-fl^unTnttunnmmir


Hov list prihaja med vas.
jrdio vsdj ovir, preko mnogih /jos  me¬
hov in predsodkov gremo. /le straši¬
mo se onih, ki v ovojem črnog/ectju
majajo zgtavami: „ dijaški dot/\'ju-
di se ne bojimo onih, ki stoje vedno oh
strani', z roka/ni v čepu in se rrngajcr
vsa/eemu delu,

tovariši! /tli računamo na one,
ki nočejo, da dedi čas mi/no ruis, kot
beži senca čez cesto llas lid/e namen¬
jen krepkim srcem . doti mo od svoje mla¬
dosti dejaig, ne zadovojcjo nas ptahč san¬
je in šibka stremljenja, jočemo rasti iz
sebe v svojo smer. Ilajbo sfeher/io nase
delo trajen večat, ki smoga dati svoji
generacijiT


Jktnkc Tflencinger:

*Yiso-k je dan\

Hisok je dan.

Srepetjsoltocnih senc
le v mrtvit) dušaJs špi¬
ci v nas se polje mlada kri:
mladostnik sanj
polet naj bliskovit
ven iz temin
k svincu pohiti.

Jldor se zarit je

v morje solznih dni }

ne bo užil nebeških mdodij f

hi kakor zlata vez

mladost preplctajer,

da najde vsak utrip srcct

odmeo tr neskončnosti neha.

dih in Jferševan:

Ha jugu.

Prijetni so spomini na brezskrbna otročka teta, ki
sem jih joreživel trn solnČnem jugu ob bistri Joči o
hmgupredmestnih otrok.

Hihce izmed nas otrezk ni poznal trpljenja, bridkosti
in razočaranj. Življenje je bilo še o-megleni daljavi. Ves
nam poznani svet je bilo obzorje f  sv. Kilentin najvišji
hrib, kristalno čista Ooca največja reka t  zagonetka pa
je bila Kalvarija s tremi krizi t  na zajoadu. Vedno je
bila prva obsijana od žarkov vzhajajočega solne a,
večerna zarja je ugašala na vrhovih križev z dremot¬
no' temno rdečo luc/O. Jtadar sem pogledal nanjo, zme¬
raj j'e bila tiha, brez življenja, kakor otok smrti. Jlad
JCalvarijo je ležala velika tajnost, toda naše mlade du¬
še je niso razumete .,,

Visoko o ffirdih so se svetite med zete njem bele hi¬
šice kolonov, iznad zložnih rdečih streh je motet

'itroni/t čieverjcmske cerkvice in s>c dvigal visvko v
jasncr vzinčje.

*§alečza vitkimi cipresami\ maitclelft ' murvami f
trtami, grmičev-Jent in svežimi polji Je ležala (jvrica,
vsa v svincu in brezkončnem blesku, Sim Je ležal kraj
radosti in le/oih sanj, ^aieč za poljanami Je ležala, todci
kljub temu sem slulilj da lezi v njej neizmerna sreča.

ypopoldanskih urah, ko jesolnce močnoprijoe-
kalo smo ležali na travi v senci murv, ter kovali
načrte m igre. Jtose je solnce bližalo zatona f  smo se
dvignili) poiskali primeren prostor in se pričeli
igrali. JCmalu smo se naveličali cestnega prahu in
odšli na grič, kjer je bil zid, kije obdajezl ciconijev
vri f  najvisji. kmet/e popoldne napeljal z njive
škodljivo strcico in jo nakopičil ob zidu . Jfakor
smo bili iznajdljivi }  ialeoj orno se polotili delu , V
kratkem časa s o bdi kupi  - trdnjave zasedemper
sovražnikih in joj seje pričel. 5 krtkom smo na-
valili drug na drugega % velikimi Čopi izruvane
trave. Hoda bitka ni trajala dolgo, jok/o je /sre-
kind) nekdo je vrgel malemu, tf  bojevniku * kepo
zemlje v obraz, da se mu je ulila iz nosa kri.
Trestraseni smo zbezali z bojišča, le, poveljnik *
je ostal , ter ga tolažil z ooljubami/kijih rti
nikdar izpolnil, ffcda malček se ni utolazllj

