Številka 01 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVI • Februar 2020 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke Mostišcarja! Z akorakali smo v novo leto in že je v vaših ro­kah prva letošnja števil­ka Mostišcarja. Z novim letom je zacela delovati nova skupna obcinska uprava poimenova­na G5, vec o njej izveste v rub-riki Iz obcinske hiše. Nadaljuje se projekt Na-kolih, saj ste v središcu Iga zagotovo opazili, da tam raste stavba namenje­na interpretacijskemu centru. Na društvenih in kulturnih straneh najdete clanke, pove­zane z decembrskim praznic­nim dogajanjem – od jaslic pod Krimom, žegnanja konj ter številnih koncertov, ki so jo jih pripravili naši zbori. Cla-nice Društva žena in deklet na podeželju Ig pa so se lotile za­nimivega projekta – kvackajo hobotnice, zakaj oz. za koga, izveste v njihovem prispevku. Tudi v Koticku za mlade še odseva praznicni december, a januarja niso pocivali – ucenci so bili v zimski šoli v naravi, mahnili pa so jo celo v Lon­don. Pestro je bilo tudi v vrtcu. Zacela se je serija vsako­letnih strokovnih predavanj Barje, ali te poznam – prvo predavanje, posveceno arheo­botaniki je za nami, februar­ja sledi novo, posveceno po­membni arheološki najdbi z Iga, ki ima po odkritju za seboj razburljivo kriminalno zgod­bo. V rubriki Turizem pišemo o novih panoramskih tablah, ki so jih decembra postavili po vec krajih obcine, ter o ude­ležbi naših društev na sejmu SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Alpe-Adria. V rubriki Dobro je vedeti preberite o vaji civilne zašcite, ki se je izobraževala o potresu, ter o novem koncesionarju za pomoc na domu. Planinci niso pocivali, smo v 'sezoni' nocnih pohodov, od božicnega na Planinco in Stoj­kovega pohoda; konec febru­arja nas caka še Matijev nocni pohod na Krim. Rubrika Šport je rokometno in karateisticno obarvana, v Zapotoku so na trening plezanja otrok povabi­li tudi starše otrok. Na koncu ne spreglejte va­bil na številne prireditve v naši obcini, 22. 2. pa vabljeni na 22. Podkrimski pustni kar­neval na Ig! Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za drugo številko Mostišcarja v letu 2020 zbiramo do cetrtka, 27. februarja. Predvideni izid številke je 13. marca. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Koledar izdaj Mostišcarja v letu 2020 Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid Januar Mostišcar ne izhaja. Februar 30. 1. 14. 2. Marec 27. 2. 13. 3. April 26. 3. 10. 4. Maj 23. 4. 15. 5. Junij 28. 5. 12. 6. Julij Mostišcar ne izhaja. Avgust Mostišcar ne izhaja. September 26. 8. 11. 9. Oktober 1. 10. 16. 10. November 29. 10. 13. 11. December 26. 11. 11. 12. Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesecne podat­ke o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostišcarju. Uredništvo Mostišcarja Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 14. februar 2020 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) 9. in 10. redna seja D ecembra se je obcinski 2020. Ta bo za 2,3 % višja od svet sestal na 9. red-lanske, v obcinski proracun ni seji, ki se je zacela naj bi se tako nateklo ok. 7.000 z obravnavo napovedanega evrov vec kot lani. Svetniki so dnevnega reda – v kateri je odprli vprašanje zaracunava-Mira Žagar predlagala do-nja nadomestila za nezazidana datno tocko o poteku projek-stavbna zemljišca. ta Na-kolih ter da se na seje Sledila je obravnava in (po vkljuci pregled realizacije skrajšanem postopku) potrdi­sklepov predhodnih sej. Svet-tev novega odloka o priznanjih niki so njena predloga spreje-Obcine Ig. Odlok sta predhod­li in nov dnevni red potrdili, no obravnavali Komisija za nadaljevali pa s potrditvijo za-volitve, imenovanja in manda­pisnikov prejšnjih sej, na kate-tna vprašanja ter Statutarno re so imeli nekaj pripomb oz. pravna komisija in se z njim popravkov. Sledila je 3. tocka strinjali. Prvic bodo po novem dnevnega reda, s katero so po odloku priznanja podeljena skrajšanem postopku potrdili prihodnje leto, za podelitev odlok o prenehanju delovanja 2020 bo veljal še stari odlok, Medobcinskega inšpektorata saj so roki za izvedbo razpisa in redarstva obcin Grosuplje, zaceli teci že pred sprejemom Ig in Škofljica. novega odloka. Pod 8. tocko Naslednji tocki dnevne-dnevnega reda so svetniki ga reda sta bili namenjeni potrdili predlog o prenosu ne­predstavitvi izhodišc za pri-porabljenih sredstev za delo pravo obcinskih prostorskih svetniških skupin v nov prora­nacrtov, prvi je na obmocju cun (2020). Kurešcka, kjer investitorji Seja se je nadaljevala z na nacrtujejo gradnjo zasebne novo dodanima tockama, in osnovne šole in turisticnih sicer pregledom realizacije objektov, drugo obmocje pa je sklepov s prejšnjih sej, ki ga je na Igu, nad centralnim vrtcem, podal direktor obcinske upra­kjer je nacrtovana stanovanj-ve Janez Miklic, hkrati pa so ska gradnja. Svetnikom so na-se dogovorili o ustanovitvi crte predstavili projektanti, na posvetovalnega telesa županu dodatna vprašanja pa so odgo-za skupno obcinsko upravo. varjali tudi predstavniki inve-Sprejeli so sklep, da je tocka stitorjev. V daljši razpravi so pregled realizacije sklepov svetniki pri gradnji šole izra-predhodnih sej del vsake seje zili skrb za primerno ureditev obcinskega sveta. Nato je sle-oz. število parkirišc in avtobu-dila tocka o projektu Na-kolih, snega postajališca, tudi pri na-o poteku katerega je bil svetni-crtu za gradnjo stanovanjskih kom podan tudi pisni odgovor, hiš (predvidoma 15) na Igu se a je svetnica Mira Žagar ime­je razprava vrtela okrog zago-la še nekaj dodanih vprašanj, tavljanja ustrezne infrastruk-zlasti glede rokov izvedbe, ki ture, zlasti prometne. bodo zelo na tesno, cesar se Svetniki so nato obravnava-zavedajo tudi na obcini. li in potrdili vrednost tocke za Pod tocko razno je mdr. izracun nadomestila za upora-Zlatko Usenik predlagal, da bo stavbnega zemljišca v letu se pri šoli na Golem hitrost Obvestilo o razpisih Društva, ki se prijavljajo na razpis za sofinanciranje tu­risticne dejavnosti in sofinanciranje prireditev v Obcini Ig, obvešcamo, da bodo razpisi objavljeni na spletni strani ob­cine po sprejetju proracuna za leto 2020. Vsa društva bodo razpisno dokumentacijo prejela tudi po e-pošti. Obcinska uprava vožnje omeji na 30 km/h ter da se pri nacrtovanju ureditve križišca za Kot vkljuci tudi pri­stojni odbor. Naslednja, 10. redna seja je potekala 22. januarja. Na dnevnem redu je imela 9 tock, med njimi tudi osnutek predloga proracuna za 2020. Po potrditvi dnevnega reda, zapisnika prejšnje seje ter pregleda realizacije sklepov prejšnje seje je Bojana Birsa iz Financno racunovodske službe Obcine Ig svetnikom na kratko predstavila osnutek predloga proracuna. Nacrtuje se skupaj za 7,877 mio EUR pri­hodkov ter za 8,928 mio EUR odhodkov. Predvidena je za­dolžitev za ok. 400 tisoc EUR. V razpravi, ki je sledila, je Zlatko Usenik pohvalil prip­ravljeni predlog, a izpostavil nekaj zadev, npr. koliko je bilo do zdaj že vloženega v izgra­dnjo kulturne dvorane na Igu, kaj bo z nadaljevanjem grad-nje vodovoda v Iški vasi in Iški – v proracunu je namrec predvidena le gradnja vodo­voda v Tomišlju in Podkraju. Razocaralo ga je tudi dejstvo, da predlogi SVS-jev niso bili financno ovrednoteni, prav tako je omenil možnost parti­cipativnega proracuna. Anton Modic se je strinjal, da bi bilo dobro pristopiti k 4-letnemu nacrtovanju razvoja vasi. Mira Žagar je mdr. izpostavila, da v proracun ni vkljucena strate­gija razvoja obcine, zanimalo jo je tudi stanje oz. analiza re-alizacije za kulturno dvorano na Igu. Prisotni predstavnik SVS Iška vas je izpostavil pro-blematiko njihovega lokalne­ga vodovoda, v katerem voda ponekod tece še po azbestnih ceveh. Pojasnjeno je bilo, da bosta takoj po dokoncanju vo­dovoda v Tomišlju in Podkraju na vrsti Iška vas in Iška. Svet­niki so predlog osnutka prora-cuna potrdili, sledi 14-dnevna javna razprava. V nadaljevanju sta bili predstavljeni porocili Nadzor­nega odbora, eno o opravlje­nem nadzoru oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in cišce­nja komunalne in padavinske odpadne vode v Obcini Ig v letih 2017 in 2018 ter drugo o nadzoru nad zadolževanjem Obcine Ig v istem obdobju. Pri prvem nadzoru so bile odkrite nekatere pomanjkljivosti, za katere so podali priporocila, ki jih je Obcina v vecini že upo­števala. Pri drugem nadzoru niso odkrili vecjih pomanjklji­vosti, obcina se je zadolževala skladno z zakonodajo. Obe po­rocili v celoti sta objavljeni na spletni strani Obcine Ig. Sedma tocka dnevnega reda je bila namenjena obrav­navi cene varstvene storitve v Obcini Ig za letošnje leto. Na razpisu ze koncesijo je bilo za izvajanje te dejavnosti izbrano podjetje Deos. Po novem bo cena ure pomoci za uporabni­ke 4,68 €. Svetniki so ceno po krajši razpravi soglasno potr­dili. Predzadnja tocka je bila na­menjena podaji mnenja k ime­novanju direktorja CUDV Dra­ga, svetniki so se spraševali o smiselnosti podaje le-tega, saj kandidatov ne poznajo. Med pobudami in vprašanji na koncu seje, je mdr. Mari-ja Kucic izpostavila prome­tno varnost pešcev – šolarjev v Iški. Predlaga, da se tam vzpostavi omejitev oz. cona 30 km/h. Maja Zupancic Obcina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter in-formacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 Delovati zacela Skupna obcinska uprava 5G S 1. januarjem 2020 je zacela delovati Skupna obcinska uprava (SOU) 5G, ki povezuje obcine Grosuplje, Ivanc­na Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje. Naloge, ki jih opravlja, obsegajo podroc­ja: inšpekcijskega nadzorstva, redarstva, notranje revizije, varstva okolja, urejanja prostora in civilne zašcite. Njen sedež je v Grosupljem. Kot je ob pricetku delovanja SOU 5G povedal mag. Dušan Hocevar, direktor obcinske uprave Obcine Grosuplje, ki so ga župani omenjenih petih obcin, dr. Pe­ter Verlic, Dušan Strnad, Ivan Jordan, Janez Cimperman in Igor Ahacevcic s podpisom namere o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave 13. maja lani tudi pooblastili za pripravo vseh potrebnih aktov za ustanovitev tega organa, so ob­cinski sveti vseh petih obcin še pred pole-tjem sprejeli osnutke odloka o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave SOU 5G, jeseni pa so že sledili tudi sprejemi tega odloka v drugem branju. 1. januarja 2020 je SOU 5G zacela delovati. »Naloge, ki jih SOU 5G opravlja, so pod-rocja, tocke, kjer obcine skupaj delujemo ucinkoviteje. Združujemo se predvsem z namenom boljšega servisa obcankam in obcanom in pa seveda tudi z namenom cim ugodnejšega financiranja teh nalog,« je še dejal. Skladno s 26. clenom Zakona o financiranju obcin bodo namrec dosegli maksimalno sofinanciranje iz državnega proracuna, kar pomeni 55 % sredstev za place in druge izdatke ter prispevke de­lodajalca zaposlenim v skupni obcinski upravi za opravljanje omenjenih nalog, ki so upravicene do sofinanciranja. »Naše omrežje 5G je zaštartalo. To je omrežje, ki povezuje pet obcin brez kakršnega koli slabega sevanja, edino sevanje, ki je v tem našem omrežju, je ta pozitivna energija, ki nas je vseh pet ob­cin najprej pripeljala do podpisa pisma o nameri, od takrat naprej pa so stekli vsi postopki, ki so nas pripeljali do 1. 1. 2020. In rezultat je danes takšen, da zacenjamo novo pot 5G,« je z optimizmom ob zacet­ku delovanja SOU 5G dejal župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic. Optimisticen je tudi župan Obcine Ivancna Gorica Dušan Strnad, ki je poz­dravil novo zakonodajo, da je država na­menila obcinam nekaj spodbude za pove­zovanje in sodelovanje na tistih podrocjih, kjer tudi obcine same ocenjujejo, da je povezovanje smiselno. »Da je vecja ucin­kovitost pri opravljanju nalog oz. da se tako nekatere naloge opravljajo bolj eko­ nomicno, bolj gospodarno, predvsem pa, da se opravljajo tudi tiste naloge, ki smo jih morda obcine do zdaj nekoliko potiska­le na stran,« je ob tem dodal. Prav tako je ob zacetku delovanja nove skupne obcinske uprave optimisticen ižanski podžupan Anton Modic. »Prica­kujemo dodano vrednost za našo obcino, da bomo s tem pridobili dober ali pa boljši servis za naše obcane,« je dejal. Pridružil pa se jim je tudi dobrepoljski župan Igor Ahacevcic, ki je poudaril, da s sedežno obcino že ves cas dobro sodelu­jejo tudi na drugih podrocjih. Še zlasti v zadnjem casu pa se tudi še izraziteje iz­kazuje, da smo obcine združene in skupaj mocnejše. »Da na ta nacin lahko tudi vec dosežemo in dlje pridemo,« je dejal. Obcina Grosuplje PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Tel.: 01 788 87 59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Tel.: 01 788 87 50, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinsko inšpekcij­sko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem casu ali v elektronski obliki. MEDOBCINSKO REDARSTVO Tel.: 01 788 87 50, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 Na-kolih Gradnja interpretacijskega centra I zvajalec del Resal d.o.o. izvaja betonska dela, zgra­jena sta že pritlicje in prva etaža. Sledi izvedba ostrešja, ki bo leseno. V pritlicju se že pripravlja vse za izvedbo le­senih oken. V nadaljevanju bo izvajalec zacel sanacijo kašce, ki zahteva posebno pozornost, saj gre za objekt iz leta 1700. Vreme za gradnjo je kljub zimskemu casu ugodno. V no-vembru je bilo sicer veliko pa-davin, a dela v vecini potekajo po terminskem nacrtu. Središce Iga dobiva novo stavbo. Vrtec Ig na podlagi 20. clena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010- ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO in 55/17) objavlja VPIS novincev za šolsko leto 2020/2021 Vloge za vpis otroka za šolsko leto 2020/2021 zbiramo do 29. 