List 45. Teéaj XXXV. Jtefoajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarmci jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr., za ćetrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo novembra 1877. O b s e g : važnosti gozdnega nasteli Postava zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu Angora. (Dal.) Prislovice in reki iz Istre jugu Mnogovrstne novice. Naši dopis Slovensko slovstvo (Dal.) Gospodarske skušni No • v Kratek pregled dosedanjih dogodeb na Gospodarske stvari. važnosti gozdnega nastelja. Nekatere reči so v kmetijskem gospodarstvu > ka- vali odpadkov, ki se nahajajo po gozdih, a od takrat se spreminja tudi les po gozdih. Znano je, da potrebujejo poljske rastline rasliČno veliko snov iz zemlje, ene več, druge manj in ravno tako nahajamo tudi pri drevji. Najbolj srkata iz zemlje redivnih snov bukev in hrast, za njima silna ta drevesa in najmanj Kemija je dokazala, da potřebuje bukev tere je treba stokrát in stokrát ponavljati, da se od- pa borovec. stranijo po starodavnih razvadah med ljudstvom v ko- polovico več pepelnatih delov nego borovec. Ako takim reninjene napake. Taka silno škodljiva napaka je to, da kmetovalci drevesom, ki rabijo veliko pepela kakor bukvi in hra- stu ondotna zemlja in večidel mislijo . da se mora pograbiti, kar z dreves navadno ne izraste na takem kraji nobeno lepo drevo. odstranujemo listje, oslabi kmalu listja pade. knjigi ; Stanovitno odstranjevanje zemeljske odeje spremeni ki jo je ravnokar na svitlo dala družba najprvo lepo trdo lesovje v m eh ko šilnato in sčasoma sv. Mohorja , nabajamo pod gori navedenim naslovom članek, v katerem velecenjeni profesor Povše prav za-nimivo pretresa škodo , ki jo gozdom presilni grabeži listja prizadevajo, tako-le: T puste puščavo. Kdor ne bi hotel verjeti > kako odpadke iz gozdov odstraniti, tišti V36 I I ||ivo je, naj gre v gozd, kjer odpadke vedno odstranjujejo, in videí bode, kako revno Važnost gozdnega nastelja dokazali so přetečena raste drevje, večidel prav nizko in bolj grmovji pokoj ega , ------ ~---- <1 f ----------------r---~---J 9 » leta nekateri gozdni tehnikarji, kakor Jbischbach, dobno nego gozdu: ako stopimo pa v gozd V on h au sen in Baurisch. Ti so se trudili dokazati ; > iz se jemlje malo nastelja, videli borao v njem izra- da popolno odstranjenje nastelja v gozdih one prej ali šcena gosta drevesa in površje zemlje zaraščeno z go pozneje cisto p okonča, Nasprotno pa so hoteli do- stim mahom, kazati v novejših časih nekateri pisatel ji, da odstraň ~ važnosti je gozd no jeDje nastelja gozdom ne škoduje. Da se taki pisa- nastelje, najdemo le malo okolic, ki bi se ravnale Ker ljudje ne vedo, kake silne telj i motijo v tem obziru, omenimo le, da je veČkratno po pravilih, kojih nas učé skušeni možje. Vi rtem- grabljenje listja že začetek vničenja. Površje zemlje berških gozdih pripoveduje v nekem spisu profesor je s tem, da jej odstranimo odejo, izpostavljeno suši. Baur to-le: Kjer so sproti grabili vse nastelje z goz- so lepe gozde, zasajene s krasnimi dre- Važnost nastelja v gozdih pa ne obstaja v tem da dov, spremenili zadržuje v lažno31 > ampak ) kakor je znano, da so vesi sčasoma v pusto puščavo, m tudi zemlja postala je odpadki rastlin tudi dober gnoj, torej gnojé površje nerodovitna. Dalje nam popisuje važnost gozdnega na zemlje in pospešujejo rast. Ako odstranimo gozdu listje stelja pokojni Dengler. Gori Libanon in Kavkaz ste dajali pred 1000 leti veliko lesá ondotnim naseljen- in mab, začne pešati tudi rast drevja. To je dokaz, ki se vjema v resnici s skušnjo. se vedno spravlja listje, kako slabo pa so gozdi, v katerih segnjije listje Mi vidimo gozde, iz kojih cem. 9 se po8pešuje rast in debeljenje dreves. Cedrovine na gori Libanon ne najdemo vec ra8tejo; nasprotno ker ao jo pokončali ondotni pastirji s tem, da so spu-krasni, in v njih daleč Treba ni torej dosti opazovanja, da ločimo že od gola gora Atlas. stili večkrat požarje, bukovine pa, kojo ondotni prebi- valci zeló varujejo, najdemo veliko. Enako je ostala gozd, iz katerega ne jeraljó nastelja in pa tacega iz kojega potrebijo vse odpadke. Lehko se razvidi dalje 9 9 se spremeni pernato drevo, ako ga oropamo vse opusti gozd, pride kmalu revščina v njegovo hišo. da odeje, kmalu v hiranje in slednjič v goloto. Dokazano je, da je rastlo v začetku preteČenega Vsakateri kmetovalec naj pomisli, da je gozd za-nj če se mu In tudi v denarnem obziru velevažen, in da, stoletja v srednjih gorah Nemčije le bukovo, hrastovo, nanje jelkovo in brstovo drevje in da ker je dokazano in spricano, da gozdu nič bolj ne škoduje nego to, da se odstrani vse nastelje, tako je rav- tistih kmetovalcev, ki vse odpadke iz ivy • ------- » v,, ^ - «j - .»... ~ w v, ------ , ' - - nekatere okrajne so gozdov potrebijo, nespametno, in tem bolj 9 imele^ tudi šilnate gozde (amrečje). ze v začetku pretečenega stoletja, ko je vpeljal ker v praktičnem življenji nahajamo ljudi, kateri delajo to France Drake sadenje krompirja v Nemških gozdih veliko spremenilo. v kmetijstvo, se Je iz navade. Koliko na kialinah bogate gnojnice pusté nespametni ljudje iztekati se v potoke in morje, kar je tistem času so gotovo človeskemu zdravju škodljivo. Koliko plevela za gnojenje rabili slame le malo: toraj so se posluže- najdemo ležati po potib, namesto da bi ga speljali domu in ga kot nasteljo porabili, in tako pustili svojim goz-dom njih odejo. Da bi vsi kmetovalci se ravnali po teb pravilih, bi kmalu razvideli, da jim dohajajo tudi iz njih gozdov lepi dobički, dasiravno njih polje ni niČ ncrodovitnejše. Saksonsko kraljestvo je pred nekoliko leti dokazalo, da s takim ravnanjem pospesuje in zboljsuje poljedelstvo in enako tudi gozdarstvo ; posebno lebko izvršiti to nalogo je pa nam dandanes , ker poznamo toliko umetnega gnoja. Umetno gnojenje se vedno bolj širi in razvidno je, da je listje slaba stelja. Nekateri kmetovalci, ki imajo lepe gozdc, pravijo: „res, gozd lep, a še lepši bi bil ta prostor, ko bi ga obsejal z žitom", ne mislé, da jim lepi gozd prinaša bogate dohodke. Ker vemo, kake važnosti so gozdje, kako veliko dohodkov nam prinašajo in to le, ako jim ne odstranimo njih odeje, želeti bi bilo , da bi se ti pogreški zmaujševali in le redko nahajali. Le v slabih letinah, ako pobije in zdrobi strnino toča, ali kedar je povoděni, ne bi bilo zameriti, ako bi se tu ali tam vzelo nekoliko nastelja iz gozdov. Naj bi ne bile toraj prazne naše želje in naši pod-uki, ki so merodajni za srećo celega človeštva in za příhodnost naših naslednikov. ■ ■■I» ■ ...!