcev
Na 8. odprtem prvenstvu |ubljan.iega armadnega območja v
streljanju s pištolo in polavtomatsko ter avtomatico puško, so ptiydci
strelci ponovno doživeli uspeh. Prvenstva se je udeležilo 150 ekip iz
Slovenfe in tudi drugih republk. V zek) hudi konkurenci je pti^d^a
ekipa zasedla v konkurenci ekip odlično 3. mesto. Odlično je streljal s
pištok) tudi Branko Skrt in osvojil 4. mesto. Ekipa je slavila tudi v
konkurenci stre^ai^e s polavtomatsko puško, bila je četrta. V ekipi so
sodelovali Slavko Gole in Branko Skrt (pištola), Stanko PuDco in Albin
Vrbnjdc(polavtomatska puška) in Janko Svenšek in Alojz Satler
(avtomatika puška).	^^
Strelsko tekmovanje s pištolo
in avtomatsko puško
Blizu 50 stelcev se bo danes, 24. novembra udeležilo streldcega
tekmovanja s pištolo in avtomatsko puško. Pričetdc tekmovanja je
dokJčen za 12. uro. Tekmovanje bo na strelišču v Rabelčji vasi.
Organizator tekmovanja je Občinski štab teritorialne obrambe Ptuj,
tekmovanje je posvečeno prazniku republike, Titovim in partiji^im
jubilejem ter praznovanju dneva JLA.
V počastitev dneva JLA bo Občinski štab TO Ptuj organiziral v
Ptuju, 21. decembra srečame teritorialcev Vzhodno štajerske pokr^ine.
MG
V soboto v Ptuju
v soboto 26. novembra bo na sporedu drugo kolo tekmovanja v slovenski ligi v judu, ki se igra po
turnirskem sistemu. Judoisti Drave so tokrat gostitelji turnirja, na katerem bodo sodelovale naslednje ekipe: Ivo
Reya iz Celja, Rače, selekcija Gorenjske in domača Drava. Turnir se bo pričel ob 18. uri in bo potekal v športni
dvorani.	1. k.
ŠAH
V šestem kolu slovenske šahov-
ske lige so ptujski šahisti doma iz-
gubili srečanje z ekipo „Svobode"
iz Ljubljane, čeprav so bili v tem
srečanju izraziti favoriti, v sedmem
kolu pa so na gostovanju v Celju
visoko premagali favorizirane do-
mačine. Vloga favorita je torej tudi
na šahovskih tekmovanjih zelo ne-
hvaležna.
,,Izbira" Ptuj : ,,Svoboda" Lju-
bljana 4:6.
Podkrajšek : Sifrer 1:0, Bohak :
Mejak remi, Majcenovič : Plesec
0:1, Skarja : Semrl 0:1, Seruga :
Krumpak 0:1, Segula : Cunder 0:1,
Vaupotič : Novak remi. Razlag :
Bajec 0:1, Polajžer : Bizjak 1:0,
Dajnko : Pimat 1:0.
Celjski šahovski klub : ,,Izbira"
Ptuj 3:7.
PORAZ IN ZMAGA
Ceglar : Podkrajšek 0:1, Pešec :
Bohak remi, Bervar : Skarja remi.
Planine : Seruga 1:0, Studnička :
Majcenovič 0:1, Markovič : Segula
1:0, Samardžič : Vaupotič 0:1, Jaz-
binšek : Razlag 0:1, I. Mikac : Po-
lajžer 0:1, M. Mikac : Dajnko 0:1.
Iz rezuhatov je razvidno, da so
Šahovsko društvo ,,Izbira"
Ptuj vabi vse šahiste na brzopo-
tezni turnir ob Dnevu republi-
ke, ki bo v petek 25. novembra
1977 s pričetkom ob 18. uri v
društvenih prostorih v športni
dvorani.
-bj-
bili ponovno najuspešnejši del ptuj-
skega moštva mladinci, zadovolji-
vo igrajo tudi ženske, člani pa igra-
jo v zelo spremenljivi formi ter so
razen Podkrajška in Bohaka dose-
daj dosegli manj kot 50 % možnih
točk. Kljub temu pa je moštvo Ša-
hovskega društva ,,Izbira" Ptuj
trenutno še vedno na odličnem tret-
jem mestu.
Vrstni red po sedmem kolu je na-
slednji: ,,Iskra" Ljubljana 54,5
točk, ,,Kovinar" Maribor 40 točk,
„Izbira" Ptuj 39 točk, „Raden-
ska" Murska Sobota 37 točk. Celj-
ski šahovski klub 35 točk itd. V pri-
hodnjem kolu se bodo ptujski šahi-
sti pomerili v Mariboru s Kovinar-
jem.
-bj-
»Med mojimi prijatelji - golobčki"
Blizu 160 golobov krasi pod-
str^ne prostore stanovanjske hiše
Jožeta Selinška — znanega rejca
golobov v Peršonovi ulici v Ptuju.
Golobi so njegovi prijatelji že od
zgodnjega otroštva. V bližini, kjer
je prrfivljal svojo mladost je bilo
več golobnjakov in sam pravi, da
ni minil dan, da jih ne bi obiskal.
Rejci golobov so se nanj že tako
navadili, da so razumeli njegovo
ljubezen do golobov; včasih je
dobil v dar tudi goloba, ki pa jo je
brž ucvrl nazaj v stari dom, in
ostal je praznih rok. Pozneje je
sam poskušal z gojenjem golobov,
kupil je mlade čistokrvne golobe in
začel z vzgojo.
Golobjih vrst je danes okrog 500,
človek jih je vzgojil s stalnim
odbiranjem. Posebna rasa je golob
— pismonoša, ki je dresiran za
prenašanje po-ameznih obvestil:
leti 60 km na uro, preleti pa lahko
400 do 1200 km dolgo pot.
Posamezne vrste golobov se
razlikujejo po barvi, kljunu,
nogah in podobno.
Golobjo jato Jožeta Selinška
sestavljajo okrasni golobi in
športni golobi—pismonoše. Po
zunanjosti se obe vrsti že na prvi
pogled razlikujeta. Športni
golob—pismonoša je še najbolj
podoben navadnemu golobu s tem,
da je močnejše konstrukcije, ki mu
omogoča večjo vzdržljivost pri letu
in obenem hitrejši let. Okrasne
golobe je človek pridobil z razno-
vrstnim križanjem, s svojo
zunanjostjo že opozarjajo, da niso
navadni golobi. Gojitelj, ki goji
več vrst golobov mora biti zelo
pazljiv. V splošnem se sicer golobi
razUčnih vrst med seboj ne parijo,
zgodi pa se in takrat mora poseči
vmes gojiteljeva roka. Skrbeti
mora tudi za osvežitev jate, zato je
nujna izmenjava.
Posamezne vrste golobov se raz-
lično razmnožujejo, nekatere
hitreje, druge počasneje. Povemo
naj, da je veliko težje vzgojiti
okrasnega goloba kot športnega
goloba, ker je veliko bolj občutljiv
za najrazličnejše vplive. Največja
starost, ki jo doseže golob po
statistiki je 25 let. Jože Selinšek
ima v svoji jati goloba starega 10
let. Kot smo že omenili so barve
golobov različne, vendar so za
nekatere vrste golobov barve
predpisane oziroma navedene v
standardih (vzornikih). Pri golobu
Pismonoši barva ni pomembna,
ix)memben je rezultat leta.
Na razstavah se golob — pismo-
noša ocenjuje po tem koliko je
preletel in čas, ki ga je dosegel na
določenih progah. Ko golob —
pismonoša preleti 500 km že lahko
tekmuje v kategoriji šport.