2. 2020. V primeru, da bo prispelih vec vlog, kot je predvidenih prostih mest za šolsko leto 2020/2021, bo vse vloge, prispele do tega datuma, obravnavala Komisija za sprejem v Vrtec Ig na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Ig. Obrazec Vloga za vpis otroka je dosegljiv na spletni strani vrtca www.vrtec-ig.si, lahko pa ga dobite tudi v vseh enotah vrtca ter v tajništvu vrtca (Cesta na Kurešcek 70, 1292 Ig). Izpolnjeno vlogo lahko oddate osebno v tajništvu vrtca ali jo pošljete po pošti na naslov Vrtec Ig, Cesta na Kurešcek 70, 1292 Ig. Do tega datuma morajo Vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2020/2021 oddati tudi vsi tisti starši otrok, ki so bili uvršceni na cakalni seznam že v šolskem letu 2019/2020, pa v vrtec niso bili vkljuceni. V sredo, 4. marca 2020, vas ob 18.30 vabimo v Center Ig, Banija 4, sejna dvorana v 3. nadstropju na dogodek z naslovom: Kako živeti in ravnati z vodami v Obcini Ig 18.30–19.15 – Predavanja: Predstavitev projekta CAMARO-D (Franc Steinman / Daniel Kozelj) Vpliv naravnih dejavnikov na pretok reke Iške (Gašper Rak) Podzemna voda in reka Iška (Mitja Janža) Predstavitev družboslovnih vidikov upravljanja z vodami (Andrej Lukšic) 19.15–19.45 – Razprava in vprašanja udeležencev. Vabljeni. Nacini obvešcanja uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2020 S kladno z dolocbami Pra­vilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17, v nadaljevanju Pravil­nik) in z vsebino strokovnih priporocil Nacionalnega inšti­tuta za javno zdravje obvešca-mo o nacinih in rokih obvešca­nja uporabnikov pitne vode v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika. Vabimo vas, da se z vsebino obvestil seznanite. Obvestila so stalno objavljena tudi na spletni strani Obcine Ig. Sistem Golo - Zapotok (Golo, Zapotok, Škrilje, del Vi-sokega, Podgozd, Dobravica, Sarsko, Klada) - Sarsko – oglasna tabla - Golo – oglasna tabla pri tr- govini - Golo – oglasna tabla pri ga­silskem domu - Golo – avtobusna postaja Gora - Golo (Golec) oglasna tabla - Golo 37 – podružnicna šola Golo - Golo pri št. 164 – oglasna tabla Hrastje - Zapotok – oglasna tabla av-tobusna postaja (odcep) - Zapotok – oglasna tabla (kamnolom) - Zapotok – odcep za Zaur­banco – kozolcek - Zapotok 10 – oglasna tabla Brezje - Zapotok 23a – oglasna tabla - Škrilje – avtobusna postaja Ledine - Škrilje – avtobusna postaja pri Škrilje 50 - Škrilje (Tlake) – oglasna tabla - Škrilje (Mali Vrhek) – ogla­sna tabla - Škrilje (Krajcek) – oglasna tabla - Podgozd 40 – kozolcek - Dobravica – avtobusna po­staja - Dobravica – kozolcek v vasi - Odcep za Visoko – avtobu­sna postaja - Klada – oglasna tabla Sistem Visoko - Rogatec (Visoko, Rogatec nad Želim­ ljami) - Rogatec – v vasi pri ko­zolcku - Rogatec – na drevesu pri naselju Raj nad mestom - Visoko – pri Lenarcicu - Visoko – na kozolcku - Visoko – oglasna tabla (Vi-soko pri 101) - Visoko – oglasna tabla (Vi-soko blizu 23) - Visoko – oglasna tabla pri trgovini na Golem Sistem Iška vas (Iška vas, Iška) - Iška vas – oglasna deska pri gasilskem domu - Iška vas – oglasna deska na koncni postaji mestnega avtobusa 19I - Iška vas – oglasna deska v POŠ Iška vas - Iška – kozolcek pri odcepu za Gornji Ig Iz vodarne Brezova noga (Kremenica, Draga) - Kremenica – pri kapelici na Kremenici - Kremenica – drevo pri hiši Kremenica 14 - Draga – drevo pri mostu v Dragi - Draga – obvestilo CUDV Draga Iz vodarne Brest (Ig, Kot, Staje, Brest, Mate- na, Iška Loka, Vrbljene, Stra- homer, Tomišelj, Podkraj) - Staje – oglasna tabla pri bi-feju - Kot – oglasna tabla na za-cetku naselja - Iška Loka – oglasna tabla pri gasilskem domu - Iška Loka – kozolcek pri Iška Loka 1f - Matena – oglasna tabla pri gasilskem domu - Matena – oglasna tabla pri Matena 37a - Brest – kozolcek pri gasil­skem domu - Vrbljene – oglasna tabla na gasilnem domu - Vrbljene – oglasna tabla na­sproti kamnoseštva Žunko - Strahomer – oglasna tabla nasproti Strahomer 20 - Strahomer – oglasna tabla pri mostu - Tomišelj – oglasna tabla na gasilskem domu - Tomišelj – oglasna tabla pri igrišcu - Tomišelj – oglasna tabla pri kapelici - Podkraj – oglasna tabla pri avtobusni postaji - Ig – oglasna tabla pri Obci­ni Ig - Ig – oglasna tabla pri Cen­tru Ig - Ig – oglasna tabla pri poko­pališcu Sistem Gornji Ig (Gornji Ig) - oglasna tabla na zacetku naselja Gornji Ig Režijski obrat Clen pravilnika Vzrok za obvešcanje Cas obvešcanja Nacin obvešcanja 9. Vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v sedmih dneh 1. Osebno – pisno obvestilo po pošti 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika(ov) hišnega vodovodnega omrežja 3. Telefonsko obvestilo upravniku v primeru vecstanovanjskega objekta 21. Obvešcanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v dveh urah (obvešca se vsak dan do preklica) 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke Na zacetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najpozneje v 24 urah od zacetka oz. preklica ukrepa 4. Aplikacija www.npv.si (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) 22. Obvešcanje, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v enem dnevu 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke 31. Obvešcanje v primeru odstopanja Na dan pridobitve dovoljenja, a najpozneje v sedmih dneh 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske tocke 34. Letno porocilo o skladnosti pitne vode Najmanj enkrat letno (najpozneje do 31. marca za preteklo leto) 1. Obcinsko glasilo Mostišcar 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Aplikacija www.npv.si (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 12. 2019 do 1. 2. 2020: - Odlok o priznanjih Obcine Ig, UL št. 77, 20. 12. 2019 - Sklep o vrednosti tocke za izracun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca na obmocju Obcine Ig za leto 2020, UL št. 77, 20. 12. 2019 - Sklep o zacasnem financiranju Obcine Ig v obdobju januar–marec, UL št. 81, 27. 12. 2019 - Sklep o ceni socialno varstvene storitve pomoc dru­žini na domu, UL št. 5, 28. 1. 2020 Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. NOVO: Zbirni center Matena je zdaj odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Ostale objave v Uradnem listu Republike Slovenije: - Odlok o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave »Skupna obcinska uprava 5G«, UL št. 74, 9. 12. 2019 (Obcina Grosuplje) - Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o ustano­vitvi organa skupne obcinske uprave »Medobcin-ski inšpektorat in redarstvo obcin Grosuplje, Ig in Škofljica«, UL št. 79, 24. 12. 2019 (Obcina Grosuplje) Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Odstop Marjana Šarca in padec Vlade RS V ponedeljek, 27. 1. 2020, je po letu in pol vlada­nja predsednik Vlade RS Marjan Šarec presenetil javnost pa tudi svoje koalicij­ske partnerje z odstopom. Bilo je samo še vprašanje casa, kdaj se bo to zgodilo, po odhodu Levice, ki je bila partner manj­šinske vlade. Vzrokov je verje­tno vec, med njimi pa zagotovo tudi odstop kar dveh kljucnih ministrov LMŠ, financnega in zdravstvenega. V zadnjem casu je bilo sprejetih vec ne­razumnih odlocitev, ki so ka­zale na to, da ni prave smeri delovanja in da vsaka od koa­licijskih strank vlece na svojo stran. Možni poti sta dve; da se v sedanji sestavi parlamenta oblikuje nova vladna ekipa ali pa gremo na predcasne voli­tve. Ta trenutek v strankah po­tekajo razlicni pogovori in raz­misleki o tem, kaj je najbolje za državo in prihodnost vseh nas. Ni pa preprosto, ker je pred nami kar nekaj pomembnih nalog; v Bruslju cakata skoraj 2 milijardi necrpanih sredstev in perspektiva 2014–2020 se v tem letu izteka, leta 2021 nas caka predsedovanje Svetu EU, nujno bi bilo sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi in vec spre­memb na podrocju zdravstva, saj nam sistem razpada pred ocmi … Ce bo ostala le možnost za nove, predcasne volitve, to pomeni vsaj 6 do 8 mesecev prostega teka, ko se ne bo mo­goce ukvarjati z nalogami, ki sem jih prej naštela. S šibko vlado strank z bistveno raz-licnimi programi pa bo to še težje, tako da je pred nami res negotov cas. V SDS smo že pred casom zaceli postopke priprav na volitve, mnogo postopkov imamo tudi utecenih, tako da smo pripravljeni na predcasne volitve. Pogovarjali se bomo tudi o drugi možnosti, do izida Mostišcarja pa bo zagotovo že vse jasno. Želim nam, da bi sprejeli dobro odlocitev v korist nas vseh, da ponovno povrnemo izgubljen ugled Slovenije v svetu in ustvarimo ugodne razmere za zaposlene in upo­kojence, družine, vse drža­vljanke in državljane. Pogoje za to imamo odlicne, cas je, da jih tudi izkoristimo v pravi smeri. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Vabim vas v poslansko pisarno v Medgeneracijski center, Troštova ulica 5, Ig, v torek, 18. februarja 2020, od 17.30 do 19.00. Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM 051-374-475. Lahko se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Obišcete lahko mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, z vsemi spremembami) in na podlagi 15. clena Statuta Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/16) je Obcinski svet Obcine Ig na 9. redni seji dne 11. 12. 2019 sprejel ODLOK o priznanjih Obcine Ig SPLOŠNE DOLOCBE 1. clen Ta odlok doloca vrste priznanj Obcine Ig, pogoje za njihovo podelitev, postopek in nacin podeljevanja ter nacin vodenja evidenc podeljenih priznanj. 2. clen  Priznanja Obcine Ig se podeljuje posameznikom, podjetjem, organi­zacijam, skupnostim, zavodom, društvom in skupinam ljudi za us-pešno delo in dejanja, ki imajo poseben pomen za obcino, kot znak priznanja in zahvale ter z namenom, da z njimi spodbuja prizadevanje za uresnicevanje napredka, vecanje ugleda in uveljavljanja obcine v širšem prostoru. O podelitvi priznanj odloca Obcinski svet Obcine Ig na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. VRSTA PRIZNANJ  3. clen Priznanja Obcine Ig so: –  Castni obcan Obcine Ig –  Zlata plaketa Obcine Ig –  Priznanje Obcine Ig –  Pohvala župana. Castni obcan Obcine Ig  4. clen Naziv Castni obcan Obcine Ig je najvišje priznanje Obcine Ig, ki se podeli posamezniku izredno zaslužnemu za ugled, pomen in razvoj Obcine Ig. Kriterij za podelitev naziva so izjemni dosežki v življenju posameznika, njegova odlicnost, moralna drža in zavzetost za pre­poznavnost Obcine Ig v slovenskem in mednarodnem prostoru. Naziv Castni obcan Obcine Ig se lahko podeli obcanu, drugim drža­vljanom RS ali tujcu, le enkrat. Naziv Castni obcan Obcine Ig se podeli z listino, ki vsebuje besedilo o podelitvi naziva. Listino krasi grb obcine, potrjuje pa jo žig obcine in podpis župana. Naziv podeli župan na osrednji prireditvi ob obcinskem prazniku. Letno se podeli en naziv Castni obcan. Obcinski svet Obcine Ig lahko doloci, da se naziv Castni Obcan Ob­cine Ig za posamezno koledarsko leto ne podeli. Zlata plaketa Obcine Ig  5. clen Zlato plaketo Obcine Ig se podeljuje posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za njihove posebne zasluge, dosežke in rezultate, ki predstavljajo pomemben prispevek k razvoju obcine in so pomembni za njen ugled ter za po­sebno požrtvovalna nesebicna in pogumna dejanja. Zlato plaketo Obcine Ig se lahko podeli tudi ob visokih obletnicah pravnim osebam oziroma organizacijam. Zlato plaketo spremlja listina z utemeljitvijo sklepa s katerim je pla­keta podeljena. Podeli se vsako leto na osrednji prireditvi ob obcinskem prazniku. Na leto