■■ ■ — m m m tmm^^^mmmm-mmmmmmmm Postava zastran obđelovanja Ljubljanskega mahu. (Dalje.) Razpis volitve. 8. Skupina 1. voli na Ljubljanskem mestnem magistratu, skupine 2., 3., 4. in 5. pa volijo pri občin- skem uredu tište vasi, ki je pri vsaki skupini na prvem mestu imenovana. Volitve se morajo okiicati vsaj osem dui poprej, predno se začnó, s tem, da se dotična naznanila očitno nabijejo pri c. k. okrajnem glavarstvu in pa pri občin-skih uradih volilnih krajev, da se razun tega, kakor je navada, oklice po obČinah , po katerih bivajo vdeleženi posestniki, ter da se ob enem tudi pové, v katerih vaséh , katere dni in katere dnevne ure naj se volilci zberó in pa to, koliko odbornikov in namestnikov imajo voliti. Volitev. §. 9. Za dognanje volitve po županu volilnega kraja veljajo določbe 3. oddelka občinskega reda od 17. februarija 1866. leta (dež. zak. št. 2), da se njihovomu smislu primerno uporabijo. Volitev prvomestnika in njegov delokrog. §. 10. Odbor si izvoli za čas svojega delovanja iz svoje sredine z absolutno večino glasov prvomestnika in njegovega namestnika kot izvršujoči organ. Prvomestnik, ali, ako je on zadržan, njegov namestnik predseduje pri odborovih skupščinah ter za- stopa odbor na vnanjo stran. Ou mora proračun sostavljati, račun polagati, oba odboru za obdelovanje močvirja v presodbo in resitev v pravem času predlagati, zarad pobiranja přiklade za obdelovanje močvirja vselej vse potrebno ukreniti ter hraniti ročno blagajnico, do katere ima drugi ključ kak odbornik. On se mora redno prepričati o tem, kakošno je močvirsko zemljišče, kakošne so prepoke , kakošni so mostovi in kolovozi, sploh kakošna so kulturna delà; potem, kaj so storili posestniki ali drugačni delavci, in pa, opravljajo li posamezni odborniki ali drugačne za močvirske komisarje (§. 14.) postavljene osebe njim iz-ročena opravila; on mora nadalje vse najdene napake in ravnanja zoper postavo koj odpraviti, ali pa po pri-mernem potu skrbeti, da se odpravijo. Uvadni sede z in seje mocvirskega odbora. §. 11. Uradni sedež odbora za obdelovanje močvirja je v Ljubljani. Odbor se zbere redno vsacega četrtietja; sklicati se pa more tudi v slučaju potrebe po razsodbi predstojnikovi, oziroma njegovega namestnika, in pa tudi na zahtevanje 5 odbornikov. Kar se tiče njegovih skupščin in sklepov , in pa izdajanja listin, potem ravnanja z blagajnico, to vsa se mora delati po enakošnih določbah občinske postave. Zaklad za obdelovanje močvirja mora biti spravljen v deželni blagajni, iz katere se od slučaja do slučaja izplačujejo potrebni zneski odboru za obdelovanje močvirja. Namestniki odbornikov. §. 12. Ako koji odbornik umre, izstopi, ali ako je dalje za časa zadržan opravljati odborová opravila, mora vstopiti en namestnik, in to iz tište volilne skupine, v kateri je bil ta odbornik voljen. Ako ni ne odbornika nenamestuika, pa mora biti nova volitev. Podružni odbori. §. 13. Podružni odbori (§. 3) obatajajo iz treh, petih ali sedmih odbornikov; njihovo steviio po raz-merah podružnega močvirskega ozemlja določuje deželni odbor po predlogu glavnega odbora; vrh teh odbornikov sta še dva namestnika. Podružni odbori se na podlagi volilnega imenika zemljiških posestnikov v dotičnem močvirskem obsega (§. 3.), ki se napravi v smislu §. 6., volijo pod vodstvom občinskega župana onega volilnega kraja (§. 9), kateremu pripada glavni kos ozemlja podružnega odbora; volitev se izvršuje po předpisu §§. 7., 8. in 9. te postave in veljá za šest let. Podružni odborniki izmed sebe volijo prvomestnika in njegovega namestnika. Namestniki odbornikov se imajo v tekoči volilni dôbi voliti, kedar bi tudi s privzetimi namestniki ne bilo za aklepanje odborovo potrebne čezpolovične večine, katera vsakako najmanj iz treh odborovih udov mora obstajati. Komisarji za mocvirje. §. 14. Odbor za obdelovanje močvirja je opravičen za nadziranje posamesnih močvirskih okrájev, soseboo tistib, za katere se se niso napravili podružni odbori (§. 13) , imenovati posebne komisarje za obdelovanje močvirja, kateri komisarji morajo svojo službo kot častno službo vsaj eno leto opravljati. Platila opravilnikom. §. 15. Udje odbora za obdelovanje močvirja, udje podružnih odborov in pa osebe, katerim je neposrednje nadziranje naloženo (komisarji za obdelovanje močvirja), morajo ta opravila brezplačno opravljati, le za s tem zvezane potrebne izdatke v gotovem denarji se jim izplačujejo povračila iz zaklada za obdelovanje močvirja. (§• 34.) Razpust odbora. §. 16. Deželno poglavarstvo je opravičeno, da, ako za potrebno sprevidi, po dogovoru z deželnim odborom razpusti odbore za obdelovanje močvirja. Temu poglavarstvu je pa vendar dolžnost, da ob eoem sproži novo volitev , ter mora ono ob enem tudi deželnemu odboru naznaniti dogodivši se razpust. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske skušnje. * Da krompir ne kalí v hramu, se lahko s tem zabrani, da se tla, na katerih krompir leži, za palec sa debelo nasujejo z rastolčenim ogljem ali z ogelnim drobirom, ki se v kovačnicah nahaja. Na oglji ležeći krompir ostane poleg tega tudi Čez leto in dan okusen. * Mléko se dá obraniti vec dni dobro , če se dene nekoliko krhličkov redkve (po 40 gramov na 1 liter mleka) v mleko. Okusa mleku redkev ne pokvari. — Tako poroča „Bull. Com. agrar. Monza." Politične stvari. Kratek pregled dosedanjih dogodeb na jugu. „Novice" so že lánsko leto enkrat podale svojim bralcem kratek pregled dogodeb na jugu od prvega početka ustaje v Hercegovini do tje, ko je Rusija stopila na noge. Al deloma, ker je med tem mnogo prej neznanih reči na dan prišlo, ki vse v drug svit stavijo, deloma ker je Rusija prijela za meč zoper Iju-tega Turka, se nam potrebno zdi, še enkrat o tem spregovoriti in dopolniti, kar je bilo do tje pomanjk-ljivega. Vse dogodbe na jugu do zdaj se daj o razdeliti v tri dele: 1. ustaja v Hercegovini, pozneje v Bosni in Bulgariji; 2. vojska Srbije in črnegore s