Kako vzgojimo goloba — pismo-
nošo? Golob ima prirojen čut, ki
ga mora do popolnosti razviti še s
pomočjo šolanja. Sola ga sam
gojitelj. Najprej ga spušča na
kratke razdalje — prelete, da ga
,,navadi" na vračanje daljše
razdalje. Ze enoleten golob je
zmožen preleteti do 600 km brez
bojazni, da bi se izgubil seveda,
če ni vmes tujega posega. Vsak
golob je opremljen s posebnim
obročkom, na katerem je zvezni
znak YU, znak republike v
Jugoslaviji (Slovenija je označena
s številko 3), znak kluba gojiteljev
golobov v Sloveniji in registrska
številka goloba v samem klubu.
Oznake imajo tudi okrasni golobi.
Jože Selinšek je najuspešnejši
gojitelj golobov v ptujskem
društvu gojiteljev živali. Na
tekmovanjih z golobi — pismo-
noši sodeluje že od leta 1973. V
tem času so njegovi golobi preleteli
številne „golobje linije": Maribor,
Ljubljana, Lendava, Murska
Sobota, Varaždin, Dugo Selo,
Zagreb, Kutina, Slavonski Brod,
Sid, Beograd, Pečinci in druge.
Ima več golobov, ki so preleteli vse
te proge. Sodeluje uspešno z
mariborskimi rejci golobov, ki so
združeni v društvu KOMPAS, je
njihov član. Njegovi „taubeki" so
letos leteli v počastitev dneva
mladosti iz Sida, bili pa so tudi
prisotni v Sremski Mitrovici, ko so
tekmovali za pokal Slovenije.
Letos je bil posebno uspešen, saj je
njegovo golobje zastopstvo na
klubskem tekmovanju Slovenije
doseglo dve odlični uvrstitvi 9. in
10. mesto med 600 nastopajočimi.
Dodajmo še uspeh v ptujskem
društvu, že tri leta zapored so
njegovi golobi—pismonoše
osvajali prva mesta in so si tako
letos pridobili v trajno last
prehodni pokal ZZB NOB Ptuj.
Tudi drugi zastopniki v njegovi
jati: okrasni golobi so večkrat zelo
uspešno nastopili na društvenih
razstavah v Ptuju, Mariboru,
Varaždinu, Vinkovcih, Bjelovarju
in mednarodnih razstavah v
Somborju in Novem Sadu. Bera na
teh razstavah je odlična: kar
devetkrat so okrasni golobi
pridobili naslov šampiona, na
mednarodnih razstavah v Som-
borju in Novem Sadu pa so bili
ocenjeni s prav dobro oceno.
____ „Vzgojiti
čim lepši primerek v svoji jati; pri
športnih golobih pa vzgojiti takšne
golobe, ki bodo dosegali čim
boljše rezultate."
MG
12-NAŠI DOPISNIKI
24. november 1977 —
TEDNIK
iVot^i proizvodni
prostori ^^Droge^^
TOZD,,Gosad''
v Središču ob Dravi
Podjetje „Dio^" Portorož je
leta 1964 ustanovo v Središču ob
Etaivi odkupno postajo, ki je
..životarila" vse do leta 1970, ko
so zaposlili nove kadre, ki so
^emenili vsebino in organizacigo
dela. Ti ukrepi so pripomc^li k
temu, da je odkupna postaja že
tega leta poslovala pozitivno.
1973 se je odkupni postaji
pridružil obrat ,.Citrix" iz okolice
Ijutomera. Tako je odkupna
Že leta 1975 je bilo
ugotovljeno, da bo potrebno
pristopiti k gradnji novih proiz-
vodnih prostorov. Do tega leta se
je namreč fizični obseg proizvod-
nje zvišal kar za 3 krat Prav zaradi
t^ so na pobudo vodstvenih
ki^ov obrata in ob podpori
gjavnega direktorja ter ob posebni
podpori SO Ormož pristopili k
izdelavi programa za izmadnjo
novega obrata v Središču ob
Dravi
Leta 1976 je bil izdelan
program izgradnje novega obrata
za pakirale zelišč, predelavo gob
in popčin, z gradmo, ki so jo
podprli vsi obrati TOZD GOSAD
pa so pričeli 12. oktobra
preteklega leta. Skupna vrednost
investicg v novi proizvodni obrat
znaša 35 milgonov dinarjev. Od
tega je prispevala Kreditna banka
postaja dobib status proizvodnega
obrata. Poleg odkupa zdravilnih
zelišč in gozdnih sadežev so v tem
novem obratu začeli s proizvodnjo
in predelavo začimb, skidkoqa in
ostalih izdelkov za široko
potrošnjo. Po letu 1972 seje začel
omejeni obrat zelo hitro
razvijati. Najbolj nazorni prikaz
hitrega razvoja je razviden iz
naslednje tabele:
Maribor kredit v višini 18
milijonov. Kreditna banka Koper
3 milgone 700 tisoč dinanev,
enak znesek so si zagotovili s
komercialnimi krediti, medtem ko
znašajo benificirane obresti od
republiškega sklada za pomoč
manj razvitim obmoi^em 1
milgon in 730 tisoč dinarjev.
Seveda so sodelovali tudi z
lastnimi sredstvi v višini 7
milgonov 870 tisoč dinaijev.
Koniaj leto dni po pričetku
gradnje so novozgrajeni proizvod-
ni prostori v celoti dograjeni, 17.
in 18. novembra pa so že
konzervirali prve gobe. V , soboto,
torg 26. novembra bodo objekte
svečano predali svojemu namenu.
V Gosadu ugotav^ajo, da bodo
morali spričo z^ditve novega
obrata spremeniti tudi obstoječi
program dela. Vložena so bila
namreč velika sredstva, kar bo
bistveno vplivalo na stroške
obratovama in rentabilnost proiz-
vodnje. Ugotovili so, da je z
obstoječim programom obrat
premalo izkoriščen. Precg je še
praznih prostorov, kjer lahko z
dodatno opremo in tako s
povečanim obsegom proizvodrije
in asortimana dosežejo viqo
stopijo rentabilnosti Uvesti bo
potrebno večizmensko delo, saj z
enoizmenskim delom strome
naprave ne bodo v celoti
izkoriščene. Potrebna bo moderni-
zacga starih obratov, tako s
stališča organizac^e in varnosti
dela kot z vidika higiene. Zlasti
predelavi sladkoija bo potrebno
posvetiti posebno pozornost,
predvsem zaradi bo^e^ izkori-
ščarga mle^a in mešalnice, ki je
predvidena, nenazadnje pa tudi
zaradi sredstev, ki so jih vložili v
izgradnjo tovarne sladkorja v
Ctmožu.
Z novo proizvodnjo se bodo
povečale potrebe po gobah. Prav
zaradi tega bo potrebno razmisliti
o proizvodnji konstantnega vira
surovin, kar bi lahko dost^li z
gojeigem tako imenovanih „kulti-
viranih gob". Obstaja sicer
možnost uvoza omenjenih suro-
vin, ni pa ovire, da ne bi v bližigi
bodočnosti organizirali lastne in
kooperacigske proizvodnje gob
šampinjonov.
Prav tako se odpirajo širše
možnosti predelave povrtni^
predehve sladkoija, zdravilnih
zelišč, ter nenazadnje predelava
polžev in žab. Glede na to, da je
na območju Varaždina in okolice
Središča že tradicionalna proiz-
vodrga zelga in repe, se ponujajo
možnosti organiziranja kooperacg-
dce proizvodnje. Finančna sred-
stva za financiranje take proizvod-
nje nudgo banke, seveda ob
ustrezni udeležbi kooperantov.