kri je Lila vedno močneje\ Lili strahopelneči srno se
približali „ ranjencu "in nekdo* je celo svetoval, da si
naj izpere nos z vodo. J n to jejsomagalo, Janaček
se je potolažil in odšli 677X0* domov. Sklenili smo)
da nesreče ne izdamo* nikomur, sicer bi golo-vope¬
la Šiba s vejo* pesem, %da 711  ed nami je bil\ izda¬
jalecki je vse izdal in loko s/rto bili tisli ve-
čer karani in ludi šiba ni mirovala .

Sili smo umazani, hlače praš7te in sraj¬
čke rjave od zemlje, J(o nas je 7nati ločno jore-
gledala in videla nase obleke > pa je spregovori"

' ne boste
rši bra¬

lec je pričel jokat, ostali za njim. trosili smo in

obljub ovali lle bom več!

Skozi solze smo končrtv opazili lahen srne -
hljaj na materi ne m licu in takoj sjooznali, cla
se nas bo usmilila.

Spregovorila je, loda ne več z rezkim, temveč

mehkim, skrbnim glasom, ki nam je posušil

solze na licdj in narn pričaral smeh na drhte"

Če ustnice:,, Ise vam odpuščam, alijsazile.. f 9

% večerji mi je dejalaZjutraj pojdem v

mesto in ti greš z menoj,-  - sedaj pa sjjat! "lle-

sel sem billeh besed, karti ieleln sem videt /neslo.

J  (dalje.)

- S -

flada Obereig/tcr:

Dol z e lile sto /jo licih.

5 o(ze Ule 50 /oo lici/j
in drhtelo je telo.  —

„ dmgi, bog ve kje Zdaj bodi J

Ham ti misli trudne Jpjd,
ho ti v dicu gnev in žalost
pozno v noči ht/ujčjo  f
ft  (Jlej, preveč ljubezni dal si,
preveč Je lepote biler,
previsoka tvoja potdf
starci oni se bojijo
tvoje zmage, in Ijubezezi
in mladost, ki jun zbežala

je iz src, sovražijo',

„(2li tvoja pot/eprosta,
tebi toplo' solne e sije
in se noge so kroairt —
v srcu cvete nam pomlad.

V noč je sobice prisijalo
rdeže rože so cvelele /
lahnih nog jjo  bdi cesti

- 6 -

sla radostno stopala,

5olze Še na bledih lici/s,
a na licu, Že smehljaji
v solzah najsladkejče sanje
so prinesle srcu nmj\

31 . 5 .:

klrepaunje.

3laho joadajo snežinke.
§oiga bela se koprena
in odpira solnčen sveti
Su rdeča roža, tani vsa
bleda lilija trepeče,

-a krog usten poigrava
vsaki ljubek sme/s  —
in nad nami plove angel
pubi skrivnosti...

fjričakova nje.

2belimi cvetkami
pat je vsa posuta,
zlati žarki
padajo na njo:

jftlodim, blodim -
in srce se joče ;
lUorda roga
se mi vse, prav vse

0tu rt Jur Mencinger:

Delajoče misli.

Ob cesti stoji trepetlika in njeni listi občutijo vsa/t utrip
oz/rzeja.,. —

Jfje so trenutki, ko se/n stal na križišču visokih tr nes¬
končnost vodečih cest in nisent jso/nislil: ne-kam, ne- ko-d.
Tflinio sem jsosluŠal melodijo vetrov, ki se pretakajo od
oseh strani na vse strani. Čudil sem se lihi bolesti potu¬
jočih dus, ki jim je bila odločitev xa vsako od siro/tih
cest tako tetka.