se podeli tri Zlate plakete. Priznanje Obcine Ig  6. clen Priznanje Obcine Ig se podeljuje posameznikom, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za izjemne uspehe na posa­meznih podrocjih dela in življenja. Priznanje ima znacaj spodbude za nadaljnje delo. Priznanje se podeli z listino, ki vsebuje utemeljitev sklepa s katerim je priznanje podeljeno, krasi ga obcinski grb. Priznanje potrjuje župan s podpisom in žigom Obcine Ig. Priznanja se podeljuje vsako leto na osrednji prireditvi ob obcinskem prazniku. Na leto se podeli pet Priznanj. Pohvala župana  7. clen Pohvala župana ima pomen županove pohvale po njegovi lastni pre­soji. Podeljuje se posameznikom, lahko tudi skupinam, v posebnih primerih tudi ostalim za razlicna podrocja clovekove ustvarjalnosti oziroma za dosežke na podrocju gospodarstva in družbenega življe­nja. Pohvala župana je lahko v razlicnih oblikah, spremlja pa jo pisni del. POSTOPKI ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ  8. clen Predlagatelji za podelitev priznanj Obcine Ig so lahko župan, obcani, politicne stranke, liste, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti, ki imajo stalno prebivališce ali sedež v Ob­cini Ig. Priznanja Obcine Ig lahko prejmejo tudi posamezniki in organizacije, ki nimajo stalnega prebivališca oziroma sedeža v Obcini Ig in posa­mezniki in organizacije iz tujine, ce so s svojim delom izjemno prispe­vali k razvoju, ugledu in uveljavljanju Obcine Ig. 9. clen  Priznanja Obcine Ig se podelijo na podlagi javnega razpisa. Pohvala, ki jo podeljuje župan se podeljuje brez razpisa. Razpis za podelitev priznanj objavi Komisija za mandatna vpraša­nja, volitve in imenovanja, ki opravlja nalogo komisije za priznanja (v nadaljevanju Komisija) v obcinskem glasilu Mostišcar in na obcinski spletni strani najmanj 60 dni pred obcinskim praznikom za tekoce leto. Z razpisom se objavijo: –  kriteriji za podelitev priznanj –  vrsto in število priznanj – obrazec - 1 ­ Uradne objave –  podatki, ki jih mora vsebovati predlog –  rok, do katerega morajo biti poslani predlogi. 10. clen  Predlog za podelitev priznanj Obcine Ig mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: –  podatke o predlagatelju –  podatke o kandidatu in vrsto predlaganega priznanja – obrazložitev in utemeljitev priznanja –  dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi –  kandidatovo pisno soglasje. 11. clen  Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe. Clani Komisije, v casu trajanja mandata, ne morejo biti predlagatelj, niti predlagani za obcinska priznanja. Clani obcinskega sveta, ki niso clani Komisije, so lahko predlagatelji v postopku podelitve priznanj Obcine Ig. 12. clen  Komisija lahko v postopku od predlagatelja zahteva dopolnitev pre­dloga, predlog zavrne, ce ni dovolj ali ustrezno obrazložen, zaprosi za dodatno mnenje ustrezne institucije. Pri potrjevanju predlogov za podelitev priznanj se komisija lahko od­loci, da se glede na posebne okolišcine, visoke obletnice društev in drugih organizacij v obcini, podeli vec Zlatih plaket kot je opredeljeno v 5. clenu odloka. Komisija ima pravico, da po svoji utemeljeni presoji predloge za pri­znanja, ob soglasju predlagatelja, ustrezno spremeni vrsto priznanja. Komisija izmed pravocasno prejetih predlogov oblikuje ustrezen sklep, ki ga posreduje v sprejem Obcinskemu svetu Obcine Ig. NACIN VODENJA EVIDENCE PRIZNANJ  13. clen Evidenco o podeljenih priznanjih vodi obcinska uprava Obcine Ig. Sredstva za priznanja se zagotavljajo v proracunu Obcine Ig za vsako leto posebej. 14. clen  Gradivo v zvezi z podelitvijo priznanj je javno in je na vpogled v ob­cinski upravi. KONCNE DOLOCBE  15. clen Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in zacne veljati petnajsti dan po objavi Kot informacija se objavi tudi v Uradnih objavah obcinskega glasila Mostišcar. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o priznanjih Ob­cine Ig (Uradne objave št. 5/2010). Št. 007-003/2019 Župan Obcine Ig Ig, 12. 12. 2019 Janez Cimperman  • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivnosti svetniške skupine P o zadnjih lokalnih volitvah se je zamenjalo kar nekaj svetnikov v obcinskem svetu. V zadnjem letu smo ime­novali nove odbore in podrob­neje spoznali (vsaj jaz, ki sem obcinski svetnik na novo), kako potekajo zadeve. Spoznali pa smo se tudi svetniki med seboj in se seznanili s programi oz. predlogi tudi drugih svetniških skupin. Obcinski nadzorni odbor ugotavlja (na kar smo opozarjali tudi mi), da v okviru naše obci­ ne prakticno za nobeno podrocje (razen energetsko in turisticno) nimamo izdelane strategije. Zato se o veliko stvareh odlocimo ad hoc, kar ni najbolje. Zaradi tega se naša obcina tudi težko odziva na razlicne razpise nepovratnih sredstev. Prostorski red naše obcine je zacrtal nekatere stvari, ki jih moramo nujno realizirati v prihodnje, saj je od potrditve tega minilo že skoraj deset let. To tudi pomeni, da ga je treba posodobiti. V tem casu se je na­ mrec krepko povecalo število prebivalcev naše obcine, potre-be po družbeni infrastrukturi pa narašcajo. Komaj smo postavili nov vrtec, je ta že premajhen oz. v prihodnjih letih ne bo zmogel zagotoviti varstva za vse otroke. Podobno je z osnovno šolo. Ces­te, ki potekajo po naši obcini, so prepolne avtomobilov. Torej je naša skupna naloga, da poišce-mo ustrezne rešitve, kako zmanj­šati promet na racun novih obvo­znih poti oz. ga speljati po manj obremenjenih cestah ter okrepiti uporabo javnega potniškega pre­voza s strani naših obcanov. V SDS predlagamo, da se vsi svet­niki pogovorimo o prostorskem redu naše obcine in preverimo, koliko je še obmocij, ki so pred­videna za gradnjo naselij vec hiš. Nova naselja namrec prinašajo v našo obcino nove prebivalce in z njimi tudi nove potrebe po ko­munalni, prometni in družbeni infrastrukturi. Eno od prihodnjih sej obcinskega sveta bomo na­menili prav tej temi. Prav tako smo predlagali in predlog je bil soglasno sprejet, da se pripravi Strategija Obcine Ig, ki bo odgovorila na vse nove izzive vkljucno s povecanim obi-skom turistov na racun kolišcar­skega muzeja oz. interpretacij­skega centra in ureditvijo Iškega vintgarja. Za vse aktivnosti je potreb­nega vec denarja. V svetniški skupini SDS se zavzemamo za spodbujanje podjetniške pobude v naši obcini. Ne strinjamo pa se, da bi prepotrebna denarna sredstva pridobivali s kaznimi na racun prometnih prekrškov v smislu prehitre vožnje po ce­stah skozi našo obcino. Vztrajali bomo, da naj bo radar za merje­nje hitrosti vozil postavljen iz­recno samo na cestnih odsekih, ki so nevarni pešcem. Predvsem tam, kjer potekajo šolske poti in še ni plocnikov. Nikakor nis-mo za to, da se prometni radar postavlja na cestnih odsekih, kjer prakticno ni izkazane nepo­sredne nevarnosti za pešce in se s tem ne moremo izogniti vtisu, da gre samo za golo nabiranje denarja. Imenovan je bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki izpostavlja nevarne cestne odseke ter predlaga, kako jih urediti, da se cim bolj zmanj­ša ogroženost vseh udeležencev v prometu, predvsem pa otrok. Redarsko službo imamo tudi po novem organizirano skupaj zobcinami Grosuplje, Škofljica, Ivancna Gorica in Videm-Dobre­polje. Na preteklih sejah smo tehtali tudi druge možnosti, ven­dar menimo, da v okviru skupine 5G lahko uresnicimo vec idej in z omenjenimi obcinami lažje pri­dobimo evropska sredstva. V svetniški skupini SDS smo se odlocili, da bi imeli enkrat mesecno odprta vra­ta za vaše obiske in predlo­ge, in sicer vsak prvi torek v mesecu od 17.30 do 18.30 v Medgeneracijskem centru na Igu. Vabimo vas, da se oglasite. Lahko pa nam tudi pošljete mnenja ali predloge za morebitne probleme, ki jih opazite v naši obcini, na e-pošto: mirko.zate@gmail. com. Mirko Merzel, vodja Svetniške skupine SDS Postavitev in blagoslov jaslic pod Krimom V Vrbljenu smo clanice in clani Turisticnega društva Krim že štiri­indvajsetic postavili jaslice v naravni velikosti. Kakor vsako leto smo tudi letos priprave za-celi že v zacetku decembra, ko smo šli na Krim po smrecice za postavitev jaslic. Nabrali smo jih pod visokonapetostnim elektricnim daljnovodom. V naslednjih dneh smo pripeljali in postavili hlevcek in Jožefo­vo delavnico, ki ju vsako leto po sv. treh kraljih pospravimo in ju shranimo za naslednje leto. Kot vsako leto vse skupaj najprej pregledamo in marsi­kaj tudi popravimo, saj preko leta vremenske nevšecnosti kljub zašciti marsikaj poško­dujejo. Prav tako je potrebno popraviti in obnoviti jaslicne figure ter lucke in ostalo za osvetlitev in okrasitev samih jaslic. Še posebno veliko dela novo gibljivo figuro – Božicka Blagoslov jaslic je bil v so-je vodila in povezovala Darja je bilo zadnji teden, ko smo za-na kolesu ter kupili tudi kar boto, 21. decembra, ob 17. uri. Modic. celi postavljati in okraševati. nekaj novih luck, LED-reflek-Jaslice je blagoslovil doma-Po koncanem blagoslovu Najprej smo postavili ozadje, torjev in preostale opreme, ki ci župnik Razinger. Ob tej smo se vsi obiskovalci ustavili zatem smo okoli jaslic posta-jo potrebujemo za okrasitev priložnosti smo pri jaslicah pod tribo, kjer smo ob kuha­vili ograjo in smrecice, nato pa tako jaslic kot bližnje okoli-pripravili tudi krajši božicni nem vinu, caju in prigrizku, ki vse skupaj okrasili z luckami ce in ki imajo manjšo porabo koncert, na katerem so sode-smo ga pripravili za vse obi-in reflektorji. Sledila je okra-elektrike. Kupili smo tudi ne-lovali domaci mešani cerkveni skovalce, še malo pokramljali sitev prireditvenega prostora, kaj železnih palic ter naredili pevski zbor in Mešani pevski in si zaželeli vesele praznike.bližnjih dreves in tribe, kjer podstavke za figure, da nam jih zbor Društva upokojencev Ig. je potekal ob odprtju tudi bla-sapa ni podirala. S postavitvijo Na koncertu in blagoslovu se Janez Modic, goslov jaslic. Zadnji dan smo smo morali letos pohiteti, saj je kljub zelo slabemu vreme-Turisticno društvo Krimpostavili še figure ter tla posu-smo imeli tudi letos blagoslov nu – ves dan je padal dež –, Špela Žagar Indihar li s listjem, slamo in mahom. jaslic kot samostojno priredi-in mocnem vetru zbralo okoli Letos smo dali narediti tev, in to že 21. decembra. 50 obiskovalcev, prireditev pa Mini božicni koncert Obiskovalci so prišli kljub slabemu vremenu. Blagoslov konj na hipodromu Vrbljene B lagoslov konj in živi­ne je bil na hipodromu Vrbljene v cetrtek, 26. 12. 2019, ob 10.30. Na blagoslov so letos lastniki konj pripeljali 37 konj, od delovnih kmeckih do športnih in poni konjickov. Obred blagoslova je opravil domaci župnik Razinger, po­zneje pa sta se mu pridružila še župnik iz sosednje župnije Ig Janez Avsenik in kaplan Si­mon Virant, ki sta zaradi svo­jih obveznosti malo zamudila. V sklopu blagoslova je župnik blagoslovil tudi sol in vodo, katera so si obiskovalci lahko vzeli s seboj, vsakemu konju pa je dal košcek blagoslovlje­nega kruha in soli. Na prire­ditvi so bili prisotni poslanka državnega zbora Alenka Jeraj, predsednica Odbora za turi­zem na Obcini Ig Suzana Brat­kovic Zavodnik, direktor Kme­tijske zadruge Ig Franci Strle s soprogo, vec predsednikov društev iz obcine ter župan Obcine Ig Janez Cimperman ter podžupan Tone Modic, ki je vse navzoce obiskoval­ce, bilo jih je vec kot tisoc, na zacetku prireditve pozdravil. Glede na to, da je ta dan tudi praznik dan državnosti, se je prireditev zacela z državno himno, ki jo je letos zapel Me-šani pevski zbor DU Ig, tudi med prireditvijo je odpel ne­kaj božicnih pesmi. Prireditev je povezovala clanica društva Darja Modic, ki se je zahvalila vsem, tako obiskovalcem pri­reditve in lastnikom konj kot tistim, ki so sodelovali pri iz­vedbi prireditve, tj. Obcini Ig, Konjerejskemu društvu Krim in Mešanemu pevskem zboru DU Ig. Prireditev je potekala na hipodromu v Vrbljenu, kamor smo pripeljali in postavili ter okrasili gasilsko prikolico, na kateri je bil postavljen oltar. Prostor smo okrasili prazni­kom primerno. Po koncu ura­dnega dela smo za vse sode­lujoce pripravili toplo malico – kranjsko klobaso z zeljem ter Zbrani konji in konjeniki kuhanim vinom oziroma ca­jem. Najmlajše je obiskal Boži-cek in jih simbolicno obdaro-val (pomarance, bomboncki, cokoladke), lahko pa so se po­peljali tudi s konjsko vprego. Janez Modic, Turisticno društvo Krim Špela Žagar Indihar Konjerejsko društvo Krim vabi na REDNI OBCNI ZBOR DRUŠTVA, ki bo v soboto, 7. marca 2020, v kulturni dvorani v Iški vasi ob 19.00. Dnevni red: • Uvodni pozdrav • Porocila za leto 2019 • Razprava o porocilih • Beseda gostov • Nacrti za 