To je ie nekaj uspehov in nalog
obrata v Središču ob Dravi, kije
obenem tudi sedež TOZD
GOSAD, z obrati na Vrhniki, v
Ijub^ani Mostu na Soči Novem
mestu. Novem Sadu, Nišu in
Čačku.
TOZD Gosad, še posebg obrat v
Središču se aktivno vk^učuje v
družbenopolitične in druge aktiv-
nosti v občini Ormož. Posebej
delovna je na obratu sindikalna
ciganizacga, ki je bistveno
pripomogla k temu, daje prišlo do
zgraditve novih proizvodnih pro-
storov.
Mladindca or^nizacga je lani
poslala dva člana na MDA
Kozjandco, letos pa sta prav tako
dva člana sodetovala pri gradnji
vodovoda v ormoški občini
Tudi samoupravranje v TOZD
je zadovo^ivo, saj se o vseh
pomembnih odločitvah odločbo
delavci na zborih. Prek svojih
delegatov se delovni f udje aktivno
\1cyučigqo v delo občinske
skupščine. Z realizacgo zastavlje-
nega programa bo TOZD Gosad
tudi v prihodnje doprinašal
bistven delež k razvoju gospodar-
stva in zaposlenosti v občini
Ormož.
Ob koncu naj omenimo še, da
gre zahvala za zgraditev novih
proizvodnih prostorov tudi ndca-
terim občiniim in republiškim
organom. Tako je SO Ormož
brezplačno odstopila zemljišče.
KS Središče in SlS za ceste in
komunalno dejavnost sta sodelo-
vali pri gradnji potrebnega
vodovoda, zahvala pa gre tudi
izvjgalcu GP Ckadis in nekaterim
drugim izvjgalcem, ki so dela
opravili strokovno in kar je
najpomembngše v predvidenem
roku.
Takšna je zunanjost novega obrata
foto: zk
Martin Habjanič, voaja
TOZD Gosad: „VeseU smo
novega delovnega uspeha"
foto: zk
Kmalu bo stekla tudi linija za
konzerviranje gob.
foto: zk
Obsežna dela pri ureditvi Ormoške ceste
Cestno podjetje Maribor, TOZD
vzdrževanje Ptuj je pred dobrim
tednom začelo z urejanjem Ormo-
ške ceste v Ptuju, od železniškega
prehoda do Budine, v dolžini
nekaj nad en kilometer. Vozišče na
tej eni najprometnejših cest je bilo
do sejmišča tlakovano. Sedaj
odstranjujejo granitne kocke in
bodo položili asfahno prevleko.
Ko bodo obsežna dela na
Ormoški cesti končana, bodo
uredili še odcepe s tremi pasovi za
zavijanje v Rajšpovo ulico, prav
tako v Belšakovo ulico in druge
odcepe v takozvano industrijsko
cono Ptuja. Doslej, ko ni bilo
urejenega tretjega pasu, so na tem
delu ceste bili često precejšnji
zastoji, ko so vozniki motornih
vozil zavijali v omenjene ulice.
Sočasno z urejanjem vozišča
bodo ob Ormoški cesti uredili tudi
pločnike za pešce in svetilnike za
ulično razsvetljavo. Sredstva - za to
bo v glavnem prispevala KS Ptuj iz
samoprispevka občanov. Vzpored-
no s tem urejajo tudi kanalizacijo.
Računajo, da bodo dela v celoti
končana do spomladi prihod.njega
leta, vsa glavna dela pa že letos.
Glavni fmancer del na vozišču je
republiška skupnost za ceste.
Računajo, da bo vrednost del, brez
odškodnine za zemljišče in ostalih
stroškov znašala okrog 5,100.000
dinarjev.
Z. Novak
TEDNIK
— 24. november 1977
NAŠI DOPISNIKI-
Na zazidalnem območju Rabeljčja vas so bfla dcozi celo letošnje
leto intenzivna izkopavanja, kronana z bogatimi najdbami
Foto: R
Na letošnjem karnevalskem delu kurentovanja je klovn (Ivan
Preac) del^ propagando za Anteno, Pavliha in Naš Tednik
Foto: R
,Rimljan v karnevalskem sprevodu'
v 17. letu življenja je tradicionalna folklor-
no-turistična prireditev: ptujsko kurentovanje s
karnevalom, pred novo zahtevo. Ze dosedanje
prireditve so pokazale, da je potrebno preiti
dosedanje oblike prireditve in pri tem ne
zanemariti tradicije ptujskega območja. Misel,
da bi se karnevalski del prireditve trdneje kot
doslej naslonil na zgodovinsko izročilo, je
dobila konkreten sklep. Odbor za pripravo
kurentovanja je ob pomoči ravnateljice
Pokrajinskega muzeja v Ptuju dr. Štefke
Cobljeve odločil, da v programu kurentovanja
78, prvič sodeluje organizirana skupina mask,
ki bo predstavljala arheološki uspeh oziroma
„masko" starega Rimljana. V rimski preobleki
bi naj nastopili dijaki srednješolskega zavoda.
Nato bi vsako leto vključevali v karnevalski
sprevod novo skupino — skupino, ki bo nosila
obleko določenega zgodovinskega obdobja
ptujske kronike.
Ze v prihodnjem letu bi se naj v Ptuju na
strokovnem posvetovanju zbrali svetovni
strokovnjaki maske. Na ta način si bo kurent
pridobil stalno mesto v svetovni zbirki mask.
Ptujske zbirke bo dopolnila še zbirka mask, ki
jo nameravajo odpreti v prihodnjem letu.
Obenem se postavlja tudi zahteva, da je
folklorni program kurentovanja čist in se ne
oddaljuje od izvirnosti.
Slišati je, da se bodo aktivneje kot doslej v
program ,,pustnega tedna" vključili ptujski
gostinci. Predstavniki gostincev so se že
pogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja,
vendar so ostali nedorečeni zlasti v tistem delu,
ki je namenjen ponudbi domačih specialitet.
Celotna prireditev je ovrednotena na 350.000
dinarjev, sredstva bo potrebno zbrati s
prispevki kulturne skupnosti, izvršnega sveta,
krajevne skupnosti Ptuj, delovnih organizacij,
zasebnih obrtnikov in drugih. Eden izmed
sklepov odbora je, da je že v predprodaji
potrebno prodati v^je število vstopnic. V akciji
bi naj pomagali sindikati in po zaposlenem
prispevali po 10 dinarjev; za prispevek bi dobili
vstopnice.	MG
Juršinsko trsničarstvo na novih poteh
v ponedeljek, 7. novembra 1977
so se na seji zbrali predstavniki
juršinskih trsničarjev, že tretjič
odkar je bila razformirana bivša
juršinska in drevesničarska skup-
nost s sedežem v Juršincih,
ustanovljena leta 1971 in ukinjena
leta 1976, ker ni obstajala v skladu
z novimi zakonskimi predpisi o
trsničarski proizvodnji in v prodaji
pridelanih cepljenk. Tako je že leta
1976 stekla proizvodnja in dodela-
va trsnih cepljenk na podlagi
kooperacijskih pogodb z obratom
za kooperacijo pri KK Ptuj. Te
pogodbe so bile sklenjene z juršin-
skimi trsničarji le začasno,
proizvodnjo in hkrati tudi prodajo
pa vodi pooblaščeni strokovnjak
ing. Janez Gornik.
Pod geslom „solidarno jam-
stvo" za prodajo trsnih cepljenk
bodo ustanovitelji kmečke
trsniCarske skupnosti
JURSINCI podpisali skupno
pristopno izjavo, ki je potrebna za
registracijo pri SO Ptuj. Sestavili
bodo novi STATUT in poslovnik
skupnosti. Nato bodo člani te
skupnosti na ustanovnem zboru
akte sprejeli in si izvolili vse
potrebne organe v skupnosti, seve-
da skladno z obratom za koperaci-
jo in kk Ptuj glede proizvodnje in
tudi prodaje.