Deduj pa jsotuj'em sam, omahujoč /ta levo in des/tOr r
moji duŠC pa divjajo silni boji. *flasib prevlada mistični
ujsliv 'fihoda j  takrat gledam navzgor in v mislih Zašle-
dujem gibanji daljnih, skrivnostnih planetov, skušam
prodreti v tajno /norskih globin , ali jsa iščem v jutran¬
ji rosi svojih misli, preko /toči v solu raztopljenih,
tccasih- kadar tnzgibacajo ozračje vetrovi od JCa/sadet pa po¬
gleda ni na cesto pod sabo in si iščem krajev, k/er ni toli¬
ko trnja in os trega kamenja, hi ga ljubijo asketi Hloda,
k/nje v, h/er/e doma veselje in brez miselnost in k/er je

-S-

naj višji namen dreves cveteti, nepa rvditi sad \. štdi
se mi, da je jolul ia veter mimo naše dobe<~Jtadarjoa
čutim ojsojni vonj sap % Juga, zrem $ svojimi duhov¬
nimi ocmijemiastišno pokrajino z gajijja/nt irt
cvetočimi vrtovi, valujočim morjem in betimi mes
ti. /ta uho mi udarjajo zvoki mandoline irt med
solncninii agavarni na obrežju se sprehaja Seatrice,
Zaura,Julija in še druge, ki jim ne verti imerut. /ta¬
krat jitudi moj duh usmerjen k Jpg u t v naročje
svinca,  — /lienjavajo se vetrovi, Odvržen jimje
moj blodeči duh, nemimi popotnik.

Ustavi se, nemirni du/o-joojootnik in upri
se vetrovom, da ne boš jokal na pogorišč u
mladostiZ

JI e, ne, tu narod ne'more umreti in tubo umrl! %evec /e
lepote v nftntf in lepota fe neumrljiva, je večna !

CanJtar\ joda kriKUtkmaj

Stanko- ntenc£nc/er:

Jesenska noc.

(fb potoka bele breze
komaj slišno Sepeta/O'
in po joolju ozke očete
o mesečini lesketaj'^.

Tt&cni so duJjOtn ustali
in nad gozdom zaplesali
orgij svojih divjijslesj
vzlrejoečalje dolin les.

UL ne vem odltod
je prijslid ob lak/ f
da soonemelč breze,
da so zatemnele sleze.

10 -

Stanko Mencinger:

Vejoči, blesteča zimska noč.

£epa, blesteča zimska noč,

£e iccbeji vetrič veje,
da. ase hitreje
srebrna mesečina
vpotoku bistrem jsleSe.
Itdaljavi blesk srtbrih streh,
nad mana zvezd aboti,
med drevjem se utruja
tihotni spev /toči...

G v meni misel živa
v lebi, draga, govori f
in duša vsa sanjava
brezmejno k tebi hrepeni,  —

Oj ' deJzle, jo/ddi k meni,
da tudi v carstvu mojih sanj
bo mesečina zasijala.

Hoda Obereigner:

tBd-zič/ia serenada.

(hig el mzjoelje krilo nad zemlja
so-lnca posledrji zarja obdaja,
solnce umiraj sotnce zahaja
sveti večer na zemljo joribaja,.

- 11 -

angeli sire megle razmakntli,
jasno- sinjino neba ser tazkrili.
JCakorpomlad bi pozdraveposlala,
v žaru poslednjem jim krila zare f ,
angeli božji na zemljo hite.

(jlej te ohlalze v rožnati zarji:
tako mi nebo nekoč /e svetuo ;
tako mi nebo je srečo rosilo 1 ,  -
ialio nebo se je danes ožgalo 1 ,
samo nebo mipozdrav jeposlalo,\
Danes oblaki o joomlacli žare,
mir in ljubezen na zemljo rose ,

Cjlej, li oblaki svetijo meni
moje duše sijerj so posneli)
angeli v moji so duši za/oeli,
drugi so sredi oblakov ostali,
z mojimi so si roke podali
in vse nebo se je z rnarto zdruzi/o,
jaz sredi zarje , zarja je v meni
sveti večer ,.,

ritmi.:

Idealista imenujemo onega, ki kleše z dletom

v- shalo/iolzncsk, da napravi m nas udobno cesto.