Turčijo, in 3. vojska Rusije s Turčijo. Po dosedanjih dogodbah, pozvedbah io prikaznih je jasno, da je ustaja prišla za Rusijo prenaglo. Kar se zdaj godi, se je imelo še nekaj let pozneje zgoditi, tedaj bi bilo krvave vojske skoro gotovo prej konec. Ječanje in stokanje po težkem jarmu tlačenega naroda na Turškem je pač donelo že več let neprenehoma po Evropi in klicalo na pomoč, al tega klicanja ni slišal in ni hotel slišati noben drug narod, kakor Ruski. Rusija ga je 8lišala in slušala, a rekla je: „potrpite le še nekoliko časa, dokler bom jaz v stanu , priti vam na pomoč tako, da vas rešim.,ť V tem je Rusija delala priprave za delo odresenja — ne le znotraj, ampak posebno zunaj — z diplomacijo Evropsko. Po pogodbi v Parizu so bile namreč Angleška, Francoska, Avstrija in Pruska tako zvane var-hinje Turčije, to je, bile so porok za to, da se Turčiji v Evropi nič žalega ne zgodi, da se jej noben kos ne odtrga. Kako pa je bilo Rusiji mogoče, izpeljati svoj večletni namen osvobojenja Turških kristijanov, če ne na ta način, da odtrga ne le enega, ampak več delov od Turčije? To pa ni bilo lahko, morda celó ne mogoče, dokler Turčijo brani čveteroglavna diploma-tična „hydra". Zato je morala naj prej to diplomatično čveteroglavno pošast pripraviti do tega, da ae spré med seboj. To ae je — če ne po njeni volji, pa gotovo ne proti njeni volji zgodilo. Prusija je ugnala Fran-cijo, kar bi jej gotovo ne bilo lahko, Česar bi se morda celó podstopila ne bila, ako bi Rusija jej ne bila varovala hrbta in pomagala že prej kolikor toliko vstra-šene Avstrije brzdati. Da je Avstriji tega brzdanja treba bilo in ga je še treba, dokaz temu je ošabni in žalibog še zdaj premogočni Magjarski element, ki se vedco s Turskim brati. Znano je, da se je to vse po- srečilo. Francija je bila ugnana in Nemčija je postala mogočna tako, da jej pristoja odločna beseda v družbi Evropske diplomacije. Ostala je le še Angleška svojeglavna; al ko se le ni hotela udati, se je po parlamentarni, zdaj povsod veljavni šegi prešlo čez njo „na dnevni red"; Rusija je rekla: „ti in Turčija skup, mi drugi vsi pa skup, potem bomo videli, kdo bo zmagal." Na to se je jela pripravljati na resen boj, al pri tako velikanski državi, kakor je Rusija, priprave ne morejo biti gotove še v enem letu ne. Tako je stala stvar, kar poči y Hercegovini prva ustajniška puška, — prekmalu za Rusijo! Rusija ni bila popolnoma gotova še z diplomatično, še manj pa z vojno pripravo. Diplomatični aparat je naj-težji zavoljo vednih premenjav ministrov; zato so tudi diplomati brž skup skočili, Angleški minister vnanjih zadev Salisbury je tudi beračil od cesarja do ce sarja, od dvora do dvora za Turčijo in spravil res skup Evropsko konferenco, ki pa se je zavoljo trdovratnosti Turčije popolnem razbila. Potem je bil shod cesarjev. in diplomacija je stopila v kot. Ustáj a, o kateri so turkoljubni nemški in magjarski listi pisali, da jo bo en sam batalijon Turkov za-dušil, se je širila čedalje bolj. Od vseh krajev, kjer živé pošteni Ijudjé, jej je dohajalo pomoči. Rusiji je bila , kakor smo prej že omenili, sprožila se prekmalu, a spoznala je, da se je to zgodilo le zarad tega, ker tlačencem ni bilo več mogoče prenašati Turške sile. Tako je tudi razumeti, da ni branila Crn i g ori in Srbiji priskočiti ustajnikom na pomoč, marveč jima je poslala izdatne podpore — le da plamen ustaje ne ugasne, dokler je njej sami mogoče stopiti na noge. S tem je bila končana prva doba. Druga dôba se je pričela sCrnogoro in Srbijo. Ta dôba je kratka. Crnogorci so Turke popolnoma potoikli, Srbi pa niso bili tako srečni. Konec tej dôbi je bil ta, da se je po kratkem premirji po posre-dovanji Evropske diplomacije sklenil mir s Srbijo, s Crnogoro in ustajniki pa ne, ker je Turčiji tem nasproti zrastel greben. Potem utihne vse, le Crnogorci kalé mir s tem, da zopet par Turških polkov posekajo , nekaj pa vja-mejo in topov vzamejo. Velik krik turkoljubnih in ma-gjarskih listov ! A prične se tretj a dôba: Rusija napové vojsko Turčiji. Skonča ni šio vse po volji; Rusi so sicer pre-stopili Donavo in šli celó čez Balkan, a zadeli so ob trdno skalo pri Plevni, kjer so si glavo tako razbili, da je bilo njihovo napredovanje za par mesecev ustav-ljeno. Enako so skusili v Aziji, kjer tudi so prenaglo in s premajhnimi močmi naprej silili. Morali so se umakniti in čakati več časa, da so zopet mogli naprej. Skušnje te so bile britke, al tudi veliko vrednê. Dokaz temu so zadnje slavne in velikanske zmage v Aziji, po katerih ste dve Turski armadi do maiega uničeni; dokaz temu vspehi v Bolgariji, kjer je zdaj najmočnejša Turška trdnjava Plevna v taki zadregi, da mora pasti, in kedar pade, bode skoro vojske konec, ker Turki nimajo potem nobene prave armade več. Res, da so k temu kolikor toliko tudi Rum un ci pomagali, ki so se pridružili Rusom ; veliko tudi pa junaški Crnogorci, ki so Turkov pobili že vec, kakor jih je njih samih v orožji ; al nobene dvombe ni, da ne bi bili Rusi vsega tega sami dosegli, ako bi bili po vsem pripravljeni že tako naglo za vojako, kakor so bili prisiljeni v njo po prezgodnji ustaji in po tem, kar se je vsled nje godilo. Zdaj gre vse mirno svojo pot. Evropska diplomacija molči, le Angleži podpirajo Turke na tihem, ko- * likor se dá, z ljudmi, orožjem in denarjem, čeravno njihovih podložnikov v Aziji kar na tisuče glada gine, in Avstrijski Magjari demonstrira jo za svoje pobratime Turke. Ai to svetá ne bo vrglo s koles in Rusi bodo svojo nalogo dognali, kajti njih glavna zaveznica je Nemčija, ki povrača Rusiji dolg od leta 1870., in pa Avstrija — zoper voljo Andrassyevo in njegovih ro- jakov. Tako je in nič drugače, če se tudi Avstrijski tur-koljubi in Magjari na glavo postavijo! J. A. * PriŽigalec — se zove lepa povest, katero je profesor J. Jesenko nedavno na svitlo dal v 2 debelih zvozkih po 500 straní kot ponatis iz „Naroda". Mična ta povest v lahko razumljivi besedi se razvija po kaj lepih dcjanjih. Vsa je oprta na prav krščanska načela ter povdarja delavnost in ponižnost, udanost v božjo voljo in zaupnost v večno previdnost, vnanjo čednost in pri-prostost in notranjo blagosrčnost in poštenost, skratka rečeno: obširna ta povest povdarja vse kreposti, ki edine storé člověka