Dosedanji in bodoči vodja
proizvodnje v tej novi skupnosti
ing. Janez Gornik in trsničar Si-
mon Toplak sta poročala na seji,
da se v slovenskem vinogradni-
škem rajonu pripravlja ustanovitev
osrednjega koordinacijskega
odbora (interesne skupnosti) za
planirano obnovo vinogradov,
vendar v povezavi s ,,Styrio" kar
pomeni, da bodo morali v bodoče
vinogradniki naročiti potrebno
število trsnik cepljenk za eno leto v
naprej, trsničarska proizvodnja pa
bi teicla le na osnovi potreb po
sortnosti vrste cepičev in po
proizvodnih okoliših, npr. na
Bizeljskem, v Juršincih, Ormožu,
itd..
Namreč le na načrtni obnovi po
vinogradniških rajonih in naroča-
nju potreb po trsnih cepljenkah za
eno leto v naprej bo možno v na-
šem slovenskem prostoru pridelati
— cepiti le tolikšno količino in
sorte kakšna bo potreba, kar
pomeni, da bi ne bilo ne
primanj kovanj a in ne viška v
proizvodnji cepljenk v slovenskih
trsničarskih obratih. Obenem pa bi
s tem zavrli dotok nekvalitetnih
cepljenk iz juga naše države.
Čedalje bolj se namreč srečujejo
vinogradniki, trsničarji in trsničar-
ski obrati z vse več in novimi
problemi pri obnovi vinogradov in
v trsničarski proizvodnji, saj je
vinska trta kultura, ki se ne da
primerjati s poljščinami (krompir,
pesa, koruza, detelja, seno, itd.),
saj so potrebne milijonske
investicije iz leta v leto za
vinogradništvo in trsničarstvo, da
povrh še ne odkrivamo velike tudi
,.solidarne" odgovornosti.
Na seji so trsničarji v Juršincih
obravnavali še nesolidnost doseda-
njega trsničarstva, pomanjkljivosti
v njem, na drugi strani tudi enake
napake kupcev trsnih cepljenk.
Namreč ugotovljeno je, da ni
majhno število takih kupcev, ki
kupijo zdrave — ustrezne trsne
cepljenke pa jih potem sami ali
pokvarijo pred sajenjem ali pri
sajenju sorte sami pomešajo zaradi
nepazljivosti delavcev — končno
pa pade senca na dobavitelja —
prodajalca cepljenk.
Niso redki primeri, da
se cepljenke lahko pokvarijo
že v enem ali dveh tednih
pri dobaviteljih cepljenk, če so
neprimerno vskladiščene pred
sajenjem v vinograd. Tem huje je,
če se za daljšo dobo ali celo prek
zime cepljenke nepravilno vskladi-
ščijo. Za vse to je potrebno znanje
in tudi praksa, ne samo pri
vskladiščenju cepljenk v trsničar-
skih obratih, temveč enako tudi že
kupljenih trsnih cepljenk.
Franček Holc
Trsnica na Gomili pri Juršincih
Foto: R
14-ZA RAZVEDRILO
24. november 1977-
HUMOR
Izgleda, da bo jutri na Katarinmem sqmu pestri asortiman
blaga...
-	Kam pa Frančdc, tako otovoijen?
—	To sem nabral ob robu gozda pa peljem na Katarinin
sejem, mogoče bo šlo v denar ...
- Šla je telefonirat, da se prepriča, če res mi peki nismo
nič krivi za podražitev kiuha.
—	Tu je občinski urad in ne
karnevalski, povrh je danes navadni
delovni dan in ne ma^erada.
-	Oprostite tovariš, saj ste na vabilo
napisali, ^ naj pridem v moje žene.
- Rečem ti, vidim čmo,
pigem čmo, dmgače pa sem
optimist. Pa nikoli ne veijemi
čl^eku, ki govori o vsakomer
dobro.
Moram ga odkopa^ ker ra je prvi snes
brez gradbenega dovoljenja, hit „na belo
postavil v indiv^akio garažo ...
ALES= francosko mesto pod
vzno^em Sevenov, znano po
industriji umetne svile
AMECA= reka v Mehiki, ki se
izliva v Tihi ocean
ASOR= eden od Kristusovih
prednikov
QOT= pomemben francoski
fizik, ki je skupaj s Savartom
proučeval elektromagnetne pojave
(jean Baptiste. 1774—1862)
I^DI= muslinnanski sodnik, ki
rodi po koranu
LESKOV = ruski pisatelj, avtor
novel in povesti (Nikolaj, ..Lady
Bacbeth iz Mcenska")
MASTITIS= medicinski izraz za
vnetje dojke
MENINA= planina nad Šmartnim
in desnim pritokom Dravinje
Dreto
SAMOBOR = industrijsko mesto v
zahodni Hrvaški, pod vznožjem
Samoborske gore
SANTOS= nekoč odličen
brazilski nogometaš, ki je leta
1963 igral v reprezentanci sveta
(Djalmar, r<^.27. 2. 1929)
IČAKAR= slovenski narodni
heroj (Janez)
VERKERK=	nizozemski
hrtrostnidrsalec.	olimpijski
zmagovalec leta 1968 na 1500 m
in postavil deset svetovnih
rekordov (Kees, roj. 28. 10. 1942)
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO:	Elastika,
martinar, Cardinale. ena, Porin,
par, Krum, esi, AB, Evita, eis,
Sabina, tabi. slečenka, rovaš.
Ararat, tour. drog, ST, mineralog,
AO. rafali. atx>tnost, Amer, koti,
Isar, Stevie. koja, Niki, VVonder,
oral, Erin.
TEDNIK
— 24. november 1977
OGLASI IN OBJAVE - 15
TV LJUBUANA
ČETRTEK, 24. NOVEMBRA:
9.00 TV v Soli: Razvoj samo-
upravljanja, Od Cortine do
Benetk, Literatura; 10.00 T V v Soli:
Francoščina, Risanka, Kemija;
11.05 TV v Soli (do 11.35); 15.00
Šolska TV: Od Sutjeske do Gatač-
kega polja iz cikla Zemljepis; 17.30
Profesor Baltazar; 17.40 Obzornik;
17.55 Skrivnosti morja; 18.45 Mo-
zaik; 18.50 M. Belina: Raziskova-
nje se nadaljuje; 19.15 Risanka;
19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Prijatelji in sosedje; 20.35
Mednarodna obzorja; 21.30 Mad-
žarska, iz dkla Stoletje revolucij;
22.15 TV dnevnik; 22.30 Športni
večer v Slovenjem Gradcu.
PETEK, 25. NOVEMBRA:
8.45 TV v SoU: dnevnik 10, Ruš-
čina, Cvetje za republiko. Pionir
sem; 10.00 TV v Soli: Angleščina,
Risanka, Zgodovina; 15.00 TV v
Soli — ponovitev; 17.20 Križem
kražem; 17.30 Morda vas zanima:
Tone Svetina; 18.05 Obzornik;
18.20 Pevski tabor 77; 18.40 Mo-
zaik; 18.45 Oblikovanje lesa in
kamna; 19.15 Risanka; 19.20 Cik-
cak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Te-
denski notranjepolitični komentar;
20.05 1. Mitchel: Jennie, nadalje-
vanka; 21.00 Razgledi: Domovina
makedonskih Slovanov; 21.50
Spencerjevi piloti, film; 22.40 TV
dnevnik: 23.05 Šahovski komentar.