_ (illen JCeg)

čiril JC&čcvari

Cllojzij j racinih in Jfyo* (gruden,

(Vsebina,predavanja v kfožkuj

£e ir malo* točkah se ujemata značaja teh dveh
najvažnejših reprezentantov* sodobne goriške jsoczč
je . 9asi sta oba vzrastla skoro v istem Času in na
istih tleJj, vendar je njuno mišlenje in čustvovanji
xelo različno. j/adnika označuje 'predvsem njegov*
dvom in temen pogled v bodočnost ter njegova bolest^
(/rudna jsa harmonija duševne notrargosti, nje-
jov oplimizen in pesniški ivm. (jradndz je kot
poet pasiven, tako v ljuba vi, kot v domoljubnih
Čustvih, bolestno' razsanjan in otožen , C/ruden pa
je ognjevit trt obenem nežen, njegovo* hotenje je
bol/ konkretno' kot jtxtdnikovo / ;  tudi je strasten
in dementaren v svoji liriki.

Cllojzij (Jracinih je rodom (joričan, česar ne
more zatajiti v svojem jeziku in izraža/ju. 5

Svojimi prvimi pesmimi je vstop d okrog
„ ljubljanskega Zvona . Ctazen lirike ne joiše

drugega izvirnega,jaačjoa prevaja iz sve¬
tovnega slovstva.

- 13 -

dela /9fo je izdal prva zbmko $ troj d) poezij lf  Pada¬
joče zvezde " katerrz je doživela po vojni drugo izda¬
jo. Itattlo v celotni zbirki si je izbral pesnik joo moti¬
vu iz uvoda, kjerprimerja svoje življenje joadajocl/Ji
zvezdam, ki gredo svojo določeno jsot brez namena,
glavni namen jim je, da joczdcjo in končno joade-
jo ali zcjore. Življenje je podobno tem zvezdam, tu¬
di ono je samo sebi namen, končni cilj pa je-smrt.

Ž "adnitz je kol pesnik /j red vsem erotik. lljegova
-j zen  J e  žalostna, preveva jo drhtenje in bojazen.

It besedaJj ljubice situli strujo, vsak lekje zaman,
spomini so gadje, ki pičijo. Pesnikova ljuba v izvi¬
ra manj iz s&asti in sanjav ilo c us te er, temveč je
posledica icizbolde miselnosti, d dnu joet se ved¬
no oglasa plamen, ki ga žeje :

„Xer enemu ljuba v kot časa vina
je, in dr upe mu začetek grejva,

Cl meni je ko nema boleči/ta f
kise v globoki noči ne jo re neha.
Močnejši lest eroti/zje Gradnik kot pesnik M' ttt
svojih „ Motiviko iz kvra J ' i/t „ Motivih iz Pstre, 9
Pesmi v teh citzlito razlikujejo' mračnim jo okra -
jinskim sliteaiii, kote 7*ih vsebutaje nazad7ije le
človek , 1/ zbirki „ Pot bolesti ”je posebno - xria77ie-
nit ciklus sonetov,, Poimenski-punt, " r katerem

vpisuje borbo' tolminskih kmetov, ovojih prednikov
proti nemškim in laškim graščakom* Hažni solu
di Gradnikovi prevodi, predvsem p revma Indijca
Mcioindranala jagoreja. arevedelje„ dlasfoci mesec*
zbirko otroških pesmi, kise odlikujejo'po nežnosti
in modrosti, ki Je tako značilna za unija, (glavno
prevodno delo Jsa Je „ Vrtiuu* "od, istega pesnika.