srečnega. Kar je brezvernemu svetu preklicani „Emil", to je lahko katoliškim Slovencem „PriŽigalec"; prav primerno imé zato, ker ta povest starišem lučprižiga in jim kaže, kako naj svoje otroke obojega spola pametno odgojujejo, da bodo mogli v resnici srečni živeti. Ker nam Slovencem močno pri-manjkuje leposlovskega berila zlasti za mladi ženski avet, tako s tem večim veseljem priporočamo ,,1'riži-galcau svojim bralcem. Kdor si ga misli oskrbeti, dobi ga lahko pri knjigarjih, ki prodajajo tudi Matične knjige. Podviza pa naj se vsak, da ne bo prepozno, ker je založnik zarad preobilih stroškov dal napraviti le malo iztisov. V Ljubljani „Prižigalca" prodajajo Giontini, Lercher in Till. * Službo v nik slovensko - nemski za cesarsko i kraljevsko vojsko po vprašanjih i odgovorih. Del drugi. (Bojna služba.) Sestavil Andrej Komel, c. k. stotnik. Dien s t- Règ lement slovenisch-deutsch fiir das kais. und konigl. Heer mit Fragen und Antworten. II. Theil. (Feld-Dienst). Z neko pieteto sprejmemo vsako slovstveno delo, katero neumorni pisatelj na vojnem polji na svitlo pošlje; isto tako smo sprejeli tudi njegovo najnovejšo knjižico z gori navedenim naslovom. O gospodu Kornel ju se pač mora reči, da ledino orje pred njim ne-obdelanega polja in to tako srečno, da mu morajo vojaške oblasti za poduk vojakov v službovanji v mater o em jeziku hvaležne biti, kakor mu je vsak rodoljub hvaležen , da trebi na omenjenem polji grda tu ja monstra iz slovenskega jezika. Dobra misel pisateljeva je bila pa tudi ta, da je „službo vnik" spisal v vprašanjih in odgovorih, kajti ta pot je za poduk do-tičuih učencev najbolja; dobra misel pisateljeva pa je bila tudi ta, da je „službo v nik" izdal ob enem v slovenskem in nemškem jeziku, kajti s tem je, kakor Nemec pravi, zadel „zwei Fliegen mit einem Schlag"; eno s tem, daje svetu pokazal, da ga pri izdavanji njegovih knjig nikakor ne vodi „panslavizem", — drugo pa s tem, da nevedni zaničevalci slovenščine vidijo, da to, kar Nemec pové v svojem jeziku, zna tudi Slovenec povedati v svojem. Po tem uvodu naj povemo zdaj še, da kujižica obsega 5 oddelkov, katerih prvi razklada poduk o marših, drugi o taboru, tretji o varstveni službi na marših, četrti o sprednjih postih, peti o naznanilni službi. Skozi in skozi teče „službovniku" slovenščina gladko in lično. Pisatelj teh vrstic ni vojak, a reči mora, da ga je branje te knjižice jako zanimalo ravno dandanes. ko toliko sli-šimo in beremo o vojskah. Gena knjižici je 35 krajc., ako se naroči pri gosp. izdatelji samem v Vahrn u pri Briksni na Tirolskem. * Življenje sv. Justa opričevalca, Trsta in Tržaške okolice pomoćnika, spisal A. A. T., poalovenil J. K., duhovna Tržaska. Drobná ta brošurica, ki je ravnokar na svitlo prišla v Trstu, obsega kratek životopis sv. Justa, rojaka Tržaškega. Ker je čisti dohodek namenjen ubogi cerkvi, smemo se nadjati, da bodo posebno pobožni Tržačanje in okoličani radi segli po nji, ker jim popisuje življenje njihovega neumrlega rojaka. Čena jej je 6 sold. Narodno blago. Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. Jedinščina (člověk sam) je huja nego ubožćina. Postelja (dobra) več velja nego večera. Bele ruke (nedelavne) tuje delo miluju. Kada muž (kovačj batuje, žena mu gospoduje, kada muž bat zavrže, žena gospodščinu odvrže. Gusta turkinja (turšica), redki škrob (močnik) ; redka turkinja, gusti škrob. (To je, tursico sej redko). Neče kragulj na golu dlan (dari pomagajo). Bolje je (kmetu) s kozami po paši, nego z gospodom po špaši. (Ital. spasso; drugde rabimo prošet.) K gospodi se ne sme priti ravno, nego grbasto (s pokloni in z dari). Križ, popeliš (kdor v pepeli sedi pri ognju)! da ga ne jis (prosi, pa mu se neče dati). Do tretjega se neostavi. Ca grozdja prvo Jurjeve van gre, ne gre va Kraoj (rado pozebe; nekada su samo Kranjci vino iz Istre izvaževali}. Je rekal, da ni stalo ni leglo (nepristojno). Da je od stakla, bi se razteklo (razbilo). To mi se uha ne lovi (nečem slišati). Mak (maček) po lonac (ne dam ti). Nima ni popelišča ni smetlišča (nič nima;. Sunce je šio u lorbu (za oblak). Peč žariti za kruh peci. Železo žariti, ožareno železo (razbeljeno). Vreme tvrdi (je stalno). Ti zmaje zmajeni, ti gade gadeni, ti strupe strupem . Po h a lj vati, na brzo pograbiti; tarelj, iesec okrožnik; dočukati, dočuti, doslišati; cotica, več sadja na jedni vejici ; ce pica, držalo cepca; smuti-niti, postopati brez delà, od tod : šmuta, clovek po-stopač; suš, suhi kolci iz vinograda; mlesnuti, hudo udariti; parada n, streha na štirih ali več stebrih, na okolo s plotom ograjena, da se živina poleti senči ; sukno stupati, valjati; s tup ni ca, volna ostala v stupi od sukna. Zabavno berilo. Angora. Zgodovinski - romantičen obraz. 4. (Dalje.) 5. Že so se bili Angorskih gor vrhovi raznetili o prvem jutranjem razblesku, njegovega žaru odblesek je padal na obe vojski, razvrsčeni na boj ste nepremično stali na svojih torišcih. 9 ali se zmirom so mu prijatelji čestitali tej jdb „Gledite , junaci !" Jjudi . Lazarjeviceve vojske ogovoril je Kazančič svoje siriti po svetu, to teljček rekel: „iznajti kajuto ni nic f vse. Ce al skromn snajdbo uči raz s katerimi vred je bil na najkrasnejšem krilu ska mladina začne moja peresa rabiti se mi to posreći, da šol- 9) prav tako se je bil dan pro- gosjih pereš za pisanje obrezaval budil pred trinajstimi leti nad Kosovim poljem, ni ob- moral bo rabiti jeklena peresa." In tako , potem ne bo in poznejši z eč od ■ aMp žaru, da je z njegovim popol- laček ni kalil solnčnega nim leskom ožarjena v grob legla Srbska slava, prav o takih znamenjih vstaja današnji ker dan 9 gotovo ut; # severni Ameriki so přidělali pšenice letos toliko da še nikdar nikoli ne pomnijo tako bogate pšeničnt Ť nam je to znak, pa propade opotočna Bisurmanska slava in da se iz njene razvaline zopet nerazkaljena visoko vzdigne naša slava in slava Krisčeve vere!" * Letošnje vino na Erdeljskem (Siebenbilrgen) je tako kislo, da se Erdeljsko vedro prodaj >> Amen, vojvoda! Bog daj to! kričali so njegovi junaci Bog nas usliši !" kr., 1 90 30 kraj gold 9 gld 10 kr P 9 večemu po 80 kr gld t ,,Kar zadevije nas, mi ne oskrunimo Srbské vpričo ----- -----.j-o— -- -----—t------- ordincev" — vskriknil je Jefrem glasnejše od drugih. sec* oktobra pod Konjiško goro na Stajarskem * _ _ _ ■ Zrele rdece jagode so našli ko přetekle 99 me Že je bilo solnce pregnalo poslednje nočně sence 99 iz dolin, pred Bajazetovim šotorom je trikrat zaplapolal sveti prapor, zapeli so bobni, katere je glušil křič: Allah! Allah!" — in odmeval od gore do gore; Štěpánová vojska pa je klicala: „Krist bodi z nami!" ko je z vsem bojnim redom Bajazetove vojske pomikala se naprej, zato da bi se na moč hitro sprijela s Tatar- skimi „ordami". „Da, Krist bodi z nami t« klical je Kazančic z moćnim glasom, da je jako glušil drugih krik kričite tudi: Angora za Kobovo, junaci!" 