SOBOTA, 26. NOVEMBRA:
8.00 Profesor Baltazar; 8.10 Z
besedo in sliko: Storžkovo popol-
dne; 8.25 Potovanje okrog sveta,
lutkovna serija; 8.40 M. Belina:
Raziskovanje se nadaljuje; 9.05
Morda vas zanima: Tone Svetina;
9.40 Umiranje gozdov; 9.50 Var-
stvo pri delu; 10.00 Dokumentarna
oddaja; ... L Mitchel: Jennie,
nadaljevanka; 16.25 Rokomet Par-
tizan: Magdeburg; 17.40 Mozaik;
17.45 Mladinski film; 19.15 Risan-
ka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnev-
nik; 19.50 Tedenski zunanjepoliti-
čni komentar; 20.00 TV Zehtnik;
20.35 Nemirni kavboj, film; 22.15
TV dnevnik; 22.30 625.
NEDELJA, 27. NOVEMBRA:
8.20 Poročila; 8.25 Za dobro ju-
tro: Festival MPZ Celje 77; 8.55
625; 9.35 G. Flaubert: Gospa Bo-
vary, nad.; 10.30 Slavnost ob kon-
cu del na kanalu Donava—Tisa—
Donava; 11.28 Mozaik; 11.30 Kme-
tijska oddaja; 12.10 Karino, serija;
12.40 Ostržek, risanka; 13.00 Poro-
čila; NEDELJSKO POPOLDNE:
Križem kražem. Zakoni divjine.
Okrogli svet, Moderni časi — film.
Poročila; 17.50 Košarka Brest:Ju-
goplastika; 19.15 Risanka; 19.20
Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50
Tedenski gospodarski komentar;
20.00 Ivanec: Nikola Tesla, nada-
ljevanka; 21.05 Svet okoli Jastre-
barskega; 21.40 Miniature: Vizije
Vide Fakinove; 21.55 TV dnevnik;
22.15 Športni pregled.
PONEDELJEK, 28. NOVEM-
BRA:
17.10 Glasbena pravljica: Globi-
na zvona; 17.50 Obzornik; 18.05
Raziskovana ladja; 18.15 Varstvo
pri delu; 18.25 Mozaik; 18.30 Do-
govorili smo se; 18.45 Mladi za
mlade; 19.15 Risanka; 19.20 Cik-
cak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Born-
baški proces; 21.30 Propagandna
oddaja; 21.35 KuUurne diagonale;
22.20 TV dnevnik.
TOREK, 29. NOVEMBRA:
9.40 Poročila; 9.45 Pesmi izpod
Bohorja; 10.15 Potovanje okrog
sveta; 10.30 Cma puščica; 10.45
Trije filmi Charlieja Chaplina;
12.10 Poročila; 15.00 Slavnostna
prireditev ob dnevu kovinarjev;
15.50 Vlak v snegu, film; 17.15 Po-
ročila; 17.20 Košarka Rabotnički:
Partizan; 18.50 Muppet show;
19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30
TV dnevnik; 20.00 BombaSki pro-
ces; 21.30 Glasbena oddaja; 21.50
Kitajska, iz cikla Stoletje revolucij;
22.30 TV dnevnik.
SREDA, 30. NOVEMBRA:
9.30 Poročila; 9.35 Risanke; 9.55
Z besedo in sliko: Storžkovo popol-
dne; 10.05 Zakladi britanskega mu-
zeja; 10.30 Promenadni koncert;
11.00 Prva lastovka, film; 12.10
Poročila; ... 625; 17.50 Gregec-
kobilica, otroška oddaja; 18.05 Po-
ročila; 18.10 Jugoslovanska trim-
ska televizija; 18.45 Od vsakega ju-
tra raste dan; 19.15 Risanka; 19.20
Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Film: Kozara; 22.10 TV dnevnik.
ČETRTEK, 1. DECEMBRA:
9.00 TV v Soli: Najmračnejši
dnevi človeštva, od Cortine do Be-
netk, ribogojnice; 10.00 TV v šoli:
Francoščina, Risanka, Kemija;
15.00 TV v šoli; 17.25 Profesor
Baltazar, risanka; 17.35 Obzornik;
17.50 Eksperimenti v Koralnih če-
reh, film; 18.40 Mozaik; 18.45 M.
Belina: Odprava v različnih sme-
reh; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Prijatelji
in sosedje; 20.35 Pogovor o . . .;
21.25 Od glave do pete; 22.40 TV
dnevnik.
PETEK, 2. DECEMBRA:
8.45 TV v šoli: Dnevnik 10, Slo-
venščina, Ruščina, Obisk v ambu-
lanti, Nasvidenje spomladi; 10.00
TV v šoli: Angleščina, Risanka,
Zgodovina; 15.00 TV v šoli, pono-
vitev; 17.10 Križem kražem; 17.20
Pisani svet; 17.55 Obzornik; 18.10
Tuja Folklora: Bali; 18.40 Mozaik;
18.45 Oblikovanje ghne; 19.15 Ri-
sanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV
dnevnik; 19.50 Tedenski notranje-
politični komentar; 20.00 1. Mitc-
hell: Jennie, nadaljevanka; 20.55
Razgledi: Katera bo prva kolo po-
peljala; 21.40 Spencerjavi piloti, se-
rijski barvni film; 22.36 TV dnev-
nik; 22.50 Šahovski komentar.
SOBOTA, 3. DECEMBRA:
8.00 Profesor Baltazar, risanka;
8.10 Z besedo in sliko: Storžkovo
popoldne; 8.20 Potovanje okrog
sveta, lutkovna serija; 8.35 M. Beli-
na: Odprava v različnih smereh;
9.05 Pisani svet; 9.40 Varstvo pri
delu; 9.50 Kiparske tehnike; 10.50
Dokumentarna oddaja; ... I,
MitcheU: Jennie, nadaljevanka;
. . . Jugoslovanska trimska televi-
zija; 15.45 Nogomet Dinamo:Bu-
dučnost; 17.40 Obzornik; 17.50
Mali Sončni princ, barvni film;
19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30
TV dnevnik; 19.50 Tedenski zuna-
njepolitični komentar; 19.55 Pro-
pagandna oddaja; 20.00 Tujec na
vlaku, film; 21.35 TV dnevnik;
21.50 625.
Četrtek, 24. novembra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15
Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Pionirji zdravo v OS Janka Jurančiča,
16.45 Pesmi iz Argentme, 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama
sindikati in kultura v združenem delu, 17.20 Jugoslovaniti solisti
zabavne glasbe Olivera Katarina, 17.35 Delo društva upokojencev v
Kidričevem, 17.5 O Vedri ritmi
PETEK, 25. novembra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 Radgska univerza, 16.40 Jugoslovanske vokalno
instr. skupine, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Reportaža s Katarininega
•s^ma, 17.35 Malo mešano.
SOBOTA, 26. novembra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15
Zabavna gfasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in
popularna glasba, magnetofonski zapisi, nasveti, gost oddaje ...)
NEDELJA, 27. novembra: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in
obvestila, 11.20 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Iz koledaija NOB in
budske revolucge, 11.32 Ogledalo tedna - uresničevai^e ZZD, 11.40
Orkester Francka Puhaija, 12.00 Kmetgska oddaja, 12.15 Domači zbori:
mešani pev.ski zbor Frančdc Kozel iz Cirkulan in združeni pevski zbor
Korena-Duplek-Vurberk, 12.30 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 28. novembra: 16.00 Poročila in obvestUa, 16.15
Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 do 18.00 Čestitke DPO in delovnih
kolektivov za Dan republike.
rOREK, 29. novembra: 11.00 Ob prazniku republike, 11.15
Čestitke družbeno-poUtičnih organizacig in delovnih skupnosti za dan
republike, 12.25 Obvestik, 12.30 Čestitke poshišalcev.