2020 • Podelitev priznanj • Razno Po uradnem delu bo prijetno druženje ob hrani, pijaci ter ogledu posnetkov konjeniških prireditev s hipodroma Vrbljene. Koncert PPZ na Golem V soboto, 14. decembra pevovodje Evgena Bibianke harmoniko zaigral enajstletni 2019, je v dvorani na na tradicionalnem novole-Vid Valant. Polna dvorana obi-Po koncanem koncertu je Golem odmevala par-tnem koncertu. Prireditev sta skovalcev koncerta je vse na-sledilo tovariško srecanje.tizanska pesem, ki so jo izva-povezovala in tudi recitirala stopajoce nagradila s bucnim jali pevci Partizanskega pev-Lina Potocki Vozny in Timotej aplavzom. Društvo Odmev skega zbora pod vodstvom Gregoric. Dve skladbi pa je na Mokrca Projekt Hobotnica S kupina clanic Društva žena in deklet na pode­želju Ig je aktivna vse dni v letu. Srecujemo se tedensko v medgeneracijskem centru, kjer se družimo, izmenjujemo ideje, izkušnje ter spretnos-ti posameznic prenašamo na druge. V pretekli jeseni smo se vkljucile v projekt Hobotnice, pri katerem razlicne ustvar­jalke ustvarijo hobotnice za nedonošencke, ki bijejo prvo bitko. Projekt je v celoti do-brodelen in prostovoljen, kar pomeni, da ustvarjalke, ki so vešce kvackanja, same kupijo ustrezen material za izdela­vo. Potrebna sta 100-odstotni bombaž in primerno polnilo. Upoštevati je treba enotno shemo ter dolocena pravila. Hobotnice sprejemajo v ve-cini porodnišnic v Sloveniji. Projekt je svetovno razširjen in ima korenine leta 2013 na Danskem. V Sloveniji se vsako leto prezgodaj rodi okoli 1.400 ot­rok, med njimi jih skoraj sto tehta manj kot kilogram. Prve dni preživijo v inkubatorjih in toplih posteljicah, starši pa z njimi ne morejo biti ves cas. Zadnji dve leti (od septembra 2017) jim tudi v naših porod­nišnicah družbo delajo pisane kvackane hobotnice, ki deluje­jo terapevtsko. Lovke hobotni­ce so podobne popkovnici in nedonošencka spominjajo na cas v maternici. Tisti najmanj­ši, ki bivajo v inkubatorju, jih najbolj potrebujejo, saj names-to cevk (ki jim pomagajo pri življenjskih funkcijah) vlecejo za lovke in cevke pustijo pri Upokojenci, spomladansko letovanje v hotelu Delfin v Izoli bo letos od 8. do 15. marca 2020. Prijave in informacije na številki 01/28-62-307 ali 041/452-253. miru. Hobotnica je njegova prva igracka, ki jo vzamejo s seboj domov. Skupino prvih hobotnic smo z veseljem oddale v lju­bljansko porodnišnico. Verja-memo, da bo iz naših rok odšlo še veliko hobotnic, saj se roje­vajo drobižki, ki jih s svojimi prstki radi objemajo. Srecno vsem! Metka Lapanja Turisticno društvo Kurešcek Aktivnosti v letu 2020 V TD Kurešcek smo si zadali nacrt za izvedbo obsežnega programa aktivnosti v letu 2020. Nacrt aktivnosti za izvedbo projek­tov v letu 2020 temelji na us-pešno opravljenem programu v letu 2019. Najbolj odmevna projekta v letu 2019 sta bila Festival Kurešcek in tekmo­vanje v kuhanju hribovskega golaža, ki je bil v prvi polovici junija. Udeleženih je bilo vec tekmovalnih ekip, plesna sku­pina breakdance turisticnega podmladka, pevska in folklor­na skupina društva upokojen­cev iz Ljubljane … Povezovalec in moderator programa je bil legendarni France Peternel, ki je s pevko poskrbel za veselo in prijetno vzdušje. Tudi obi-skovalci, ki so prišli na prire­ditev v precejšnjem številu, so bili zadovoljni. Projekta Po poteh kultur­nozgodovinske dedišcine in Pohod prijateljstva v objemu Kurešcka sta tudi uspešno iz­vedena s precejšnjim številom udeležencev. Udeležili smo se cistilne akcije, turisticnega sejma Alpe Adria, Ižanskega sejma, Podkrimskega pust­nega karnevala, prisotni smo bili na nekaterih aktivnostih drugih društev v naši obcini … Precejšnje število naših cla­nov se aktivno udeležuje ple­sa, pilatesa in razlicnih preda­vanj. Vzdržujemo tudi cedalje bolj obiskano energijsko tocko Marijin kamen. Društvu se je pridružilo 12 novih clanov. Kot sem uvodoma zapisal, bo nacrt dela TD Kurešcek v letu 2020 enak tistemu iz 2019 z izboljšavami, ce bodo po­trebne. UO TDK se zahvaljuje vsem clanom in clanicam za sode­lovanje, clanom gobarskega društva za pomoc na Festiva­lu, Obcini in TZS za financno podporo, donatorjem … Obcni zbor TD Kurešcek bo v petek, 28. 2. 2020, ob 17.00 uri v prostorih ga­silskega doma Golo (mala dvorana). Na zboru bo predstavnik TZS podelil jubilejno priznanje naše-mu društvu! Po koncanem uradnem delu bomo poskrbeli za prijet-no druženje ob vecerji in ko­zarcku žlahtnega. Vabimo vse clane in clanice društva, prijatelje društva in tiste, ki bi želeli postati naši clani, predstavnike drugih društev in naše obcine, da se udeležijo obcnega zbora. Momir Maksimovic 10. Stojkov nocni pohod nemo od zacetka. Ni nobene bližnjice, že prehojeno pot je treba ponovno zaceti. Letos že desetic. Noc je prelepa. Zvez­de žarijo, hrasti šumijo. Slišim lastni korak in sopenje. Skozi topel nos me sapa poganja naprej. Za ovinkom me mor­da caka novo doživetje. Vsako leto sem tu. Vsako leto organi­zator množicnim pohodnikom pripravi prisrcen sprejem, postreže s toplim napitkom, enoloncnico in živo glasbo, letos še z jubilejno oranžno ru­tico. Je nekaj drugega tisto, za­radi cesar pridem? Ko zapus­tim hiše in se zasopem v tihi gozd, se zacne prijateljstvo – s Zbor v dolini Hribci v dolino M rzlicno obleganje tr-govin in iskanje pri­mernih daril, lovlje­nje obveznosti, prednovoletna srecanja s preobilico hrane, vsa ta novoletna evforija in hitenje so za nami. Hitenje je sodobni hit današnjega clo­veka. A življenje ni za hite­nje. Prav december je cas, ko si zastavimo nove cilje. Misel morda preskoci na cas za po-citek, užitek, iskreno druženje s prijatelji, na cas, preživet v naravi. Stojkov nocni pohod, ki ga Društvo Zapotok vsako leto organizira prvo soboto v novem letu, nudi nekaj dob­rega, lepega, sprošcujocega, vrednega. Vsako leto zacenjamo tam, kjer smo koncali. Startamo v dolini v Želimljah ali pa na hribu v Zapotoku. Vedno zac-potjo. Prepoznam jo v razlic­nih vrstah svetlobe in vedno novih cutnih doživetjih. Ko se korak za korakom približu­jem cilju, se navzocnost vsega okrog mene pocasi naseli v preznojeno telo. Utrujen sem in srecen. Cemu na pohod? Vsaj zato, da imam lahko srce, gibke noge, bogato dušo in moc, da naslednji dan ne podležem ko­lesju vsakdana. Vzemi si cas, pridruži se nam spet naslednje leto, vredno in lažje je, kot si misliš. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Božicni koncert na Igu Društvo Fran Govekar Ig in Župnija Ig sta v cetrtek, 26. decembra 2019, na Štefanovo, organizirala koncert božicnih pesmi. T a dan je tudi državni praznik dan samostoj­nosti in enotnosti, zato je prvi nastopajoci zbor Me-šani pevski zbor DU Ig najprej zapel himno Republike Slove­nije in domoljubno pesem Ota Pestnerja Slovenija. Sledile so tri božicne pesmi: Noc se spušca v Betlehem, Zvezde na nebu gore in Kaj nam prinaša sveti vecer. Zbor je zadnjic vo­dil Klemen Jerinc, saj v novo obdobje pevci stopajo z novo zborovodkinjo. Prava poživitev je bil Mar-tinov otroški zbor Martincki. V soboto, 11. januarja 2020, smo pevci Mo- škega pevskega zbora Ig pripravili koncert božicnih pesmi v cerkvi sv. Gregorja na Dobravici. Zapeli smo deset božicnih pesmi in za konec ob spremljavi harmonike še naj­bolj znano pesem Sveta noc. Med posameznimi pesmi-mi smo pevci prebrali Božicno zgodbo o pomenu in prazno­vanju božica, ki v kršcanskem svetu velja za drugi najpo­membnejši praznik takoj za veliko nocjo. Zapeli so: Cakaj in moli, Ogenj, ki žge, Vnebovzeta in jih tudi dramatizirali. Vodi jih Mirko Merzel s pomocjo žene. Sledil je nastop Moškega pevskega zbora Ig, ki ga prav tako vodi Mirko Merzel. Slišali smo: Le gor, le gor, O svetli dan in Glej zvezdice božje. Ženski pevski zbor Pe­runike z zborovodjo Kristino Štemberger se je predstavil s: Kaj se vam zdi, Cantate Domi­no in Adeste, fidales. Mlajši mešani cerkveni pev-ski zbor pod vodstvom Brigite Gregorcic Lenarcic je zapel: Božji nam je rojen sin, Angels we have heard on high in Sing with joy. Zadnji je nastopil Mešani cerkveni pevski zbor pod vod­stvom Igorja Kovacica. Njihov izbor pesmi je bil tak: Jožef, prileten mož, Angelsko pet-je in Božicna uspavanka. Za spremljavo pri zadnjih dveh pesmih sta poskrbela Brigita Gregorcic Lenarcic in Mirko Merzel. Koncali smo seveda s Sve-to nocjo in k njej povabili tudi poslušalce. Med posameznimi zbori smo prisluhnili poeziji Alenke Jeraj iz zbirke Pri Tebi na Gori. Tradicionalni božicni kon-cert nam vsako leto polepša božicno praznovanje. Velika zahvala gre pevkam in pev­cem, ki ure in ure preživijo na pevskih vajah, da nas nato raz­veseljujejo z izjemnimi nasto-pi. Cestitke vsem za lep nastop in veliko pevskih uspehov tudi v prihodnje. Toncka Jeraj Alenka Jeraj Koncert božicnih pesmi na Dobravici Vsem poslušalcem se zah­valjujemo za obisk in upamo, da smo skupaj doživeli lep vecer. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji in izvedbi koncerta. Posebno se zahvaljujemo vsem Dobravca­nom za topel sprejem in lepo pogostitev. Franci Orhini Radost in mir Božicni koncert ŽPZ Perunike V soboto, 18. 1. 2020, smo ob jaslicah, ki so bile postavljene vse do svecnice, pevke in pevci pre­pevali o skrivnostnem božicu, pricakovanju, radosti in miru, ki nas vse preveva ob tem. Za uvod so pevke ŽPZ Pe­runike pod vodstvom zboro­vodkinje Kristine Štemberger ter ob spremljavi violoncela in kontrabasa zapele dva gre­gorijanska korala – Puer natus in Betlehem (Dete je rojeno v Betlehemu) in Resonet in la-udibus (Naj odmeva v hvalni­cah). Nekdaj so gregorijanske korale prepevali samo menihi, tokrat pa so zazveneli v izved-bi ženskih glasov. Tudi ostali program našega zbora je bil malce drugacen kot obicajno, saj so prevladovale skladbe v latinšcini: • Alleluia, laudate dominum, omnes gentes (Hvalite gos-poda vsi narodi) • O lux beata Trinitas ( O bla­žena luc Trojice) • Festival Sanctus in Cantate Domino (Pojte gospodu). Mladostna poživitev kon­ certa je bil nastop Martinove­ga otroškega zborcka pod vod­stvom Mirka in Vlaste Merzel. Iz mladih grl so zazvenele tri skladbe – Ko so pastirji ognje prižgali, Psalm 126 in Ogenj, ki žge. Za spremljavo mladih pevcev je poskrbela instru­mentalna zasedba, imenovana Pol plašca, ki jih tudi redno spremlja pri nedeljskih mašah in drugih župnijskih prazni­kih. S prav tako tremi božicnimi pesmimi se je predstavil tudi Mešani pevski zbor Horjul. Tudi ta zbor vodi zborovod­kinja Kristina Štemberger. Slišali smo skladbe Pastirci, kam hitite, Na višavah angeli radostno prepevajo in Božicno pesem. Koncert smo sklenili s skladbo Božicno drevo, kan­tavtorja Aleksandra Mežka v izvedbi ŽPZ Perunike in MPZ Horjul. Tudi letos je pevke in pevce gostoljubno sprejela cerkev sv. Martina na Igu, za kar se zah­valjujemo župniku Janezu Av-seniku, ki je tudi sicer vedno pripravljen sodelovati z nami pevkami. Z obiskovalci in poslušalci smo doživeli še en lep vecer. Pevke ŽPZ Perunike si bomo prizadevale, da bi ta koncert postal tradicionalen in bi se ob prelepih božicnih napevih srecevali vsako leto. Emilijana Meglic Alenka Jeraj Zbor Perunike Martinov otroški zborcek Decembrski nastopi GŠ Bucar V mesecu decembru smo z ucenkami in ucenci Glasbene šole Bucar izpeljali že tradicionalne de­cembrske nastope. Nastopov se vsako leto zelo veselimo, saj se na njih pripravljamo od zacetka šolskega leta. Vsako leto so praznicno obarvani in privabijo poleg staršev ter prijateljev ucencev kar nekaj obiskovalcev, ki si z velikim veseljem ogledajo nastope nadarjenih glasbenic in glas­benikov. Naslednje javne nastope pripravimo junija ob koncu šolskega leta, vmes pa imamo kar nekaj internih nastopov in drugih dogodkov. V febru­arju pripravljamo zanimivo predavanje in delavnice na temo premagovanja treme pred glasbenimi nastopi, v marcu sledi že peti koncert Vecer harmonike in smeha, ki bo tudi letos gostil kar ne­kaj naših glasbenih prijateljev, na njem pa bomo napovedali tudi sedmi glasbeni projekt, ki se bo zgodil avgusta. V maju imamo z ucenkami in ucenci zakljucne izpite, da bomo še bolje pripravljeni na junijske nastope. Tudi snemanje dveh skladb in videospotov imamo v nacrtu, vendar naj vec o tem za zdaj ostane še skrivnost. Skratka, ves cas se trudimo biti aktivni in se veselimo vsa­kega novega glasbenega dne, ki je pred nami. Glasba je naše poslanstvo, ki ga preprosto obožujemo. Glasbena šola Bucar P esnica Alenka Jeraj je v Marijini hiši na Kureš-cku z glasbenico Petro Stopar pripravila literarno­glasbeni recital. Alenka Jeraj, ki jo poznamo predvsem kot poslanko SDS v slovenskem parlamentu, se ukvarja še z marsicim drugim. Že vec kot 25 let vodi Društvo Fran Govekar Ig, ki združuje tako umetniške kot športno in turi­sticno sekcijo, in v sklopu tega društva si zamisli projekte, zbere sodelavce in te projekte izpelje. Ne hiti, ne želi takoj doseci vsega, ampak potrpež­ljivo gradi … Poleg tega piše tudi pesmi. Leta 2008 je pod okriljem Društva Fran Gove­kar Ig izdala prvo pesniško zbirko. Na poti do sebe V zbirki Na poti do sebe so pesmi zbrane v štirih ciklih: Izgubljena v tebi, Cutim pot, ki vodi, V najlepših krajih ži-vim in Samo še zate. Prvi in zadnji cikel sta ljubezenska, v drugem so pesmi z duhovno tematiko, tretji pa, kot pove že naslov, združuje pesmi z domoljubno tematiko. Na za-cetek knjige je postavila moto: »Moj svet je majhen. A za ljudi, ki jih imam rada, je veliko prostora. Veliko želja, smeha, besed. Veliko vsega.