99 a 9) Angora za Kosovo !" vskriknil so vojsčaki. Pa nenadoma so oživele nasprotne gore; kakor na eno grlo, tako je sto tisoč Tatarov zavpilo: su rum!"* in hoteli so planiti naprej : ali sè samim odkimom je Timur odvrnil ta neprilični napad svoje vojske 9 stopil je s konja in vpričo vse vojske odslužil svojo molitvo kakor bi o svoji gotovosti 9 da zmore. ne bil čutil ni- govoril je in kakoršne neprilične želje po boji. „Za vraga! Bog mi je pričo!" čudil se Kazančic, ki je pažil na vsak gibljaj obeh vojak ta Timur je dostojen sovražnik, čestitejši 9 nego u je Bajazet. Ťimur je bil dokončal svojo molitvo, zopet je šinil na konja, a takoj si na desnem Tatarském krilu videl veliko vřelost. 99 Sveti Sava!" vskriknil je Kazančič 99 mislil sem , da se bodemo mi prvi pa ko- ći vdarili z „ordincem" , Bajazet se abotno rine naprej , kakor bi ne videl, liko reža je med nami in njegovimi janičari In še ta trenotek je Lazarjević ukazal, da morajo staviti in uzrediti bojne vrste, ki je bil nekov nered vrinil se méd-nie zbog bržega pohoda (marš). v« f cic 9 , Slava bodi da si t Lazarjević! a vskriknil je Kazan- „kažeš, da si vsaj na borišci svojega očeta sin!" oglušil krik : „Su- rum Ali njegove poalednje besede je t« — în r» riQp.AÎniâf.vn TimnrifV in o načelništvu Timurjevega sina šaha Mi-rana in njegovega sina Abubekra ]e štirideset tisoč Ta tarskih jezdecev divjalo na Srbsko vojsko, da bi jo ali razgnali, ali pa vsaj prisilili, da med njo in Bajazetovo vojsko. (Dalje prihodnjič.) se veća reža vstala Mnogovrstne novice, « Naj starej a žena i kolikor je danda znano, živi v Kaliforniji v Ameriki. Imé jej je P stara zdaj 140 let naj m sin stej Gler 92 let 9 Omožila se je v 13. letu in je porodila 11 Čudno je to, da jej adnj leta poatajajo lasje zopet črni * ljudski Jeklena pisna pei m Je jdel revni Angleški telj James Perry po imenu, leta 1820 9 ko * Naprej. Naši dopisi. Rusije 28. okt. 7/.*) Poleti sem popotoval po široki Rusiji , da bi spoznal resnične želje in pravo mnenje Ruskega naroda gledé Turške vojske, ker sem želel čitateljem „Novic" sporočati iz Rusije čisto res-nico, ne pa domišljije, kakoršnib so drugi časopisi na- vadno polni. Ze takrat, vrnivši se s popotvanja, pisal, sem da Ruska vlada ne izpolnuje želje in volje svo- jega naroda. Ona je naredila dva groba pogreška, pred kate-rima jo je narod svaril. Prvi pogrešek bile so pre-maj hne armade, katere je poslala v Turčijo. Nasledki tega pogreška so ti, da se je vojska zategnila v jesen in do zime ne bo končana, dasiravno bi je bilo prav lahko že poleti konec bilo. Gledé tega pogreška so tu« kajšnji domači |politiki dvojne misli. Eni mislijo , da ta pogrešek ni pogrešek , ampak politika 9 in sicer na občni blagor Evrope 9 ker tako Je bilo mogoče odvr- niti veliko Evropejsko vojsko, Češ, da čez zimo se bo vroča strast v Angliji, v Franciji, v Magjariji in v drugih kotih Evrope ohladila, in cilj bo dosežen brez Ev-ropejske vojske. Drugi pa mislijo, da pogrešek je pogrešek, vendar je odpustljiv zato, ker gledé Turčije se je ogoljufala sploh Evropa , mi posebej smo se ogolju- fali gledé Anglije in sicer ne na našo škodo. Mi res da smo zgubili nekoliko vojakov več, kakor bi jih bili ; ko bili přijeli Turčijo z začetka z vso silo ? zato smo mnogo dobili s tem, da je Anglija med tem do nazega odkrila vso svojo perfidijo in zgubila vse spo- štovanje poštenih ljudi > tako 9 da pri sklepanji miru nihče ne bo gledal na to, česa Anglija želi; buldog ba sicer lajai, vendar nazadnje podvivši rep pod noge bo cedil z jezika penaste sline. Drugi pogrešek je preskrbovanje armade. „Naše intendantstvo umirajet spravedljivoju smertju spraved- ljivago tt govoré Rusi. Vlada z začetka vojske je imenovala generala Arensa za glavnega načelnika pre-skrbovalnega uraaa. Arens pa je hitel narediti pogodbo s kompanijo obstoječo iz trgovcev Kogana, Gorvica, Gregera in drugih judov, katerim se. je vlada zavezala za preskrbovanje armade plačevati dve tretjini cene v eno tretjino pa v papirji. Spekulacija židovska zlatu, je bila prav židovska. Oni so si najeli agentov, kateri so za papir nakupovali v Rusiji po prav nizki ceni naj-slabše produkte, a milijone Ruskega zlata so posiljali v svoje zagranične palače. Ta židovska manipulacija je šla izpod rok tako dolgo, dokler sam narod ni zacel * Naznaniti Vam moramo, da tehtni Vaši dopisi tako da hudo za kožo segajo Ljublj. Mohamedancu „Tagblattu", Vas ne išče na Ruskem, ampak tù v Ljubljani ali blizo kje^ Vred. vlado strogo svariti, zakaj ona z dragim zlatom plačuj da se gnjile in prhlj produkt ; tako pokončajo Turski kristijani ali pa ostanejo pod y ko bi je sami ne preskrbovali, a valuta med tem pada da armada bi stradala, Turskim jarmom tudi v imenu „Angleških interesov? u in pada brez konca Ta oaroda je vladi nazadnj Dunaj a 5. nov. „Kopitarjev komers" ali prav 7 dasiravno pozno, odprl očí. Preiskave so se začele in borno". Tako piše za prav Kopitarjeva slavnost izvršila podvizale y sena, gnjilega ove ali goljufije niso Arensa so odstavili samo glo se je s to in sto tisuč pudov prbleg , pregrete moke, pokaženih suharij našli vsi so poštenjaki --------- ---------------v..