V	SREDO NE BO ODDAJE.
ČETRTEK, 1. decembra: 16.00 Poročila m obvestila, 16.15
Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Pioniiji zdravo v OŠ Toneta Znidariča,
16.45 Ljudski pevci in godci, 17.00 Novice, 17.05 Kulturna panorama-
ptujsko gledališče v Krar^u, priprave na revgo pevskih zborov, 17.20
Jugoslovanski solisti zabavne glasbe: Ivo Mojzer, 17.35 Delo društva
gradbincev, 17.50 Ansambel Slavka Žnidarščiča.
PETEK, 2. decembra: 16.00 Poročila in obvestUa, 16.15 Zabavna
glasba, 1^.30 Radfiska univerza, 16.40 Vokalno instr. dcupine, 17.00
Novice, 17.05 Mladi danes, 17.35 Malo mešano.
SOBOTA, 3. decembra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna
glasba, magnetofonski zapisi, nasveti, gost oddjge ...)
NEDEUA, 4. decembra: 11.00 Tedendci pregled dog^aig in
obvestila, 11.20 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Iz koledarja NOB in
§udske revolucge, 11.32 Iz vasi v vas — Zabovci IL del — ponovitev,
12.25 Reklame, 12,30 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 5. decembra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15
2:abavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Zabaval vas
bo ... 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare didcoteke. 17.30 Delegacge
obravnavno — iz seje SO Ptuj, 17.40 Prost izbor: Sar.tana.
TOREK, 6. decembra: 16.00 Poročila in obvestila, 16l,15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar: SZDL ustvaijalna sila
delegaticeg^ sistema, 16.35 Domači ansambli, 17.00 Novice in EPP,
17.10 Delavec v kolektivu Dimnkarskega podje^a PtuL 17.20 Poje
vam... 17.35 Predstav|amo vam kinooperatega Starika seruga, 17.45
Orkestri zabavne glasbe.
V	ostalem času prenašamo prviradgski program RTV Ljub^ana.
PTUJ
Četrtek, 24. novembra:
v zmajevem gnezdu hong,
am, barv, cs film ob 18, uri, ma-
hoganv am, barv. cs film pa
ob 20, uri; petek, 25, novembra:
maho^anv am, barv, cs fUm,
ob 18, in ob 20, uri; sobota, 26,
in nedelja, 27, novembra:
trije kondorjevi dnevi
am, barv, cs vohun, thriler, ob
18, in ob 20, uri, v nedeljo ob
10. in ob 16, uri bo dom, barv.
film DECEK in violina; to-
rek, 29, novembra: UZiSKA
republika dom barv, cs vcjni
film ob 17. in ob 20, uri; sreda,
30, novembra; viking iz juga
it. barv, cs film ob 18. in ob 20.
hrvodajalci
Iz Metalke 3, novembra 1977:
Branko Bombakovič, Ciril-Meto-
dov d. 11; Anica Horvat, Kvedro-
va 4; Vladimir Munda, MoSkajnci
16; Barbara Kosenburger, Meško-
va 6 (Spuhlja 94); Janko Horvat,
Kverova 4;
15. novembra 1977: Franc Zi-
brat, Potrčeva 32; Vid Gavez,
Seronova 8; Danilo Veršič, Potrče-
va 25; Zlatko FeguS, Na tratah 25;
Silvo Sirec, Prečna pot 4,
Iz Markovec, 15, novembra
1977: Terezija Maroh, Zabovci 31;
OBVESTILO!
Klub mladih v Ptuju obvešča vse
^ubite^e zimskega športa, da bo v
Športni dvorani Mladika v dneh od
3. do vk^učno 4. decembra
prodajna razstava zimsko športne
opreme.
Vab^eni!
Milan Munda, Zabovci 63; Jože
Janžel, Zabovci 11; Franc Slamer-
Sek, Zabovci 88; Ivan Ovčar, Mar-
kovci 42; Marjeta Zavec, Bukovci
177; Janez Fijan, Zabovci 11/a;
Marija Kline, Spuhlja 19; Karolina
Pičerko, Zabovci 6; Alojz Mlina-
rič, Zabovci 86; Milena Rojko,
Zabovci 33.
Ivan Vajda, predsednik OK ZSMS Ormož
Delo mladih v občini Ormož
Delovanje OK ZSM in njenih
organov ter organizacij v KS,
TOZD, šolah in mladih kmetoval-
cev v naši občini je potekalo po
sprejetih programskih izhodiščih
ter izdelanih programih za posa-
mezna področja delovanja mlade
populacije. Programi, ki so bili iz-
delani, so. vsebovali problematiko
mladih, kjer se nahajajo, pa tudi
naloge, ki so bile začrtane kot
skupne s strani RK ZSM, OK ZSM
ter drugih DPO
Ugotovim naj, da smo zastavlje-
ni program na nekaterih področjih
razširili in uresničili več akcij kot
so bile predvidene, da pa na drugi
strani nismo v celoti realizirali za-
stavljenih nalog. Nadalje smatram,
da se na terenu naše organizacije
Se vse preveč ukvarjajo z raznimi
drugimi dejavnostmi kot pa s pro-
blemi političnega razreševanja in
vključevanja znotraj KS in seveda
SZDL — kot fronte vseh organizi-
ranih socialističnih sil. Mnogo
bolje in učinkovitejše pa so OO
ZSM v TOZD, se vključevale v
razreševanje in uresničevanje za-
kona o združenem delu, razprave o
štipendijski politiki itd. Vsekakor
pa ugotavljamo, da smo na
področju kmetijstva ter dela z
mladimi premalo storili. Na tem
področju bomo v nadaljnem mo-
rali Se učinkovitejše delovati ter
pomagati mladim pri uresničeva-
nju njihovih smotrov ter
kompleksno reševati kmetijsko
problematiko našega področja.
Posledica neučinkovitosti pa je
verjetno tudi v tem, da mladi
zapuščajo kmetije, ali pa so odda-
ljeni od svojih OO ZSM ter se ne
vključujejo v delo.
Večja akcija, ki je bila opravlje-
na v tem letu, je bila LMDA Or-
mož 77. Ob tem, da je bila akcija
pripravljena v pičlih 10 dneh, jo
ocenjujemo kot uspešno iz vseh
zornih kotov. Na LMDA Ormož
77 je sodelovalo 100 brigadirjev in
brigadirk, ki so v času akcije izko-
pali 10,200 m vodovodnega jarka
ter izvršili zakop v dolžini
9,500 m. Pri tem pa so se v udar-
niške akcije vključevale OO ZSM
iz KS in TOZD, kar je vredno
vseh pohval, saj so ob tem tudi
spoznavali brigadirsko življenje in
delo tistih, ki so ves čas akcije, ob
velikih naporih, dosegli zastavljeni
cilj. Veliko podporo ob uresničitvi
in uspehu LMDA pa so dajale tudi
vse DPO in delovne organizacije iz
naše občine. Vzdušje, ki je bilo
med delovnimi ljudmi in občani^
KS VeUka Nedelja in KS Podgorci,
za katere smo gradili vodovod, nI
bilo p«)polnoma zadovoljivo. Velik
prispevek so nam nudili krajevni
dejavniki obeh KS, da pa vključe-
vanje občanov na posameznih
področjih, za katere smo gradili
vodovod, sploh ni bilo. Moja oce-
na je, da nekateri sploh niso mogli
dojeti, da lahko mladi opravijo
tako veliko delo neprecenljive
vrednosti. Vendar smo ob tem do-
živeli mnogo kritike od strani ob-
čanov za nedokončanje vseh del,
prvenstveno zakojja vodovodnega
jarka. Med njimi je bilo tudi dosti
takih, ki so čakali, da jim briga-
dirji zasujejo cevi pred njihovim
pragom. Mnogo pa je tudi v tem,
da so se nekateri občani srečali pr-
vič v življenju z delom brigadirjev,
ali pa je med njimi Se vedno malo-
meščanska miselnost!