« Peter Pal, ki je izbral pesmi, ki so objavljene v zbirki, je o njih zapisal tudi: »V poeziji Alenke Jeraj pre­vladuje dvogovorni zbliževal­ni tip, razvidna je ubeseditev Koledar izdaj Mostišcarja v letu 2020 Sozvocje poezije, glasbe in duhovnosti inovativnih poetskih nacel. Formalno njene pesmi niso v doslednem spoštovanju ritma in rime; prevladuje pesniški impresionizem, ki omogoca izraziti osvobajajoco moc nje­ne poezije. Slednje predstavlja dodano vrednost njene poezi­je, saj zmore z navidezno lah­kotnostjo sporocati svoje misli o pomembnih podrocjih clo­vekovega bivanja. Ker to stori iskrivo, nas njene miniature ocarajo zaradi svoje prepros­tosti in jasnosti.« Pri Tebi na Gori Druga pesniška zbirka Alenke Jeraj Pri Tebi na Gori je izšla leta 2016 pri založbi Salve. Je nekakšno nadalje­vanje cikla iz prve zbirke Cu­tim pot, ki vodi. Ob njih lahko opazujemo pesnicin duhovni razvoj. Pesmi v zbirki so raz­deljene na pet ciklov. V prvem ciklu je na zacetku pesem Pri Tebi na Gori, sledi ji druga kitica Prešernove Zdravljice, potem pa sta med pesmimi objavljeni dve Marijini sporo-cili, dani na Kurešcku. Sledi cikel, posvecen Mariji, potem pa najdaljši cikel, ki ga zacenja moto Gospod, nisem vredna, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša. To so pesmi spo­znavanja sebe ter poglabljanja vase in v svoj odnos z Bogom. Naslednji cikel je posvecen ljudem, ki so ji bili blizu in so odšli v vecnost, v predzadnjih dveh pesmih se spominja, da so tudi k ruševinam cerkve na Kurešcku ljudje vedno romali, v zadnji pa povzema dogajanje Božjega otroštva: »Rojevaš se vedno znova. Tudi v mojem srcu. Ko odpustim. Ko ljubim. Ko pomagam. Ko sem Tvoj otrok. Rojevaš se vedno znova in zame vedno znova umiraš.« Literarno-glasbeni vecer v Marijini hiši na Kurešcku Kar nekaj se nas je zbralo v soboto, 11. januarja, ob 17. uri v Marijini hiši na Kurešcku – predvsem sorodniki in prijate­lji obeh izvajalk: pesnice Alen­ke Jeraj in glasbenice Petre Stopar. Pesnica je najprej po­vedala nekaj o sebi in svojem ustvarjanju, potem pa pripo­vedovala o veselju, da je lahko pripravila kulturno-duhovni vecer z glasbenico. In sta zace­ li: nekaj poezije, potem petje. Z govorjeno besedo in petjem Bogu v cast, zahvalo, za pro-šnjo in v kesanju sta napolnili prostor in v navzocih spodbu­jali poglabljanje vase in osebni stik z Bogom. Še nekaj besed o glasbenici Petra Stopar je poklicu no-vinarka, zaposlena na Radiu Ognjišce. Že 15 let ustvarja sodobno kršcansko glasbo, saj je zacela že kot želimeljska gimnazijka. Od leta 2005 so-deluje na festivalu sodobne kr-šcanske glasbe, ki se je najprej imenoval Ritem Duha in se pozneje preimenoval v Ritem srca, izdala pa je tudi zgošcen­ko Najvecja skrivnost. V življenju so jo doletele tudi težke preizkušnje. O tem pravi: »Ugotavljam, da je v tre­nutkih, ko se pocutimo najbolj izgubljeno, še vedno mogoce razviti moc in hrepenenje za drugacno, novo pot. Ceprav se nanjo podamo z zelo zelo majhnimi koraki.« Marjeta Žebovec Robert Fojkar Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid Januar Mostišcar ne izhaja. Februar 30. 1. 14. 2. Marec 27. 2. 13. 3. April 26. 3. 10. 4. Maj 23. 4. 15. 5. Junij 28. 5. 12. 6. Julij Mostišcar ne izhaja. Avgust Mostišcar ne izhaja. September 26. 8. 11. 9. Oktober 1. 10. 16. 10. November 29. 10. 13. 11. December 26. 11. 11. 12. Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesecne podat­ke o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostišcarju. Uredništvo Mostišcarja Januarski Govekarjev vecer Gledališce kamišibaj Flavtistki P ripovedovanje zgodb s podobami ali ob podo-bah poznajo vse kultu-re. Stopite v prvo cerkev in si oglejte poslikave v njej, ali pa vsaj križev pot. Na Japonskem so budisticni menihi ob slikah na svitkih pripovedovali sve­te zgodbe. In tu so korenine kamišibaja. Gre za japonsko umetniško obliko pripove­dovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru. V casu najvecjega razcveta, v tride­setih letih dvajsetega stoletja, je bilo v Tokiu 3.000 kamiši­baj izvajalcev. Njen zaton je povzrocil pojav televizije, ki so ji Japonci rekli kar denki (elek­tricni) kamišibaj. Danes ta zanimiva umetni­ ška oblika spet pridobiva ve­ ljavo in se je razširila po vsem svetu. Zaslon, v katerega zrejo racunalnika vajene oci sodob­ nega gledalca, pa je analogen in ob njem stoji nekdo, ki gle­ dajocemu razlaga narisano zgodbo. Pedagogi so našli v ka­mišibaju odlicno didakticno sredstvo, umetniki pa izjemne umetniške izzive. V Sloveniji izvajamo kamišibaj tri leta. K nam ga je z Japonske zanesel Igor Cvetko. Tako smo se tudi v otro­ ški lutkovno-dramski skupini Društva Fran Govekar Ig odlo- cili, da se poskusimo v gleda­lišcu kamišibaj. Naše ustvar­janje je spodbudila pesnica, pisateljica in pripovedovalka pravljic Anja Štefan. Mladi igralci so si izbrali pesmico ali uganke in jih ilustrirali, svoja gledališca kamišibaj so predstavili na januarskem Go-vekarjevem veceru. V polni dvorani so se predstavili: Lara – Leyla Tr-dan, Lia Aurora Brocic, Oja Štamcar, Nuša Mazi, Anja Ja­kic, Rok Cuden, Tim Erjavec Kuhar in Loti Erjavec Kuhar. Vecer so popestrile ucenke Glasbene šole Emil Adamic: flavtistke Pia Petek, Eva Aro-lea Trdan, Elizabeta Lipovšek in Lara Leyla Trdan – kitara. O razstavi Likovne skupi­ne DFG spregovorila Zden­ka Vinšek. Likovna skupina Društva Fran Govekar enkrat letno pripravi pregledno razstavo z namenom, da po­samezni slikar predstavi svo­jo ustvarjalnost z likovnim delom v zadnjem obdobju, ce delo še ni bilo razstavljeno na skupinski razstavi. Letos je na ogled pestra razstava po motiviki, likovnih tehnikah in potrjuje izjemno ustvarjalnost posameznikov. Vecina slikar­jev se predstavi z dvema slika-ma. Prav vsak ustvarjalec ima svojstven likovni slog, tako je prepoznaven ne glede na te­matiko ali tehniko. Motivi so najpogosteje rea­listicni in nudijo prijeten spre-hod v krajine širšega prostora kakor v intimnejši doživljajski svet. Nekateri ustvarjalci raz­iskujejo moc barv, crt, oblik v abstraktni kompoziciji. Vecina slikarjev se predstavi tokrat v tehnikah: olje na platno, akril na platno ali papir, akvarel, prisotne so tudi mešane teh­nike, eno delo je tudi v kombi­naciji akrilnega medija s kola-žem. Razstavljajo: Jožica Serafin, Julijana Peršic, Milan Šubic, Marija Franinovic, Marija Minka Žagar, Zmago Werbole, Irena Brovet Zupancic, Ivanka Demšar, Milan Zgonc, Irena Gašparic, Lara Pangrc Peršic, Jožica Šubic in Zdenka Vin-šek. Božena Števancec in Zdenka Vinšek Alenka Jeraj Novoletni bazar OŠ Ig 1058,16 evra smo za potrebe pomocjo zbrali na novoletnem Šolskega sklada OŠ Ig z vašo bazarju v cetrtek, 5. 12. 2019, Bili smo v Londonu V cetrtek, dne 16. 1. 2020, smo se ucenci iz 9. raz­redov Osnovne šole Ig odpravili na štiridnevni iz-let v London. Zbrali smo se v Ljubljani na Dolgem mostu in z avtobusom krenili proti Be-netkam, kjer nas je cakalo leta-lo za v London. Nekateri smo prvic leteli z letalom, in že to je bilo nekaj posebnega. Pristali smo pozno ponoci in se namestili v hotel poleg letališca. Potovanje po mestu, ki ga je vodila vodnica, se je zacelo že zgodaj. Naš glavni prevoz je bila podzemna žele­znica. Ogledali smo si premož­nejši del Londona Kensington, obiskali naravoslovni muzej, videli Albertovo kraljevo ope-ro in baziliko sv. Pavla. Nas­lednji dan smo z vlakom odšli v novi poslovni del Canary Wharf. Nato smo se odpeljali izven novega dela v Greenwi­ch in preckali nicelni poldnev­nik ter bili s tem na vzhodnem in zahodnem delu Zemljine poloble. Z ladjico smo pluli po reki Temzi in si ogledali Lon­don iz druge perspektive. Pluli smo do Big Bena, kjer smo se izkrcali in preckali most, da smo lahko prišli do vrtecega se kroga London Eye. Videli smo tudi London z najvišje tocke. Bili smo 300 m visoko v stekleni avli šole. Vsem da­rovalcem se v imenu naših ucencev, ki jim bodo delcki zbranega olajšali stisko ali jim omogocili nadstandardno dejavnost, najlepše zahvalju­jemo! Zahvaljujemo se tudi ucencem in uciteljem, ki so ustvarili izdelke, ter tistim, ki so pripravili spremljevalni kul­turni program. Posebna zah­vala pa gre gospem iz Društva žena in deklet na podeželju Ig, ki so tudi letos spekle piškote. UO Šolskega sklada OŠ Ig Brigita Stropnik Arapovic na neboticniku v obliki cre-pinje, imenovane Sharp. Šele zdaj smo videli celotno veli­kost in lepoto Londona. Nas­lednji dan smo ob enajsti uri pricakali menjavo kraljeve straže in si ogledali Kraljevo palaco. Sprehodili smo se cez mesto do narodne galerije, videli konjenico in njihove prostore. Ogledali smo si mu-zej vošcenih lutk in z vlakom odšli do stadiona Wembley, ki je znan po koncertih in nogo­metnih tekmah. Pri Wembleyu je mini gledališce, v katerem smo si ogledali muzikal z nas­lovom Fame. Zadnji dan smo odšli v Cambridge, ki je znan po številnih fakultetah in za­nimivih vzorcih na stavbah. Malo smo se preizkušali tudi v znanju jezika, ko smo sami narocali hrano ali kaj vprašali. Ves cas nas je spremljalo sonc­no vreme. Naše potovanje se je koncalo s poletom do Trsta, od koder smo se z avtobusom odpeljali do Ljubljane. Ekskurzija nam je bila zelo všec, bila je polna novih doži­vetij, imeli smo se super in vse skupaj je prehitro minilo. Jernej Topolovec, 9. c Aleš Bucan Naravoslovni dan Predpraznicno vzdušje na OŠ Ig Peka piškotov pod ocesom izkušene mentorice N a zadnji šolski dan v letu 2019, to je bil 23. december, smo imeli sedmošolci naravoslovni dan z naslovom predpraznicno vzdušje. Ker je bilo vzdušje res takšno, nam je bil ta dan še posebej všec. Že nekaj dni prej smo se razdelili v skupine. Štiri skupine ucencev so pod vodstvom žena in deklet s po­ deželja pekle piškote, ostali pa smo imeli razlicne delavnice. Prvo uro so se tisti, ki so se odlocili za peko, zbrali v jedilnici, ostali pa na delavni­cah. Naš razred je imel najprej plesno delavnico z uciteljem Nedeljkom, ki nas je naucil plesati dunajski valcek. Sprva nam ni šlo najbolje, na koncu pa smo uporabili vse svoje spretnosti in odplesali pra-vi valcek. Naslednjo uro smo preživeli z uciteljico Slavico, ki nam je podala nekaj zamisli za novoletna vošcila. Ko smo imeli na listih vsi praznicna vošcila z lepimi ilustracija-mi, smo odšli na malico. Tam so se zbrali vsi sedmošolci iz vseh skupin. Temu je sledila tretja ura, kjer smo z uciteljico Kristino izdelali praznicne vo­šcilnice. Tu smo morali upora­biti svoje ustvarjalne vešcine, ki so prinesle lepe vošcilnice. Na koncu te ure smo vsi šli v športno dvorano, kjer je pote­kala proslava ob dnevu samo­stojnosti in enotnosti. V kul­turnem programu so nastopili Miklavžev bazar V sredo, 4. decembra 2019, je na Podružnic­ni šoli Golo potekal Miklavžev bazar. Ucenci so že novembra zaceli izdelovati iz­delke za bazar. Ob pomoci uci­teljic so nastali najrazlicnejši izdelki. Na sejmu so starši in Izdelava vošcilnic recitatorji, glasbeniki, pevski zbor. Vsi cetrtošolci so nam zapeli pesem Oj, lepo je res na deželi. Pred nagovorom ravna­teljice je bila še plesna tocka. Po bogatem programu smo odšli v ucilnice, kjer je prav vsakega sedmošolca pricakala škatla, polna kruha in peciva, na njej pa je bila prijazna no-voletna vošcilnica. Do konca ure smo se pogovarjali z raz­rednicarko, si zaželeli lepe po-citnice ter polni praznicnega vzdušja odhiteli lepim dne­vom naproti. Kian Hodžic, 7. b Za praznicni in ustvarjal­ni dan se lahko zahvalimo drugi obiskovalci lahko izbira­li med cestitkami, vencki, sne­ženim kroglami, hranilniki in drugimi novoletnimi okraski. Ucenci so uživali v izdelovanju okraskov in se odlicno izkaza­ li. Obiskovalce so animirali in poskrbeli, da je dogodek pote­kal dokaj nemoteno. Staršem in ostalim obiskovalcem se zahvaljujemo za prostovoljne prispevke.   