D tem prevodom Je vnovič dokazana 7noc sloven¬
ščine, kije zmožna, da izrazi od najtišjih utripov
srca Ija do mogočnih spevov narave. C/rad n de
je združil na sijajen način orijettlalsko Buj-
nosi jezika z bujnontehko, lirično slovenščino',
dre vedel/e tudi jhgorejevo, f  žetev iti „ Utice seli tke*
dtodenbacJsovo,, lllrhro-tnesbo "iti iz srbščine oec'
otroških pes mi Cikajhva  ~ Zmaja.

Škot Cllcjzij (jradtiik je izid iz kroga,, fjubljanske-
ga Kima * tudi drugi goriški poet, Jgo(Jruden. dinge
prve pesmi je priobčil po konča vojne, katere je
potem z drugimi vred priobčil v svojih dirkah
f Jlarcid in 'primorskepesmi*

Grudnova erotična lirika je nasprotnega značaja
ho€ prodnikova. 3£un pasivna bolest* tukaj krepka
vem, lam drhtenje-'tu satije f  (Jtajniku je ljuba v
skrita bolečina, grudnu pa razkošen sen. Inacilna
za tgrudna je brezmejna harmonija, ki vlada v nje-

govi Liriki, veter pod oknom sanja z njim, morje pre¬
peva z njim in njegovemu srcu, zvezde o ve ti jo z njim,
zemlja in mesečina se ujemata z njegovimi Čustvi, (2
to j'e samo v ljubavi, popolnoma nasprotnopa Je z
njegovo miselnostjo',

„ Odkod in kam  ? - nihče ncim ne razreši.

St dan na dan razjeda si mozga/ie /
se kaplja luči v dušo mu ne kane,
srce mu nejookoja ne utesi. "

$ruga (Jrud nova zbirJea so„ J)rimorske pesmi?So
to večinoma domoljubne in iredentistične joesmi He¬
hete spominjajo na„ S težke joesmi Jiezručd, Jsti
motiv kol tjradniJi v„padajočih zvezdah "in o„j)o-
ii bolesti "je obdelal Jruden v lej zbirki na svoj' na¬
čin. tljegova domoljubna lir Sta je krejoJta , ne toči kot
(jiadnikova in ne obujsuje.

(Jruden je poskusil tudi v ndadinski pocziji.fllod
leb poskusov je knjižica JlliSka osedlana ?Jasnoje j da
imajo le ljubke pesmice svoje koreninice ravivo v liriki
Zupančičevega„ Cicibana

Vkljub nasprolnosti temperamenta se G/udnik intjru-
den ne nasprotujeta, nego se igsojoolnujela. Ido sorodna sat tr
tzbiri motivov ; ljubezen,domov inska, ljubezen, bolest v človeku
in pričakovanje, ter končno se udejstvujeta se oba v mladin¬
skem slovstvu.

- 16 -

Vs^bma:

1 ... '.Uvodna beseda.

2 . Stanko- Mencinger...;.l/isokJe dan.

s. Ctlbin JCersevan . dla Jugu ,

* ttocta Cbereigner....: Solze tile sapa licih.

s 31.3. ..; dtrepenenje.

6 . Št. 3.  - 3Pricakovarye.

j. Stanko Mencinger..:. Setafoce misli,
e. Stanko Mencinger...: Jesenska noc.

9. StanJioMencingen... :£epa, blesteča zimska rtoc.

10. tlada Obereigner. .; Božična serenada.

n. CirdXocevai\   ; Olojzij(Jnadnik in JgoCJfruden.

mm * m  I II« . .t l ,  m ' n  ninni.il—> —n..—

f,

Izdaja literarni krožek „ Juan Cankar EL
podr. 135. narmlki, X/ubl/ana.

Urednik:

Cbogurnil Jfrajnc.

Odgovorni urednik. :

Stanko Mencinger.

*

Uibali Ctlbin Jterdcvan.