Kljub temu pa je naša akcija ob
zaključku uspešna ne samo v delu
ampak tudi v samoupravnem,
političnem, kulturnem ter šport-
nem udejstvovanju mladih po
delovnem času. Podobno akcijo
bomo organizirali tudi v prihod-
njem letu.
Izvedli smo Se veliko drugih,
ravno tako pomembnih akcij in
nalog, katere so bile postavljene
pred naše organizacije ZSM.
ZBIRKA STARIN MILIČNIKA FRANCA
NaSc domačije, tudi tiste v najbolj
zakotnih predelih Haloz ali Slovenskih
goric so dobesedno izropane. Vsiljivi
nakupovala starin, med njimi so bili
Franc Strucl ob svoji zbirki.
Posnetek: R
zvečine tujci, so odnesli vse, kar jim je
prišlo pod roke. Stari leseni kolovrati, z
žico prepleteni glinasti lonci, težki likal-
niki na žerjavico — vse je za majhen
denar odromalo v zasebne zbirke čez
mejo ali v trgovine s starinami, kjer si
marsikateri preprodajalec na račun ne-
vednosti služi masten denar, tisti, ki jih
je hranil doma, pa ostaja ponavadi
praznih rok...
Ko smo pred nedavnim obiskali Jur-
šince, so nam o tem ljudje veliko pripo-
vedovali, zvedeli pa smo tudi, da imajo
doma, v svoji krajevni skupnosti zbiral-
ca, ki je hotel vsaj nekaj tega ohraniti,
da ne bi po nedovoljenih kanalih izgini-
lo v neznano. To je miličnik Franc
Strucl, ki nam je povedal:
,,Ko sem se pred leti odločil, da bom
poskuSal zbrati nekaj starih predmetov,
sem naletel na praznino. Tujci so po-
brali vse, nekaj so odnesli tudi naSi lju-
dje, ki so na delu v tujini, nekaj pa sem
le uspel najti. Tako imam na ograji pri
vhodu v hišo stare luči, ki so bile nekoč
del opreme razkc^ne kočije, razne vrste
kolovratov, stari možnar, s katerim so
včasih streljali tudi v oblake in prega-
njali točo. Največji problem je, ker
nimam primernega prostora in je moja
zbirka nameščena kar po hodniku."
Tovariš Strucl nam je za tem pokazal
še zbirko starih sabelj, med njimi tudi
kovano turško sabljo, nekaj lončenih
izdelkov, starih pištol, kmečkih ur na
uteži in drugih predmetov, ki so nekoč
koristno služih našemu človeku, danes
pa predstavljajo zgolj muzejsko vred-
nost in pomemben etnološki dokument
iz življenja in dela slovenskogcMiŠkega
kočarja in kmeta.
Desetletja in stoletja so minevala, iz
dneva v dan se je spreminjalo življenje,
ki ga ponazarjajo danes le skromne
ostaline tistega, kar je nekoč človek iz-
delal sam, da si je lahko spredel laneno
nit, v kmečki peči pripravil vsakdanjo
hrano, da je lahko živel... Del tega, če-
prav skromen, lahko danes vidimo tudi
v zbirki miličnika Franca Strucia v Jur-
šincih, ki je svoje odgovorno delo pove-
zal s ,,konjičkom" zbiralca, ohranje-
valca tistega, kar počasi izginia in tone
v pozabo. MARJAN SNEBERGER
Tednik v vsako hišo
Berite TEDNIK, zvedeli boste mnogo zanimivega iz
življenja in dela v vaši neposredni okolici, v vaši občini in v
vašem kraju. Naročite se nanj, samo 150 dinarjev letno.
Po napornem dehi na polju se kmetovalka iz okolice Vitomarc
ob branju TEDNIKA razvedri in odpočije. Posnemajte jo!
Čestitkam ob PRAZNIKU REPUBLIKE se pridružuje tudi
uredništvo in uprava RADIA IN TEDNIKA PTUJ.
Vsem delovnim ljudem in občanom, zlasti bralcem
in poslušalcem, želimo prijetno praznovanje!
Bralce obveščamo, da bo naslednja številka TEDNIKA izšla
v četrtek 8. decembra.
PREDRAGO OPOZORILO
Le nekaj dni od tragične nesreče
v Leskovcu pri Pragerskem, ko je
v prometni nesreči izgubilo živ-
ljenje kar četvero mladih ljudi, je
bilo 16. novembra 1977 dopoldne
križišče magistralnih cest Slov.
Bistrica—Maribor—Ptuj, na bregu
Jožef spet nova črna točka.
V nesreči je izgubil življenje 48-
letni Beno Fijavž iz Slovenske
Bistrice. Vzrok nesreče —
izsiljevanje prednosti, tako je bilo
zapisano v uradni ugotovitvi
komisije, toda glavni vzrok je v
neurejenem križišču, saj se je
zaradi tega na tem mestu zgodilo
že mnogo prometnih nesreč, na
srečo sicer brez človeških žrtev,
vendar ob večjih materialnih
škodah. Res je, da je tokrat nesreči
botrovala tudi neizkušenost
voznika Branka Krambergerja (20
let) iz Grajene pri Ptuju, ki je želel
z izsiljevanjem prednosti pridobiti
nekaj sekund. Toda tudi pri vseh
prejšnjih nesrečah v tem križišču
so bili podobni vzroki, gre torej za
neurejenost križišča in za
premajhno prometno kulturo
voznikov.
Družina Fijavž je ostala brez
očeta, ta tragični primer nas znova
z vso resnostjo opozarja, da
podvzamemo potrebne ukrepe, da
se v bodoče na tem križišču izog-
nemo takim tragedijam. Nujno
potrebno bo na tem pomembnem
križišču, ob vse gostejšem
prometu, zlasti proti Ptuju,
podvzeti ustrezne ukrepe za večjo
preglednost pri vključevanju vozil
iz smeri Ptuja na magistralno
cesto,
V, Horvat
V tem avtomobilu je izgubil živ-
ljenje Beno Fijavž,
Foto: Dora Gjerkeš
Ptujsko
akumulacijsko
jezero
se že polni
Na jezovni pregradi hidroelek-
trarne Srednja Drava 11 v Forminu
so v ponede^dc 21. novembra ob
20. uri zaprli štiri od šestih
segmentnih zapornic na jezu.
V akumulacgsko jezero je tako
prvič stekla voda, ki je že
naslednji dan narasla na okoli 1,5
m.
Tako se počasi polni ptujsko
akumulacgsko jezero od Budine
proti Markovcem. Odgovorni pa
so dan in noč budni nad
brežinami jezera, kajti to je le
preizkus trdnosti in vzdrž^ivosti
brežin,
- OM
Na ožjem območju ptujske občine je bilo v tednu od M. do vključno
21. novembra le 5 prometnih nesreč v katerih so posredovali miličniki
postaje milice Ptuj. Smrtnih žrtev tokrat ni bilo, pri nesrečah pa sta bili 2
osebi huje telesno poškodovani, 2 pa lažje.
davni vzroki nesreč so bili neprevidno zavijanje, prehitra vožnja in
neprevidno prehitevanje. Miličniki so zabeležiti tudi en pobeg s kraja
nesreče, vendar so storilca kmalu ujeli. Med vikendom je bito tudi več
odvzemov vozniških dovoljenj zaradi voženj pod vplivom alkohola.