Ana Bregar našim uciteljem Kristini, Sla­vici, Urški in Nedeljku, ki so popestrili program s svojim bogatim znanjem. Predvsem pa se iskreno zahvaljujemo predstavnicam Žena in deklet s podeželja Ig pod vodstvom Nevenke Kovac, ki je spod­budila clanice Marinko Š., Branko, Metko, Marinko Z. in Lojzko, da so svoje dragoce­ne izkušnje na podrocju peke praznicnega kruha in okusne­ga peciva posredovale našim ucencem. Veselimo se še nap-rej podobnih izmenjav znanja med razlicnimi generaciji. Andreja Župec, vodja naravoslovnega dne Gorazd Šantej Zimska šola v naravi V ponedeljek, 6. 1. 2020, ko smo tekmovali v smucanju, smo se odpravili v Kranj-in osvojila sem zlato snežinko. sko Goro, ki je za cel teden postala naše bivališce. Takoj Leja Gacnik, 6. a po prihodu na smucišce so preverili naše smucarsko zna-Po prihodu v dom sem ko­nje. Prišla sem v prvo skupino. maj cakal, da vidim svojo Po smucanju smo se vsak dan sobo. Uredili smo si postelje in odpravili na sprehode. V torek odšli na kosilo. Po kosilu smo smo obiskali muzej, v katerem šli smucat. Smucali nismo sem že bila. Naslednji dan smo prav dolgo, ko smo že odšli na dobili novo uciteljico smuca-vecerjo. Po vecerji smo imeli nja. Smucali smo tudi po no-vsak dan dejavnosti. Vsak dan vih in bolj strmih progah, kar smo se zbudili ob sedmih. Po-je bilo res zabavno. Po smu-jedli smo zajtrk in šli smucat. canju smo odšli na nordijsko Po malici smo še malo smu­hojo. Koncno je prišel cetrtek, cali, potem pa odšli na kosilo Na pomoc, gori! Na pomoc, na pomoc! Vaš požar je naša stvar. Naj bo dan ali pa noc, mi sirene ne prespimo, mi z brizgalno pridrvimo in gasimo in gasimo. G asilci nam na pomoc prihitijo in vedno za našo var-nost pred ognjem skrbijo! Izbrali smo si lep novembrski dan, ko ni deževalo, in šli na obisk h gasilcem v Gasilsko brigado Ljubljana. Otroci iz skupine Lunice (enota Mavrica) in Metulji (enota Soncek) smo tam videli in slišali marsikaj zanimivega. Ocke so se nam kar iskrile od navdušenja, vprašanj, ki so se nam porajala, pa kar ni bilo konec. Gasilci so bili zelo prijazni in so ustregli vsaki naši želji ter odgovorili na vsa naša radovedna vpraša­nja. Razložili so nam, kaj vse delajo in komu pomagajo ter po­kazali vsa gasilska vozila. Na koncu pa je bila najbolj zabavna vožnja s cisto pravim velikim gasilskim avtomobilom. Strokovne delavke Vrtca Ig, enoti Mavrica in Soncek in po njem na ogled Kranjske Gore. Moj najljubši dan je bil cetrtek, ker smo imeli zvecer zabavo. Ceprav mi je bilo všec, sem v petek komaj cakal, da odidemo domov. Gal Ivanuš, 6. a D ocakal sem, da grem v šolo v naravi, saj rad smu-cam. Bil sem v najboljši skupi­ni in imeli smo zelo prijazno uciteljico. Prvi dan smo imeli predavanje o obnašanju na smucišcu. Bilo mi je dolgoca­sno, ker vsa pravila že poznam. V spominu mi je najbolj ostal cetrtek, ker smo imeli zvecer prireditev Soba se predstavi in ples. Opogumil sem se in plesal s punco, potem pa smo se še pogovarjali v dekliški sobi. V petek smo šli plavat v bazen, vendar mi ni bilo všec, ker je bilo plavanja bolj malo. Pohvalim lahko dobro hrano in nasploh celoten teden šole v naravi. Luka Jelen, 6. a Anita Šuc in Stanko Zavec Snežak Srecko v enoti Hribcek S nežak Srecko je bil ves december v enoti Hrib-cek, kjer se je z otroki iz skupin Bibe, Pikapolonice, Polžki in Ježki igral, prepeval, plesal, se ucil novih stvari in otrokom tudi pomagal. Ker je Srecka že v prvih dneh svojega obiska v enoti mucilo pretoplo okolje, smo mu otroci izdelali velik hladil­nik. Tam je naš snežak potem ves mesec zares užival. Skupaj z njim smo tako lahko poslu­šali pravljice, ugibali uganke, hranili ptice, se sprošcali, iz­delovali vošcilnice in praznic­no dekoracijo, pekli smo piškote, doživeli praznicno cajanko, si ogledali vec lutkov­nih predstav, docakali obisk Dedka Mraza. Kolikor smo se le mogli, smo se z njim zaba­vali tudi na snegu, vendar ga je bilo zanj kljub vsemu pre­malo. V prvih dneh januarja se je od nas zato poslovil, saj si je res že srcno želel tudi pravega snega. Iz snežne dežele, kjer je spoznal nove prijatelje, nam je ga, Srecko morda spet pride sredi januarja že poslal razgle-med nas.dnico. Kdo ve, ce nam babica Zima natrosi vsaj še malo sne- Enota Hribcek Slovo od snežaka Srecka Srecko v hladilniku Carobni december pri Medvedkih C arovnija decembrskih dni se je prikradla tudi k nam. Ker pridno jemo, radi spimo, se lepo igra-mo, ubogamo starše in smo prijatelji, smo si prislužili prav posebno presenecenje. Na ca­janki nas je obiskal Božicek! Povabili smo ga na punc, on pa nam je povedal veliko svo­jih skrivnosti. Z Božickom smo preživeli zares prijetno dopol­dne. Otroci so mu obljubili, da bodo vse leto pridni, on pa njim, da drugo leto spet pride! Maja Cuden Obiskal nas je Božicek. Otroci, vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: Ustvarjalna delavnica za otroke Ura pravljic Magicni nakit Tristo zajcev 26. februar, ob 17.00 4. marec, ob 17.00 Na ustvarjalni delavnici bomo z unikatno po-»Živeli so trije bratje in vsi trije so slikavo trakov ustvarjali prav poseben nakit bili cevljarji ...« Tako se zacne sloven-za vse priložnosti in okuse. PRIJAVE osebno ska ljudska pravljica Tristo zajcev. v knjižnici Ig, 01 308 57 20, ig@mklj.si. Pripoveduje Nataša Uršic. Beremo s tackami Vsak drugi in tretji ponedeljek v mesecu ob 17.00 Vabimo otroke, ki bi želeli s kužkom doživeti domišljijski svet pravljic, da se nam pridružite in sami glasno prebere­te pravljico pravemu kužku. Primerno za otroke od 7. do 12. leta starosti. De-lavnico vodijo prostovoljke iz društva Tacke pomagacke. OBVEZNE PRIJAVE na 01/308-57-20 ali ig@mklj.si. • TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Sejem turizma Alpe-Adria K onec januarja je v Lju-ze Slovenije v Stebrni dvorani svojo turisticno dejavnost ter projekt V deželi kolišcarjev bljani potekal osrednji predstavili tudi dve društvi tudi splošna promocijska gra-(stalna razstava, Kolišcarski turisticni sejem pri nas, iz Obcine Ig, TD Kurešcek in diva Obcine Ig. TD Kurešcek tabor in dan), letos ob 130-le­že 31. Alpe-Adria. Na njem sta Društvo Fran Govekar Ig, ki je predstavljal svoje nacrte tnici rojstva pa tudi prireditve se pod okriljem Turisticne zve-sta obiskovalcem predstavili dela za letošnje leto, med nji-v cast ižanskega rojaka Franca mi številne že uveljavljene po-Kramarja, ki bodo vrhunec do-hode ter Festival Kurešcek, pri segle septembra.Društvu Fran Govekar Ig je na podrocju turizma v ospredju Maja Zupancic Predstavitev Društva Fran Govekar Ig Panoramski zemljevidi N a pobudo TD Krim v lokacije, je Obcina Ig v okviru Z izdelovalcem tabel Pano-na Kurešcku. letu 2017 je Obcina proracuna za leto 2019 zacela rama, graficne dejavnosti, je Ig zacela pripravlja-izdelovati panoramske zemlje-bilo postavljenih osem tabel, Obcinska uprava ti in izdelovati panoramske vide. Pri pripravi so poleg Ob-in sicer na Igu, v Iški vasi, zemljevide. Ko so bila prido-cine sodelovala tudi društva in Strahomerju, Vrbljenju, To- bljena vsa soglasja in potrjene vaški sveti. mišlju, Podkraju, Zapotoku in Nova tabla v Strahomerju Tabla z zemljevidom v Zapotoku • SVET OKOLI NAS ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Cez Južno Ameriko na kolesu — 1. del Kolesarsko pot po Južni Ameriki sem zacel v Argentini v Buenos Airesu. Na meji z Brazilijo sem si ogledal cudovite slapove Iguazu. Pot sem nadaljeval v Paragvaj, kjer sem obiskal finale nogometne tekme južnoameriškega pokala. Kolesaril sem spet v Argentino in nato v Bolivijo, kjer sem premagal visoke prelaze v Andih in imel težave z dihanjem. Po dveh mesecih in dobrih 5.000 km na kolesu sem pot sklenil v Limi, v Peruju. 16. oktobra lani sem imel let iz Benetk prek Madrida in Sao Paula v Buenos Aires. Najprej sem se za nekaj ur ustavil v Madridu, si ogledal dolocene znemenitosti in si privošcil slastno paello. Kolo je tokrat ostalo na letališcu, 15 let prej pa sem kolesaril proti Portugalski. Dan pozneje je letalo pristalo v Buenos Aire­su in drugic v življenju sem zacel kolesariti po ulicah naj­vecjega argentinskega mesta, po Argentini in tudi po Južni Ameriki (po letu 2007). Tudi tokrat sem obiskal ocetove sorodnike v južnem premestju Lanus. Oglasil sem se na ve­leposlaništvu RS in se precej casa pogovarjal z novim vele­poslanikom Brianom Bergan-tom. Dan zatem sem bil gost pri Mirku Vasletu na sloven-skem radiu. Vmes sem si ogle-dal nekaj znamenitosti – sedež vlade, parlament, katedralo, obelisk in stadion La Bom­bonera, kjer domuje Boca Ju­niors. V nedeljo, 20. oktobra, sem bil pri slovenski maši, ki jo je vodil domaci župnik Tone Burja. Potem sem sorodnike (Vera, Peter, Marjan) in tudi Lanus zapusti ter zacel kolesa­riti proti severu. Peter me je na kolesu spremljal skozi celotno velemesto, ki z okolico šteje 13 milijonov prebivalcev in je tudi prestolnica Argentine. Malo naprej od stadiona Mo­numental, kjer je doma River Plate, sva se poslovila. Nasled­nji dan sem preckal reko Para-na. Vreme je bilo letnemu casu primerno – nekaj dežja in obla­kov ter veliko sonca s tempe­raturami okoli 20 stopinj prva dva dneva, preostale dni pa do 30. Na južni polobli je ok­tobra namrec pomlad. Prvih nekaj dni sem veliko vozil po avtocesti in pot sem poznal; zacetnih približno 400 km je bilo identicnih kot leta 2007. Vcasih sem jedel slastni asado Reka Parana – njihovo nacionalno jed. 22. oktobra sem prekolesaril 208 km, kar je bilo najvec na poti. 25. oktobra sem prespal na po­licijski postaji, enako tudi dva dni pozneje, seveda kot gost. Težke vremenske razmere Drugi teden na poti je mi-nil v znamenju ekstremnihvremenskih razmer. Že zad­njih nekaj dni prvega tedna me je oviral veter v prsi, nato pa še skoraj vsak dan druge­ga tedna. Poleg tega so bile na severu Argentine tropske razmere: temperature okoli 40 stopinj, enkrat celo 42 – ta dan sem spil 11 litrov tekocine, v zraku pa je bilo tudi veliko vlage. Vecinoma je bilo sonc­no, a vcasih sem bil deležen hudega naliva. Ce je bil prvi teden vecinoma ravninski, je bilo zdaj kar nekaj klancev, kratkih, a strmih. 28. oktobra sem zacel kolesariti po pro-vinci zanimivega imena Misi-ones (misijonarji) in kolesaril še skozi bolj zanimivo mesto Apostoles (apostoli). Zvecer me je v mestecu Candela­ria domacin Matias povabil k sebi domov, pravzaprav to stori veckrat in ima posebno hišico za popotnike. Nasled­nji dan sem se okopal v reki Parana, ki je druga najdaljša v Južni Ameriki – 4.880 km. Ceste so bile v glavnem lepe, saj sem kolesaril po avtocesti, a vcasih so bile tudi v slabem stanju, kjer so bila gradbišca. 30. oktobra sem kolesaril skozi tri mesta slavnih imen, ki so na drugih koncih sveta: Puerto Rico, Montecarlo in Eldorado. Dan pozneje sem v mestecu Wanda obiskal Mar­tino Grošelj, ki s svojimi si­novi že dolga leta živi tu – je sorodnica mojih sorodnikov iz Buenos Airesa, a ni v sorodu z menoj. Imajo veliko plantažo pomaranc. Lepote slapov in najvecji jez Prvi novembrski dan sem si z argentinske strani ogle-dal znamenite slapove Iguazú (špansko), ki spadajo med naravna cudesa sveta; visoki so 60 do 82 metrov in široki 2,7 km. Obiskovalcev z vsega sveta ne manjka, saj je njihova lepota dih jemajoca. Prespal sem v bližnjem mestu Puer­to Iguazu. Naslednji dan sem preckal mejo z Brazilijo in cis-to malo, kakšnih 60 km, kole­saril še po njej. Ko sem prvic obiskal Brazilijo leta 2007, sem po tej državi prekolesa­ril vec kot 2.000 km. Slapove Iguaçu (portugalsko) sem si ogledal še z brazilske strani in prespal v bližnjem mestu Foz do Iguaçu. V nedeljo, 3. novembra, sem kolesaril do bližnjega jezu Itaipu, ki je naj­vecji v Južni Ameriki in je na reki Parana. Dolg je 7,9 km in širok 12 km; na njem pa je ena najvecjih hidroelektrarn na svetu. Seveda sem si ga prav tako ogledal. Zvecer, ko sem se vracal proti središcu mesta, sem se oglasil v cerkvi, kjer je v domacem portugalskem jeziku potekala maša; po njej sta me diakon in njegova žena povabila v svoje stanovanje. Mogocni slapovi Iguazú na meji med Argentino in Brazilijo Paragvaj in nogomet Dan zatem sem preckal reko Parana in jo dokoncno zapustil, s tem pa tudi Brazili­jo. Zacel sem kolesariti po Pa-ragvaju, tretji državi na poti, zame peti južnoameriški in že 81. na svetu. Tudi tu so me ca-kale tropske razmere z visoki-mi temperaturami in vlago, z veliko sonca in obcasnimi plo­hami. Vmes sem eno noc pre­nocil v gasilskem domu. Preko mesta Oviedo sem prikolesaril v Asuncion, prestolnico in naj­vecje mesto, ki ima približno pol milijona prebivalcev. Tam sem bil nekaj dni nastanjen v stanovanju Bogdana Batica, slovenskega diplomata, ki je zaposlen na veleposlaništvu EU. Oglasil sem se tudi na nje­govem delovnem mestu, vele­poslanik Paolo Berizzi pa se je z mojim kolesom malo zapeljal po dvorišcu veleposlaništva. V soboto, 9. novembra, je bila na stadionu Pablo Rojas odigra­na finalna nogometna tekma južnoameriškega pokala Copa Sudamericana, nekakšna razli-cica UEFA Liga Europa. Pome­rila sta se ekvadorski Indepen­diente del Valle in argentinski Atletico Colon. Seveda sem se odlocil, da si bom tekmo ogledal, ceprav kot po navadi nisem imel vstopnice. Na sta­dion sem prišel brez težav s športno izkaznico radijskega novinarja. Med tekmo se je razbesnela huda nevihta in je bila zato dobro uro prekinjena, stadion pa brez strehe. Na ža-lost vecine obiskovalcev iz ve­liko bližje Argentine so slavili Ekvadorci s 3 : 1. (Konec prihodnjic.) Še vec o celotni poti lahko izveste na mojem predava­nju, ki bo v dvorani Centra Ig 11. marca ob 19. uri – vabljeni! Zahvala pokroviteljem: Slovenske železnice, SLS, Gh Holding, Zelišcarstvo Maršic, Jumaplast, Bauer, Frizerstvo Alenka, Picerija Stari Kozl, KTM Jamnik, Avtopralnica Lavrica. Aleš Juvanc Predavanje Barje, ali te poznam V seriji predavanj Barje, ali te poznam, je letoš­nje prvo predavanje dr. Tjaše Tolar z Inštituta za arhe­ologijo ZRC SAZU nosilo na­slov Arheobotanika – veda o nekdanjem okolju, prehrani in še kaj. Predavanje je bilo 15. 