~ljo nemarnosti, zidom so veleli namesto zavrženega preskrbeti dobro blago se je ,,iz- dopisnik z ûunaja v 251. listu „SI. Brez ovinkov smemo reči, da se je g. dopisnik v preveliki navdušenosti nekako prenaglil s tem izrekom. Nar. << Nam je v vsem pa resnica na srci. zato hoćemo neko Petje je liko izpregovoriti o Kopitarjevem komersu. bilo večidel dobro in ubrano. tirj Narod s to razsodbo ni zadovolj On pred sodnijo, vendar tirj kog Pevci so imeli v srosp ne K080velu jako sposobnega pevovodjo. Krasno in istinito in tirj 7 raztrga pogodbo z židi ter produkte prejemlj da naj vlada „odborno" je pel Lipski operni pevec (Ljubljančan) iz Kraschowitz ter nažel si je s svojim izurjenim, lepo do- samega naroda. Armade bi se tako preskrbovale z zdra- nečim glasom mnogo ploakanja. Tovačovskega ,,Venec vimi produkti dober kup, vladi bi ne bilo treba z dra- narodnih gim zlatom polniti židovskih mošinj za nič , valuta bi se skoraj popravila To Je ploh mnenje občestva y) kakor tudi Ilajdrihov cveterospev Gospoda Lab . Krušič pesnij" Lahko noc" sta se morala ponavljati. i Siherl sta igrala na citre z občutkom i časopisih v uvodnih člankih se o tem redko govori, tem je izvabil okarini včasi marsikater prijeten glas. Vendar več pa se tiska vsak dan pišem od privatnih oseb, ka tere svetujejo z odkritosrčno besedo vladi, naj da in odprle se jej bodo z na duri potrka seljem ; narod hoče rad žrtvovati vse, kar ima, da bode armada skrblj pa se mora reči, da se ne dá posebno „odborno" igrati 77 Da V, .WW. V z dobrim živežem dober kup se z Rusij vojuje prav za prav Anglij in na tako skromen instrument. Govor gosp. Terstenjaka o Jarněji Ko pi tar ji" je bil svečanosti po polnem primeren, će tudi je silno težko vsakemu vstreči sè pravi gosp. menda da Turški vojaki so tako rekoč fingure na A n g 1 e š k šahmatovi deski, se nabira čedalje več dokazov. med tako težavnim in sitnim delom. Coda dopisnik, da ? ako so se vse točke izvršile „odborno" i vendar ni mislil na zadnjo točko ,, Pridi Goren'c", zbor y I f a li 1 r* r% nrin Ir a m Atin A , ou uauiio u^un.jo »ou uuao^ur, ujC« sè spremljevanjem trobk — ?! Je-li bil za enakomerno drugimi tudi ta, da Anglija skrbi kakor za živež tako enozvočno piskanje na trobke tudi tako navdušen? tudi za obleko jih fig klatile v Rusijo cele trume Angleških agentov Zadnje tedne so se pri- Spominjam se še ki dobro otroških let, ko mi je o sv. Mo- po horji přinesla teta pišČalko za 2 krajcarja iz semnja, in visoki ceni hiteH pokupovati kožuhovino, posebno ovčjo, ko sem potem ves srečen i radosten tekel med vaško smo tudi neko pesem na take trobke se ve da za Turško armado. Naša vlada je te dni na prepovedala iz Rusije izvaževati kožuhovino. Angl se bodo tedaj morali kam drugam obrniti, da oblečejo tudi velik šum deco zatrobili, kakor smo le znali. trato, kjer Ob! da, takrat Je bii na zimo svoje Turške figu delfij Te dni smo čitali čudne telegrame Iz Fila da bi nam bili ploskali! i vrisk ; le poslušalcev nam je manjkalo 7 V veaelem, zabavnem delà ' duji/ uibnii vi u v* li o icicgiaiuc. je i»n' bi una i», mu k»j „izuurua" lucKa. z« ua pravém meant, Angleški parohod Walker je odplaval iz Njuga- a ne v programu, kjer je motila i kalila svečanosti po- bila ta, nič kaj izborna" točka že na pravem mestu vena v Carigrad s 2000 ton vojnih reči za Turcij ev. Angleški pa vrednosti skoraj na 2 milijona dolarj m. i * v# \m ^ trebno resnobo i lepo dostojanstvo. Ako bi bil pred- rohod Middleton ravno přišel iz Glazg v sednik „Slovenije" g. Stajer, kateri je to misel izprožil, tudi přeložil to točko na zabavni del, ravnal bi bil zeló gaven tudi s tem , da bo prepeljal vojnih reči enake umno, ter ognil bi se bil neki čudno smešni nedosled-vrednosti v Carigrad." — „Iz Pešta. Ogerska vlada je nosti, radi katere je najpreje predlagal, da bi se pele konfiskovala kot vojni kontrabant železnocestne šine, 0 Kopitarjevi svečanosti — žalostinke, a potem zaga- katere je Ruska vlada kupila v Nemčiji ter čez Oge sko odpravila v Rumunijo." So li to pošteni neutralci?! „Pridi Goren'c" na trobke! — Vendar pa moramo reči, Avstrija se ne more osvoboditi Magjarskega jarma, zato da je bila sijajnost še precej velika i širna dvorana do- So to pošteni neutralci? zivsi v ekstrem, nesrečno misel Pridi Goren'c" na trobke! odločil, naj bi se piskal Vendar pa moramo reči jej tukaj skoraj tako malo zaupajo, kakor Anglij Kronštatu so 17. oktobra postavili na stene trd- skoro premajhna. šlim odličnim gostom mnogim siovanskim dijakom Čudimo se tudi njave nove topove, med katerimi nekateri tehtaj 3570 pudov in mećej po krogl po 32 pudov težke z za- je že zabil, da 77 Raja (( je kyklos 7 i da g. dopisnik deklamacija „ Na me ji četno skorostjo 1560 čevljev ter na daljavi 500 sežnjev ;>Na meji" pesen iz njega; kajti g. dopisnik piše a Raj a « m hoćemo se têsiti, da je bil g. dopisnik prebijajo najbolj močne bronenosce (železne ladije), kar v svoji pretirani hvali tako — navdušen jib 77 do zdaj znano. Turkestanske Vědomosti" sporočaj > da Je take 7 da je stvari v naglici prezrl. Toliko v nekakov dokaz, da so tudi v društvu „Sloveniji" še vedno taki družab-taj ska vlada prepovedala po vsem cesarstvu, p ušiti njki, katerim je čista resnica bolje na srci i mnogo mi- pium. Kdor prestopi to prepoved, bo po postavi ob- lejša, nego pretirana i enostranska čast i hvala, katera sojen v težko ječo na tri leta. To postavo Kitajska vlada, ker njeni posla sporočal, da zdaj je za to pravi čas izdala se ne vem radi kakovih uzrokov v Londonu jej a istinito le nekaterim zaveznikom poje ! ? so priobćile „ Moskovske Vědomosti" sledeča prašanja: darjenost temu sporočilu „Slovenija" še sijajniše pokaže tisto „zmožnoat videžno društu Upamo, da na- ft e je to sporočilo reanično, bo zanimivo slišati 7 kako katero slavi zvesti Taltibij Lelu i Pa- linuru bo Anglija pogledala na to Kitajsko postavo, ki bist- lega" mesta! veno zadeva Angleške interese v Indiji, i njunemu krmilu od „severnega ti do 77 be finančna sistema osnovana na p e n e n j ]e vsa Kitai- Istrc 30. okt. J. V. *) — Istra ima letos slabo letino. Belega žita se je še nekoliko dobilo, al ker Iatra cev z Indiškim opiumom. Ko je pred 36 leti hotela ni žitna krajina to malo izdá; pri dobri žitni letini se Kitajska vlada z enako postavo obvarovati svoje držav- mora žito le-sem privaževati. Vina je přidělala iztočna lj sko Indiškega strupa, jej je Anglija odgovorila z voj in si z žjem dobila pravico, ubijati Kitaj in južna Istra malo, po z Indiškim strupom vimenu „Angleških int Bo li postopala Anglija tudi zdaj ravno tako, ali pa bo primorana položiti prst na usta, ker mora skrbeti za to, nekaterih krajih celó nič ; vzela ga je