Materialna škoda, nastala pri nesrečah je znašala tokrat prek 80.000
dinarjev.
Prehitra vožnja
Največ prometnih nesreč se je v
preteklem tednu zgodilo prav zad-
nji dan, to je v nedeljo, 20.
novembra, ko so miličniki
zabeležili kar 3 hujše prometne
nesreče.
Tako je v nedeljo, 20. novembra
ob 19. uri prišlo do hude prometne
nesreče najprej v Spuhlji.
Voznik osebnega avtomobila
Vinko Hleb iz Ljubljane je vozil v
smeri Ptuj—Spuhlja. Ko je pripe-
ljal v levi ostri ovinek, ga je zaradi
neprimerne hitrosti zaneslo na des-
no, kjer je nekaj metrov vozil po
bankini, nato pa ga je zaneslo na
levo stran, kjer je trčil v nasproti
vozeč avtomobil, ki ga je upravljal
Stanko Steger iz Maribora.
Pri trčenju je dobil hude telesne
poškodbe voznik Hleb, lažje pa
sopotnica v Stegerjevem
avtomobilu Olga Perger iz Ptuja.
Na vozilih je za 53.000 dinarjev
materialne škode.
Nesreča
pri prehitevanju
V nedeljo, 20. novembra, 1977
ob 20.30 se je zgodila huda
prometna nesreča na cesti II. reda
v Podvincih.
Voznik kolesa z motorjem, Jan-
ko Ciglar iz Podvinc 88 je vozil v
smeri proti Podvincem. Ko ga ie
začel prehitevati voznik osebnega
avtomobila Janko Stebih iz Paci-
nja 10, je Ciglar nenadoma zavil v
,levo, zaradi česar je prišlo do trče-
nja. Ciglar je pri nezgodi dobil hu-
de telesne poškodbe in se zdravi v
ptujski bolnišnici. Na vozilih pa je
za 4.000 dinarjev materialne ško-
de.
Trči v most
- končal v Dravi
v nedeljo 20. novembra ob 2.
uri zjutraj se je zgodila zelo huda
prometna nesreča na borlskem
mostu. Voznik osebnega
avtomobila Branimir Cakljat iz
Bclišča je pripeljal na most iz sme-
ri Stojnc.
Zaradi neprimerne hitrosti je na
začetku mostu zapeljal v levo in z
vso silo trčil v ograjo mostu, jo
zlomil v dolžini 4 m in se
prekopicnil v Dravo, kjer je obsta-
lo vozilo na strehi. Na srečo je bila
takrat voda Drave nizka, zato ni
prišlo do tragedije. Pri nesreči se je
lažje telesno poškodoval .sopotnik
Zoran Grubišič iz Sinja. Na vozilu
je nastala materialna škoda za
20.000 dinarjev.
Za voznika je bil odrejen
odvzem krvi, zaradi suma vožnje
pod vplivom alkohola.
Zločin - da ali ne?
v torek 8. novembra med 20.30
in 21. uro je v gostilni ,,Pri pošti"
nastal prepir in nato pretep, pred
gostilno v Lackovi ulici v Ptuju,
med Štefanom Novakom iz
Vintarovc 54 in Brankom Smigo-
com iz Zabovcev 103.
Branko Smigoc je bil v družbi z
folklorno skupino iz Ptuja v
posebni sobi omenjene gostilne,
kjer so večerjali. Njim se je vinjen
pridružil Štefan Novak, ker je
poznal neko dekle v tej družbi.
Družbi je bil nezaželjen, zato gaje
Smigoc opozoril, naj se odstrani.
Nastal je prepir.
Smigoc je za tem skupaj z
družbo zapustil lokal. Za njim je
odšel tudi Novak. Pred gostilno
sta se oba začela ponovno prepira-
ti, med prerivanjem pa je Novak
udaril Smigoca, da je ta padel na
tla in udaril z glavo ob tlak.
Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico, kjer so ugotovili, da
ima prelom lobanje. Sliri dni za
tem, 13. novembra ob 14.25 je
Smigoc zaradi poškodbe umrl.
Štefana Novaka bo postaja mili-
ce Ptuj ovadila za kaznivo dejanje:
,,Povzročitev smrti iz
malomarnosti in nasilnega obnaša-
nja". Novak je bil že v septembru
letos prijavljen /.aradi kaznivega
dejanja povzročitve telesne
poškodbe.
—OM
vreme
do nedelje, 4. decembra 1977
Polna luna bo v petek, 25.
novembra ob 8.31.
Napoved: Bo vetrovno in še
deloma spremenljivo vreme.
Visok zračni pritisk se pojavlja
tako južno kot severno od Alp,
zato ni pričakovati večjih pada-
vin. Zlasti v višjih legah so
možne posamezne plohe.
Temperatura zraka se bo gibala
od minus 3 do plus 10 stopinj
Alojz Cestnik ^
^	J
RODI LE SO:
Marija Vilčnik, Muretinci 20 —
deklico; Marija Znidarič, Goričak
14 — dečka; Irena Horvat, Stano-
šina 13 — Martino; Antonija
Drevenšek, Pristava 40 — deklico;
Marjeta Mesarec, Sodinci 54 —
Natalijo; Dragica Cafuta, Podleh-
nik 49 — Tanjo; Ana Fajfarič,
Zlogonje 105 — Zeljka; Magda-
lena Zorjan, Kog 52 — Silvo;
Mihaela Vrhovšek, Cesta 8. avgu-
sta 19 — Danijela; Ljudmila Ribič,
Krčevina 68— Damjana in Denisa;
Marija Tretinjak, Draženci 68 —
Damjana; Majda Cenčič, Cesta
kurirjev NOV 2 — deklico; Neža
Mesarič, Starošinci 14 — deklico;
Marija Novak, Hranjigovci 15 —
deklico; Ivana Bolčevič, Moškanjci
46 — Klementino; Karina Sernc,
Znidaričevo nabrežje 8 — Boštja-
na; Marica Topolovec, Pobrežje
29 — dečka.
POROKE:
Janez Tomažič, Maribor, Jocova
49 in Ana Plajnšek, Pobrežje 70;
Slavko Ciglar, Kicar 47 in Jožefa
Arnuš, Kicar 11; Milan Matijevič,
Maribor, Partizanska 13 in Darin-
ka Arnuga, Bezjakova 8; Edvard
Petrič, Velenje, Jenkova 6 in Dra-
gica Kozel, Dežno 26; Jožef Znu-
darl, Senčak pri Juršincih 8 in
Jožefa Bedrač, Dragovič 40; Franc
Kmetic, Grajena 58 in Marija
Mohorko, Grajena 58; Anton
Anžel, Brengova 28 in Marija
Dodlek, Hvaletinci 10; Branko
I Skvarič, Maribor, Ptujska 149 in
Ana Kralj, Rotman 16; Roman
Koren, Brezovec 75 in Nada Pilin-
ger, Stojnci 8; Jožef Kovačič,
Preša 4 in Marjana Topolovec,
Breg 34; Janez Potočnik, Stojnci
63/a in Marija Toplak, Stojnci
63/a.
UMRLI SO:
Ivana Matjašič, Sp. Velovlek 31,
roj. 1931, umrla 14. novembra
1977; Frančiška Ribič, Zerovinci
31, roj. 1914, umrla 14. novembra
1977; Franc Zemljak, Ob železnici
14, roj. 1909, umrl 18. novembra
1977; Srečko Podhovnik, Sp.
Velovlek 13, roj. 1895, umrl 15.
novembra 1977.
TEDNIK
Izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK 62250 Ptuj, VoSnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniSki
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletna
naročnina znaSa 150 dinarjev, za
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-10649.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Na
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
spada TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.