1. 2020 v dvorani Centra Ig, kjer bodo v tej sezoni tudi nadalj­nja predavanja. Predavateljica nam je predstavila delo arheobota­nika. Odvzemu in pripravi vzorcev sledi klasifikacija ra­stlinskih makroostankov, bo­tanicna identifikacija, štetje, statisticna obdelava in inter-pretacija. Rezultati raziskav nam povedo, kaj so ljudje jed­li v preteklosti, kaj so gojili, kaj nabirali, katere avtohtone rastlinske vrste so uspevale, kakšno je bilo okolje, vegeta­cija in klima, katere živali so udomacili, katere vešcine in tehnike so naši predniki ob-vladali, kolikšno je bilo njiho­vo znanje, kako je takratni clo­vek vplival na okolje … Poslužujejo se treh vrst vzorcenja, ki nato skozi fazo analize pripeljejo do rezul­tatov: tako imenovano povr­šinsko vzorcenje, vzorcenje z odvzemom stratigrafskih stolpcev sedimenta in vzorce­nje po presoji. Slovenska vzor-cenja so velikokrat manjša, kot jih poznajo strokovnjaki v tujini, pa vendar so najdbe primerljive in lahko recemo še številcnejše, kot jih imajo strokovnjaki v tujini na bistve-no vecjih površinah vzorcenja. To je samo dokaz, da je kultura kolišc na Ljubljanskem barju bogata z arheobotanicnimi najdbami. Najdemo koprolite (fosilno okamenelo govno oz. blato) koze ali ovce, goveda, psa oz. cloveka, ribe, ptice, male sesalce, ostanke hrane, tekstilna vlakna, ogrlicne ob-rocke, lesene predmete, kot je stavbni les, oglje s kurišc, ostanke semen in plodov nab-ranih in gojenih rastlin, lesne gobe, mah, iglice jelke … Vse to se skriva v blatnih barjanskih tleh, vendar to opazi le ostro oko strokovnjaka. Koprolite so med seboj pri­merjali in ugotovili, ali so os­tanki cloveške ali živalske hra­ne, npr. ribje in pticje ostanke. Od rastlin so našli veliko žita, lanu, plevel, leske, veliko pe­loda ostricevk, brezo, jelšo – rastline zgodnje pomladi. Plodove bele omele, grenko­slada, pasjega zelišca, volcjega jabolka, vodnega oreška, ve­liko podvodnico, vinsko trto, ki nakazuje udomacevanje ra­stlinskih vrst. Zanimivi so tudi crevesni paraziti: trakulja in gliste. Od drevesnih vrst in grmov dren, jesen, tisa. Velika kolicina plo-dov rdecega drena, ki so stru­peni, je zastavila vprašanje, za kaj so ga uporabljali. S posku­si je dr. Tjaša Tolar ugotovila, da je zelo ucinkovito cistilno sredstvo. Pri pojasnjevanju so njeno tezo potrdile tudi kemic­ne analize. Zanimivo in poucno preda­vanje se je kar prehitro kon-calo. Naslednje bo v sredo, 19. februarja 2019, ob 19. uri v Dvorani Centra Ig. O izgub­ljenem in najdenem bodalu iz obdobja kolišcarjev bo preda-val dr. Peter Turk. Mateja Jere Grmek Naša obcina udeležena v vaji SIQUAKE2020 O bcina Ig in njen štab civilne zašcite sta bila vkljucena v zacetku februarja v teoreticno vajo po­tres z imenom SIQUAKE2020. Vaja je na obmocju Uprave RS za zašcito in reševanje, Iz­postave Ljubljana potekala na obmocju vseh 32 obcin, ki so glede na regijo vkljucene v Iz­postavo Ljubljana. Potres sodi med vecje nes­rece, ki Slovenijo najbolj ogro­žajo, zlasti potres z žarišcem v osrednjem delu Slovenije, ki bi skladno z Oceno tveganja za potres lahko povzrocil hude posledice na vseh podrocjih. V potresu z intenziteto VII EMS– VIII EMS, ki bi zajel osrednjo Slovenijo, bi bilo izpostavlje­nih 250.000 ljudi, od tega bi jih vec kot 60.000 ostalo brez strehe nad glavo. Porušenih bi bilo vec kot 100 stavb, vec kot 5.000 bi jih bilo potrebnih te­meljite prenove, prav tako pa bi bili prizadeti številni objekti prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture. Obcina Ig sodi glede na dr­žavno in regijsko oceno ogro­ženosti med srednje ogrožene, tudi zato imamo sprejet Nacrt zašcite in reševanja za potres. Na podlagi nacrtov zašcite in reševanja ter še posebno gle­de na naravo nesrec in ogro­ženost naša gasilska društva z vajami veckrat letno prever­jajo svojo pripravljenost na nesreco. Tokratna vaja potres je po­tekala zgolj teoreticno, da smo v praksi lahko preverili stanje nacrta in našo pripravljenost za mocnejši potres vecje raz­sežnosti. Vajo je vodil povelj­nik štaba CZ Obcine Ig Ma-tej Mahkovec in ostali clani štaba. Ugotovljeno je bilo, da kljub dobremu nacrtu zašcite in reševanja, številnim pro-stovoljcem v gasilskih vrstah ter vrstam civilne zašcite in dobri opremi ni mogoce hkrati pomagati vsem v enaki meri. Ob tem smo udeleženci vaje potres ugotovili, da so obcani velikokrat premalo samozašci­tni, ko se govori o zašciti njiho­vega življenja in premoženja. Zato velja na tem mestu poziv, da smo vsi delovno aktivni ob­cani, v casu nesrece aktivni in pripravljeni pomagati. Zato vas bomo na predlog poveljnika Štaba civilne zašci­te Obcine Ig Mateja Mahkovca v tem letu v Mostišcarju inten­zivneje obvešcali o zašcitnih ukrepih ob posamezni nesreci. Pomoc na domu O bcina Ig je v lanskem letu razpisala koncesi­jo za izvajanje pomoci na domu, saj jo je Center za socialno delo Ljubljana, enota Vic-Rudnik, s 31. 12. 2019 pre­nehal izvajati. Obcina je tako preko razpisa izbrala izvajal-ca DEOS d. o. o, natancneje DEOS Center starejših Notra­nje Gorice, ki je zacel izvajati 1. 1. 2020. DEOS Center starejših Not-ranje Gorice je tako zaposlil obe socialni oskrbovalki, ki sta do zdaj to delo opravljali pre­ko centra za socialno delo in prevzel tudi vse uporabnike, ki so že koristili pomoc na domu na obmocju obcine. Pri pomoci na domu gre predvsem za to, da uporabniki dobijo storitev, ki jo v doma-cem okolju najbolj potrebu­jejo, s tem pa lahko še vedno bivajo doma in nadomestijo ali odložijo odhod v institucional-no varstvo. Pomoc na domu obsega naslednje sklope opravil, ki so prilagojene potrebam posa­meznih uporabnikov: 1. Pomoc pri temeljnih dnev­nih opravilih: pomoc pri oblacenju/slacenju, umiva­nju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih po­treb, vzdrževanju in negi ortopedskih pripomockov. 2. Gospodinjsko pomoc: pri­našanje enega pripravlje­nega obroka hrane, naba­ve živil in priprave enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnov-no cišcenje bivalnega dela Ste pripravljeni na potres? Slovenija leži na potresno nevarnem obmocju, zato so potresi pri nas pogosti. Vecina je zelo šibkih in jih ne zazna-mo, le zelo redki so tako moc­ni, da povzrocijo škodo. Na karti potresne intenzitete pre­verite, kakšne ucinke potresov lahko pricakujete na obmocju, na katerem živite. Ob mocnejšem potresu se lahko zgodi, da: – ne bo zagotovljena preskr­ba z elektriko in zemeljskim plinom; – bo motena oskrba z vodo oziroma voda ne bo pitna; – bo poškodovan in zaradi tega neuporaben kanaliza­cijski sistem; – sistem ogrevanja, ki ga obi­cajno uporabljate, ne bo deloval ali ne bo varen za uporabo; – stacionarni in mobilni te­lefoni ter internet ne bodo delovali ... Zato si pripravite: – zadostno zalogo vode – preskrbite si vodo v plas­tenkah, dodatno lahko pripravite tudi sredstva za razkuževanje vode; – stalno zalogo hrane za izre­dne razmere – v zalogi naj prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnov-no cišcenje spalnega pros-tora. 3. Pomoc pri ohranjanju so-cialnih stikov: vzposta­vljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravicenca pri opravljanju nujnih obveznosti, infor­miranje ustanov o stanju in potrebah upravicenca, priprava upravicenca na in-stitucionalno varstvo. Uporabniki ali njihovi svojci oz. zastopniki, ki bi želeli kori­stiti storitve pomoci na domu v Obcini Ig, morajo podati pi-sno vlogo, ki jo lahko najdejo na spletni strani družbe DEOS d. o. o. https://www.deos.si/ dejavnosti/pomoc-na-domu bodo pripravljene jedi, ki jih ni treba kuhati; ce ima­te alergijo ali dieto, to upo­števajte pri pripravi zaloge, upoštevajte posebne potre-be dojenckov, starejših in bolnikov, poskrbite pa tudi za zalogo hrane in vode za domace živali; – zdravila (še posebej tista, ki jih redno jemljete) in opre-mo za prvo pomoc; – higienske pripomocke, ne pozabite na PVC-vrecke za fekalije, ce bi bil kanalizacij-ski sistem neuporaben; – plinski kuhalnik, odpirac za plocevinke, žepni nož; – trpežne pohodne cevlje, to-pla oblacila in odeje; – baterijski radijski spreje­mnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki; – drugo, kar menite, da bi potrebovali. (Povzeto iz zgibanke URSZR, Ste pripravljeni na potres.) Vse zgibanke za primere nesrec so v elektronski obli­ki na voljo na spletni strani URSZR pod zavihkom napot­ki prebivalcem ob nesrecah, http://www.sos112.si. Andreja Zdravje ali pa jim jo posredujemo po pošti. To vlogo lahko pošljejo po pošti na naslov DEOS Cen­ter starejših Notranje Gorice, Gmajna 7, 1357 Notranje Go-rice ali po elektronski pošti na naslov infotocka@deos.si. Vec informacij o izvajanju po­moci na domu lahko pridobijo na spletni strani https://www. deos.si/dejavnosti/pomoc-na­domu/obcina-ig ali na telefon-ski številki 080/27-37 (Deos infotocka), kjer jih zaposlena usmeri na koordinatorico po­moci na domu za Obcino Ig Lidijo Avbelj. Koordinatorica pomoci na domu vodi seznam cakajocih upravicencev in si zabeleži sklope opravil, ki jih želijo oz. potrebujejo. Ko se so-cialnim oskrbovalkam sprosti mesto za novega uporabnika, ga (ali svojce) kontaktira ko­ordinatorica pomoci na domu in se z njimi dogovori za obisk na njegovem domu, kjer se po­drobno dogovorijo o obsegu, trajanju in nacinu opravljanja pomoci. Pomoc na domu na obmo-cju Obcine Ig izvajata dve socialni oskrbovalki vsak de­lovni dan od 7.00 do 15.00. Prispevek uporabnika za op-ravljeno uro je 4,68 eur. Celot­na cena pomoci na domu za opravljeno uro je 18,98 eur, od tega Obcina Ig prispeva 14,30 eur na opravljeno uro. Verjamemo, da bodo obcani Obcine Ig s storitvami DEOS Centra starejših Notranje Go-rice zadovoljni, saj se bodo tako zaposleni socialni oskr­bovalki kot ostali še naprej trudili, da bodo storitve kako­vostne in prilagojene potre­bam uporabnikov. Polona Skledar • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kam peljeta tako vedenje in odnos do stvari na dolgi rok? Kaj je v takem pocetju tako zabavnega? P ogled na otroško igrišce na Golem po najdaljši noci v letu nikakor ni sli­ka obetavne družbe prihodno­sti. Je odraz skrbi, kam gre pot mladih ljudi, ki tako pocetje izvajajo na prostoru, ki je na­menjen najmlajšim. Res je otroško igrišce pros-tor, ki je ravno prav odmaknjen od pogledov iz hiš in stran od oci staršev ter ima nekaj pros-tora za sedenje in druženje, menim pa, da to nikakor ni prostor za vandalizem in uni-cevanje tuje lastnine. Kot starš se zavedam, da je najstniško obdobje z vidika custev precej vihravo. Pod vpli­vom hormonov se dogajajo ve-like spremembe, ki v nekaterih primerih mocno zamajejo tla pod nogami. Jeza, bes, sreca, radost – vsa našteta cutenja se v najstniku lahko odvijejo v zelo kratkem casu, razumem tudi, da je prednovoletni cas in cas pocitnic tudi priložnost za razlicne vragolije. Ne razumem in ne morem pa razumeti dejstva, da otrok v dokazovanju moci, preverja­nju lastnih zmožnosti, tudi raz­iskovanju sveta okoli sebe lah­ko pocne stvari, s katerimi bi na prvem mestu lahko ogrozil lastni obstoj in razvoj, posle-dicno pa ogrozi igro in zabavo 'malih' predstavnikov naselij ob igrišcu, saj brez natancne­ga cišcenja, igrišca še