pal, bolezen ali toča, severo-zapadna ga pa ima ima več. Kodar so letos grozdje ž ve pleli, je to mnogo * Srčen pozdrav! Vred. koristilo. Turšice je bilo precej po debelinah, a po tanjčinah jo je suèa atisnila. Koruna je malo zavolj neznan člověk medpotoma na Dolenjski cesti zastonj dal pomladanske moče. Kuhinje ne bo skoraj nič « • 1 v , » w 1 • « v > ker jo Val je jesenska suša zatrla, » ov «««j loge resne vrste novico, namreč to, da na posebno željo presv, cesarja se ima Magjarski načrt o železnici po Vojaški granici vmakniti iz ob- Program tej besedi ravnav državnega zbora. To kaže, danaDuoaji pojema operi ,,Norma" svira vojaski orkester ... -----«u^v.v^uwuw ki ima jako lep talent za na- ( Vabilo k besedi v Čitalnici v nedeljo 11. t. m.) Bell glorija Magjarska. „Domovi^« , mošfc zbor Ouvertura N e d v e d s vetero8pevom Odbor družbe kmetijske je v svoji zadnji seji vanskem narodnem pesemstvu". Berilo >> slo- sklenil, da bode občni zbor družbe kmetijske b — Fantasie elegante ». „^ ci 21. dne t. m. Ce ima kdo morebiti kaj posebnega na Za cello s spremljevanjem orkestra ogled postaviti zboru, naj se obrne do pisarnice družbe „Slavček", Ruska narodna pesem, moški zbor s cvete etoile du Nord' Fôrst Mey 80l0 kmetijske in jej to naznani. II] era J)V5AaDUin,U XVa^iVj lUiCVLUV ^w^vyw JLIO V Y V XI V V V JJ aillć za kupčijsko-obrtnijsko zbornico Kranjsko, za katero strom se ima voliti 12 novih odbornikov. Volitve utegnejo biti trdni nadi, da ..narodni volilni od- rospevom Kakor razglas c. k, deželne všade v današ- Zajic — Oglasniku" kaže, imamo zopet nove volitve Fantazija Ra « deklamuje gospica Kogel >> Putnica kolo", moški zbor iz opere ,, ZaČetek ob Traviata t B r i g i a 1 d y solo za flavto z orke uri zvečer rnesec. {Dodatek k poroČilu iz „Matice slovenske'1 v zad- nj em l is tu „Novic".) Iz obsega Matičnega „Letopisa" te volitve v svoje roke vzame in proglasi do- izostal je zadnjič po nakljucbi spis g. Fr. H. „Običaji tične kandidate, opozorujemo že danes naše rodoljube slovanski". po deželi, naj trgovcem, kramarjem, obrtnikom in ro- {Konjiskacije.) „Slovenec" je bil dvakrat zapo- kodelcem svoje okolice na srce položijo, da se ne dadó redom konfisciran zavoljo člankov o šolah in uradnikih že naprej vjeti v klešče naših nasprotnikov, temveč so- in — incredibile dietu! — celó ..Tagblatt" ie zadnii< že naprej vjeti v klešče naših nasprotnikov, temveč so-glasno volijo možé, kijim jih bode nasvetoval „narodni zapadel policiji. y celó )) Tagblatt je zadnjič volilni odbor." (Slovensko soboto 18. t. m. se bode železnici od Vozov 4. razreda na Rudolfovi (gorenjski) prvikrat predstavljala Rosonova veseiaigra v3 dejanjib Kdaj dne t. m. n i več. Tako se gíasi „Kolikor glav toliko željá". Tedaj zopet tujka! razglas kup čij skega ministerstva od 10. okt. na prošnjo bomo videli v domačem odru kako domačo? železnocestnega vodstva. Ali si je pač z odpravo te (Pobirki iz Časnikov.) «----*—------o- --------- — — j- r— - -- - -- — ^ vvh/ví, ^ ^^oívuwu.j v „Agram. Presse'1 piše najcenejše vožnje železnic sama sebi koristila? Mi gledé filharmoničnega društva někdo iz Ljubljane to-le: „Zborovodja temu društvu je Ceh Nedved; da ta ge- nialni skladatelj in učitelj petja in glasbe ne dobi po narodnjacih službe, je prav spet prokletstvo delo naših mislimo da ne. lepem vremenu na vseh Svetih popoldne je brezštevilna m nožica ljudstva vseh stanov romala na pokopališče, spominjat se ondi svojih ljubih mrtvih, „starih", ki nič genialnega okoli sebe ne trpé. a Celi in živahno mesto bilo je ta dan bolj krásnému vrtu ta stavek je gledé na faktične razmere med čitalnico podobno nego mirodvoru. Citalnični pevci peli so po Ljubljansko in prof. Nedvedom od leta 1861. poćenši lepi navadi pred spominkom umrlih „Sokolcev" mile nadgrobnice. Vse to je lepo in hvale vredno. Al tako aboten ne moremo si mui t LU u 01 kâj J UOl JL-IV/ Ml ULUV/Ulii ) UM/ tUUl na to mesto, kjer prenehajo vse človeške strasti, se je da ne bi žalostni omenili, da tudi satelj y da nam pi- do danes, če ne hudoben, vsaj „originalnega" dopisa ne more za se nam dozdeva, da se je sam prismodil od svojega zeló vzeti y ako v Ljubljani zadnja leta vgnjezdil oni dandanas- „dumme Kerl von Laibach", v --,----I---- -------J" ----- o—J------ ------V „Agr. Presse", in da ga moramo, »i nji luksus, zarad katerega se mnogi s svojim po- vjDa aitalničnih pevovodij dobro znaua, pozvati na ki mu je priljubljeni tema ki nam je zgodo- hlevnim venčkom ne upajo med velikánsko izložbo dragocenih vencev, dreves, bakelj i. t. Tu odgovor: zakaj gosp i Nedved „nicht durch die Natio- vprašanje upravičeno: ali se to ne godi bolj za ba- • v O * ' ' je pac nalen eine Anstellung findet?" Radovedni priČakujemo han j e , kakor pa v spomin na umrle? Trn pio ranjcega grofa Antona Auersperga razjasnila navedenega „prokletstva". (Anastazija Gruna) je bilo 31. oktobra iz cerkve Kr- ške prepeljano na S raj bar s ki tur n (njegovo graj šino na Dolenjskem) in tu položeno v inavzolej, ki ga je vdova njegova na gričku poleg grajščine zidati dala. Poziv gospodom predstojnikom kmetijskih podražnic. Ker nekateri gospodje predstojniki v se niso Mnogim našim bralcem utegne prav biti y ako jim povemo, da mavzolej je poseben komú na čast napravljen grob, po izgledu onega, ko ga je kraljica Artimizija v nekdanji Kariji napraviti dala svojemu soprogu kralju Mauzolus-u. Od tod tedaj ime tacih grobnih spo-minkov. Ponarejenih 28 bankovcev desetakov so poslali popisa letošnj ega leta (Ernteergebnisse), sevljudno prosijo, nej ne odlašajo dalje tega poslanja. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. Zbornica poslancev začne v petek tukaj zasačili přetekli mesec pri nekem Jožefu Rusu, razpravo ban kino. Dr. Giskra je poročevalec. kmetu in barantaču s fižolom iz Praprč na Dolenjskem, Po poročilih ministrov v Dunajském in Buda- ki je zdaj pri dež. sodniji in trdi, da mu jih je nek peštanakem zboru se je pretrgala obravnava o novi tr- govinski pogodbi z Nemčijo* Ëiamark ne sprejme ponudeb Avstrijsko-Ogerskih in zahteva, naj za eno leto ostane ša stara pogodba. Za to pa niste ne Ogerska ne Dunajska vlada, in sogiasno prosite zdaj obé vsega-mogočnega Bismarka, naj bi se obravnave še enkrat pričele! Odgovor še ni znan. — Z veliko nevoljo je čul vsak pošten Avstrijanee predrzno in perfidno oese-dovanje vodnika liberalne stranke dr. Herbsta v klubu levičnikov 29. oktobra, ko, naslonjen na milost Bis-markovo, ki le tako dolgo hoće biti prijatelj Avstrije, dokler v Avstriji in Ogerski ima liberalna stranka krmilo v svojih rokah, je drža-vopravni (federalistični) stranki očital, da „ona delà zmešnjave!" Tako očitanje je pač tem bolj imperti-nentno, ko vendar ves svet po lOletnih žalo&tnih skuš-njah vé, da dokler bo sedanja liberalna večina v Avstriji in Ogerski gospodovala, Avstrija ne pride do mirú. Narodi Avstrijsk imajo svojega gospoda na Dunaji, ne pa v Berolinu. — Zadnji „Fremdenblatt", ki veljá celó za vladen list, je hudo razburjen nad Rusijo ali prav za prav nad Ruskimi časniki. „Se ni padla Plevna, še stojí Erze-rum« — se grozi, „in nihče ne vé, kam se bo siednjič vojna sreČa obrnila , in že hujskajo Ruski časniki Slovane , posebno Čehe. zoper Avstrijo. Radovedni smo, kako bodo Rusi še le govorili, če bodo enkrat v Dre-nopolji." — Tako piše vsaj na pol vládni list. Mi se moramo res čuditi taki pisavi, če pomislimo, da še ni dolgo tega, kar je naš presvitli cesar nazdravil svojemu prijatelju caru Ruskému. Iz Zagreba. — Začelo se je tudi pri nas jasniti! Iz Budapešta je 6. dne t. m. došel „Agram.^ Presse" sledeči telegram: „Hrvaški klub je volil včeraj odsek peterih (Mrazovica, Subodca, Miškatoviča, Jakiča in Srama), ki naj o zadevah železnice po Vojaški granici in pa premoženja nj enega izreče zahteve Ilrvaških poslancev, in dr. Šram je bil izvoijen, da kot poročeva-lec te zahteve zastopa v đržavnem zboru Budapeštan-skem. Ako zbor odbije pravične zahteve graničarjev, je poslance volja, odpovedati se poslanstvu. Ban Mažurani č je bil že trikrat pozvan, naj pride v klub, a ni ga še bilo. Poslanci so za tega del zeló nevoljni." — Strune med vladajoćo stranko Magjarsko in pa narodom Hrvaškim se čedalje bolj napenjajo, ker Magjarom grebén vsak dan huje raste in se zadnji čas tudi v tem kaže, da hočejo pomagjariti vse poštne, železno-cestne in telegrafne urade ; cele truma Magjarskih uradnikov prihaja sem , ki niso zmožni jezika našega in se obnašajo tako, kakor da bi bili v Debrečinu ali Szege- dinu. Iz Budapešta. — Přetekli teden je finančni minister deržavnemu zboru předložil proračun za leto 1878. Po tem proračunu so stroški prevdarjeni na 233 milijonov in 471.080 gold., dohodki pa na 217 milijonov in 136.000 gld. Izvedenci pa pravijo, da je minister ta proračun tako sestavil, da se na-nj toliko zana-šati more kakor na — vremenske preroke. Dejanska primanjkava bo vsa druga, kakor je ta, ki jo je minister izračunil. Koliko svet zaupa denarni zmožnosti Magjarski, kaže dosti očitno to, da v nobeni deželi niso mogli posojila dobiti, katerega so iskali. Iz Rusko-TurŠkega bojiŠča. Cloveku srce radosti igra o poročilih , ki zadnji čas prihajajo iz bojiŠča. Iz Erzeruma je došel telegram od 2. t. m.: ,,Danes so Rusi hudo napadli Turške vtrditve. Boj se je razvil na vsi 4 ure dolgi vrsti. Cez deset ur so Rusi predrli čez sredo in ti so morali umakniti se. Njih povelj-nik Muktar paša je nekoliko ranjen. Ob južni strani Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Erzeruma so se prikazali že Ruski kozaki." — Po tem telegramu so Rusi v Aziji zopet slavno zmagali in nič jim ne zastavlja \eč poti do Erzeruma, glavnega mesta Male Azije. Oficijalna poročila s Petrograda naznanjajo nadalje, da je bil v boj i pri Hasankale, kjer so se morali Turki umakniti, zopet vjetih en pasa in 120 Turkov, 500 mrtvih Turkov pa so pokopali. Trdnjava Kar s je od vseh straní zapažena in pričelo se je hudo streijanje na-njo. V Bulgariji se ni druzega zgodilo, ko to, da so Rusi vzeli gornji Dubnik in s tem dopolnili zapaženje Plevne. Ker je trdnjava z živežem le še za par dni priskrbljena, se nadjamo, da bomo prihodnjič že v stanu poročati, da se je podala ali bila vzeta z naskokom. Po vsem tem je Turčija jako na slabem. To čutijo tudi v Carigradu, od koder so vojaško posádko poslali že do malega na bojišče in sicer posebno v Azijo, kjer se jim še slabši godi kakor v Evropi. Turške čete so zelo slabega duha in brez pravega poguma, ker gotovo niso več dobro urjene v orožji, kajti zdaj že kar na kupe orožje od sebe mečejo in se poda jajo Rusom. Kar se dozdaj vé po Ruskih vladnih poročilih, je vjetih že 32.000 Turkov, 5000 pa so jih pri Telišu spustili, ko so vrgli orožje od sebe — gotovo zato, ker se jim kot novinci niso nevarni zdeli in jih niso hoteli rediti. Cim bolj upada po teh neugodnih vspehih Turkom pogum, tem bolj raste Rusom vsled toliko in tolikih sijajnih zmag. V viših Ruskih vojaskih krogih mislijo že na to, da bi šli z armado 70.000 mož čez Balkan naravnost proti Drenopolji, ne čakavši propada Plevne in prodiranja carevičeve armade proti vzhodu. To je znamenje, da so Turke popolnoma k steni pritisnili. Avstrijsko ministerstvo je razglasilo svarilo do vseh onih zdravnikov, ki jih je volja podati se k Turški armadi, ker se onim, ki so že tam, slaba godi; Turki jim namreč ne spolnujejo prej danih in pismeno zagotov-ljenih pogodeb, in tako so v hudih zadregah posebno tisi, ki po težki službi zbolé ali so ranjeni. Iz Bogola (v Bulgariji) poroča se uradno, tedaj zanesljivo: Ganeral Larzev naznanja, da so Rusi vzeli zelo vtrjeni Televen z majhno zgubo ter zajeli voliko živeža in streljiva. Najvažnejšo točko Dolnji Dubnik so Turki kar popustili. Isti dan še so Rusi primaknili se na tem kraji Plevni za dve vrsti (blizo pol ure) ter se pri Lubkovici ob Vrhanji, konjištvo pa je prorilo še dalje. Sefket paša se je brez boja umaknil do Orhanja. Listnica rcđništva. Gosp. □ v Beču: Vse přejeli. Po- snetek dobite. Žitna cena v Ljubljani 3. novembra 1877. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaće 9 fl. 75. - banaska 11 fl. 24. — turšice 6 fl. 40. soraice 6 fl. 40. — rži 5 fl. 36. — ječmena 5 fl. 36. — prosa 5 fl. 36. ajde 6 fl. 50. — ovbh 3 fl, 25. — Krompir 3 fl. 4 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 5. novembra. Unirani državni dolg 64 fl. 10 kr. Ažijo srebra 104 fl. 75 kr. Naredno posojilo 67 fl. — kr. Napolendori 9 fl. 50 kr. Tisk in založba : Jožef Blaznlkovib dedicev v Ljublj