dolgo ne bodo mogli uporabljati. To je namrec polno stekla in sme-ti, ki so vse okrog po igrišcu, le v košu, ki je za to namenjen, ne. Da o polomljenih vratih ter zvitih in prevrnjenih ig­ralih niti ne izgubljam besed. Petarde, ki so koncale v stekle­nicah in plocevinkah ter jih je razmetalo po igrišcu in celo po cesti in bližnjem travniku, nam dajejo, predvsem staršem, jas-no sporocilo. Mediji in obja­ve nesrec ocitno ne zaležejo. Kaj pa beseda, beseda staršev? Kdaj ste nazadnje vprašali svo­je otroke, kaj pocnejo, ko gre-do z družbo ven? Kaj je tisto, kar je danes zabavno, in kako preživljajo prosti cas s prija­telji? In ali jih spomnite, da bodo tudi sami nekoc starši in skrbniki mlajših generacij. Kaj bodo takrat razlagali njim? Verjamem, da imamo star-ši najvecjo moc, ki jo lahko nudimo svojim otrokom, naj­stnikom, mladostnikom … enostavno to, da jim pokaže-mo, da nam je mar zanje, in jim namenimo cas za pogovor. In Poklon tomišeljskim jaslicarjem V eni od januarskih so- bot smo obhajali sveto mašo za našega pokoj­nega oceta v tomišeljski farni cerkvi. Slišala sem že, da imajo zelo lepe jaslice, toda ko sem jih videla, sem obstala. Pa ne samo jaz, ampak tudi moji bliž­nji, ki so prišli k maši. Že dolgo ne živim vec v tomišeljski fari, se pa vedno znova rada vra-cam k Rožnovenski Mariji, se ji priporocam in obujam spo-mine na otroške leta. Takšne jaslice, kot so v To-mišlju, si zaslužijo res velik poklon! Najvecji poklon pa gre seveda izdelovalcem, ki so vse tako skrbno in premišljeno izdelali in postavili na svoje mesto. Hitro smo doumeli, da gre za slovenske jaslice, slo­vensko obrt, kmecko delo in zgodovino naših prednikov. Ne smem pa pozabiti bistva jaslic. Sveta družina v skrbno izdelanem hlevu s prihodom sv. treh kraljev in kamele. Ce hoce clovek pogledati jaslice v podrobnost, si mora vzeti cas in se z mislimi vrniti v preteklost, v cas naših star-šev in starih staršev. Izdelava posameznih figur, hišic, poslo­pij, potockov … Nismo imeli casa, da bi vse pogledali v podrobnosti, toda izdelane so tako skrb-no, natancno in z veliko mero potrpljenja in domiselnosti. Tukaj se lahko najde vsak preprost kmecki clovek v za­dolžitvah, ki jih je vcasih op-ravljal. Kar toplo ti postane pri srcu ob pogledu na staro slo­vensko hišo z gankom. Pa go-spodarsko poslopje, žago, kjer so žagali hlodovino … Tudi na pravi domaci praznik ob koli­nah niso pozabili, pa slovenski cebelnjak … jim tako damo najboljšo po­potnico za življenje, v svet od­govornosti in osnovnih manir. Življenje je polno vzponov in padcev, slabih in dobrih dni. Pomembno je, da se naucimo vijugati med njimi. In to se da tudi brez unicevanja, raz­bijanja in poškodovanja tuje lastnine, predvsem pa lastni­ne, namenjene najmlajšim prebivalcem hribovskih vasi, ki jim vsi dajemo zgled. Ime avtorja hranimo v uredništvu. Za tem cudovitim projek-tom so skriti posamezniki, ki so žrtvovali svoj dragoceni cas, svojo izvirnost in ljubezen do naših prednikov. Še enkrat velika pohvala vsem tomi­šeljskim jaslicarjem, ki so nam tisto soboto polepšali vecer. Na nas ljudeh pa je samo to, da se veckrat povzpnemo na hribcek k Mariji Rožnovenski in recemo hvala tako požrtvo­valnim ljudem! Martina Avbelj, nekdanja faranka Obvestila kmetijske svetovalne službe L etošnja kampanja vnosa zbirnih vlog za leto 2020 (EIV 2020) se bo zacela v po­nedeljek, 24. 2. 2020, in trajala do vkljucno 6. 5. 2020. Tudi letos se predtiska kmetom ne bo pošiljalo, podatki bodo ob-javljeni le na spletu. Dokumenti, ki jih potrebu­jete pri vnosu vloge: – Subvencijska vloga za leto 2020. – Ce ste v zadnjem letu spre­menili transakcijski racun, potrebujete fotokopijo ve­ljavnega transakcijskega racuna. – Podatke o staležu živali na KMG na dan 1. 2. 2020 (podatki o staležu govedi se avtomatsko prenesejo iz centralnega registra), potrebujemo le podatke o prašicih, kokoših, konjih in ostalih živalih. – V primeru, da nosilec kme­tijskega gospodarstva ne bo prišel na dogovorjeni sesta­nek, mora izpolniti in pod-pisati navadno pooblastilo v dveh izvodih, ki ga lahko dvignete na sedežu KSS ali natisnete s spletne strani AKTRP. Pozivam vas, da na UE ure­ dite stanje na GERK-ih, kjer je to pac potrebno (izlocitev neupravicenih površin, uskla­jevanje velikosti GERK-ov in podobno). Pred oddajo zbirne vloge priporocam vsem vlagateljem, da v registru kmetijskih go-spodarstev (RKG) preverite pravilnost vrisa GERK-ov na svojem kmetijskem gospodar­stvu. Vsi, ki imate dostop do in-terneta, lahko to najlažje nare­dite kar doma preko spletnega pregledovalnika (http://rkg. gov.si/GERK/WebViewer/). Dostop do vaših podatkov je mogoc z vpisom vaše KMG­MID številke. Kdor doma ozi­roma pri sorodnikih ali sosedih nima možnosti za dostop do spleta, lahko za pregled svojih GERK-ov zaprosi na upravni enoti, kjer boste GERK-e po potrebi tudi dopolnili. Narocanje za vnos subven­cijskih vlog na št.: 01/ 290 94 62 in 041/310-196. Povrnitev trošarine za leto 2019 za fizicne osebe Povrnitev sicer poteka pod enakimi izhodišcnimi kot za pretekla leta. Vraca se 70 od­stotkov zneska povprecne tro­šarine za dizelsko gorivo za leto 2019. Fizicne osebe zahte­vek vlagajo enkrat letno, torej do 30. junija 2020 za preteklo leto. Upravicenci do vracila dela trošarine za leto 2019 so uporabniki, ki imajo na dan 30. junij 2019 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišc po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da je skupna nor-mativna poraba vsaj 540 litrov oz. vsaj 150 litrov za gozd. Ce je lastnikov gozda vec, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. V skladu s pravilni­kom podatke o zemljišcih (kot dokazila) pridobi organ financ­ne uprave po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. Uveljavlja se povracilo za dejansko porabo, vendar naj­vec do najvišje normativne po­rabe goriva in je po skupinah: – 200 litrov na hektar njive ali vrta, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinja­ka, maticnjaka, trajnega trav­nika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka (skupina 1), – 420 litrov na hektar vinogra­da, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišca, oljcnika ali drugega trajnega nasada (skupina 2), – 50 litrov na hektar plantaže gozdnega drevja (skupina 3), – 15 litrov na hektar kmetij­skega zemljišca, poraslega z gozdnim drevjem (skupina 4), –15 litrov na hektar gozda (sku­pina 5). Zahtevek za vracilo trošari­ne je potrebno vložiti na pred­pisanem obrazcu do 30. junija 2020. Za odlocanje o zahtev­kih so pristojni financni uradi, ki opravljajo naloge s podrocja trošarinskih predpisov (v nji­hovem okviru delujejo oddelki za trošarine). Po predlanski ustanovitvi Financne uprave se poleg vlo­žitve pri oddelkih za trošarine zahtevek lahko vloži (osebno ali pošlje po pošti) tudi v fi­nancnih pisarnah (bivše dav-cne ali carinske izpostave), ki so praviloma v istem kraju kot sedež upravne enote. Pri po­šiljanju po pošti priporocamo pošiljanje na krajevno pristoj­ni financni urad in tam loci-rani oddelek za trošarine, saj bo tako prihranjeno prepoši­ljanje zahtevkov. Informativni seznam z naslovi oddelkov za trošarine je naveden v prilože­ni tabeli. Financni urad Oddelek za trošarine Kontaktni podatki Pristojnost za obmocje upravnih enot Financni urad Ljubljana Oddelek za trošarine Šmartinska cesta 152a, 1524 Ljubljana Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Ljubljana, Logatec, Vrhnika, Kocevje, Ribnica Fizicne osebe za vlaganje zahtevka uporabijo obrazec TRO-A. Obrazci so na voljo na spletnih straneh financne uprave www.fu.gov.si, v stroj­nih krožkih in na enotah javne službe kmetijskega svetovanja. Zahtevek se vloži na osnovi originalnih racune za kupljeno gorivo na bencinskih servisih ali pa racunov za strojne sto­ritve, na katerih je navedena kolicina porabljenega goriva in izjava izvajalca storitve, da za navedeno gorivo ne bo sam uveljavljal povrnitve trošarine. Racunov se zahtevku ne prila­ga, na vlogo se vpiše le število racunov, ki so osnova za povr­nitev. Upravicenec mora racu­ne hraniti deset let, pristojne-mu organu pa jih predloži le na njegovo zahtevo. Ce je na kmetiji vec solastnikov gozda, izpolnijo pooblastilo enemu vlagatelju (del obrazca). V obrazec vpišemo površino zemljišc, dokazil o zemljišcih pa ne prilagamo, saj jih pridobi pristojni organ sam. Potrebno je natancno vpisati površine na dan 30. junij 2019, saj v primeru neskladja z uradnimi evidenca-mi financni organ lahko zah­teva dopolnitev ali popravek zahtevka. V minulem letu se je spremenil nacin ugotavljanja površine za GERK 1320 – travi­nje z razpršenimi neupravice­nimi znacilnostmi, saj se mate­maticno odšteje neproduktivni del zemljišca, npr. drevje, skale itn. (skupina 4). Ce nimate na­tancnega podatka o površinah, to rubriko pustite prazno, saj jo bo izpolnil pristojni organ iz podatkov uradne evidence. Zlatko Krasnic, Kmetijska svetovalna služba, Enota Ig Javni razpis Ministrstva za kmetijstvo za nepovratna sredstva M inistrstvo za kmetijstvo je še zadnjic v obdobju izvajanja PRP 2014–2020 obja­vilo javni razpis za nepovratna sredstva za prevzem kmetije v višini 14,4 mio evrov. Javni razpis je objavljen v Uradnem listu RS dne 31. 1. 2020. Upravicenci pri tem pod-ukrepu so mladi kmetje, ki so stari od 18 do 40 let ter ima­jo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost. Predmet javnega razpisa je podpora mladim kmetom za vzpostavi­tev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Po-goj za izplacilo vseh sredstev je izpolnjevanje predpisanih obveznosti in izpolnitev vseh razvojnih ciljev iz poslovnega nacrta, ki ga mora mladi kmet priložiti vlogi na javni razpis. V poslovnem nacrtu mladi kmet prikaže gospodarski ra­zvoj kmetijskega gospodar­stva in prispevek k horizontal-nim ciljem (okolju, inovacijam ali prilagajanju na podnebne spremembe). Prav tako nave-de mejnike in razvojne cilje kmetijske dejavnosti ali do-polnilne dejavnosti, katerih koncni proizvod je proizvod iz priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vec o razpisu, pogojih in pravi si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano. Povzeto po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo. Andreja Zdravje Kviz gasilske mladine na Igu V soboto, 25. januarja 2020, je mladinska ko­ misija Gasilske zveze Ig v sodelovanju z mladin­sko komisijo Gasilske zveze Škofljica in Velike Lašce or-ganizirala tekmovanje v kvizu gasilske mladine. Pri organi­zaciji so sodelovala tudi vsa društva naše gasilske zveze. Priprava prostorov Osnovne šole Ig, kjer je tekmovanje tudi potekalo, se je zacela že v zgo­dnjih jutranjih urah, tako da je bilo zagotovo vse že priprav­ljeno do 9. ure, ko se je zace-lo tekmovanje. Na tovrstnih tekmovanjih mladino delimo v tri kategorije: na najmlajše – pionirje, za njimi mladince ter najstarejše – pripravnike. Tekmovanja se je udeležilo 77 ekip iz vseh treh zvez, iz naše kar 25 ekip iz 6 društev. Na tekmovanju so se otroci pome­rili v znanju o gasilski zgodo­vini, prvi pomoci ter požarni preventivi. Da pa tekmovanje ni tako duhamorno, vkljucuje tudi krajše prakticne vaje ter navezavo vozlov in orodij. Z disciplinami smo koncali oko­li 12.30, tako da so imeli otro­ci še dovolj casa za malico in igro, medtem ko so cakali na razglasitev, ki je bila ob 14. uri. Takrat smo razglasili mes-ta, ki so jih dosegle ekipe, ter podelili medalje in pokale naj­boljšim trem v svoji katego- Gasilski kviz 2020 N a deževno soboto, 25. 1. 2020, je na OŠ Ig potekal gasilski kviz. Tekmovanja so se udeležile tudi tri iškovrske ekipe, od ka­terih sta dve dosegli 2. mesto, ena pa 6. mesto. Tako mladinci kot pionirji so se preizkusili v znanju gasilske spretnosti, zgodovine ter prve pomoci. Za dobljena mesta se lahko iskreno zahvalimo mentorjem Tini, Špeli in ucitelju Blažu. Po koncu pa smo si privo-šcili še najboljši del – pico. Pionirji in mladinci PGD Iška vas riji znotraj njihovih gasilskih zvez. Vsi prejemniki zlatih in srebrnih mest se bodo lahko udeležili regijskega tekmova­nja, ki bo v marcu 2020 v or-ganizaciji Gasilske zveze Do-lomiti. Ne glede na mesto so otroci pokazali izjemno znanje in zagnanost, kar je za nas ga­silce neprecenljivo. Vsem še enkrat cestitam za ves trud in pokazano znanje! Alina Sorcan, predsednica mladinske komisije GZ Ig Tina Škulj Zahvala Z a hitro pomoc in reševa­nje ob dimniškem poža­ru konec decembra se zah­valjujemo gasilcem PGD Ig. Družini Ivanuš in Jakic s Kremenice 15. božicni nocni pohod na Planinco P laninca je zelo priljublje­na izletniška tocka. Sko­zi naselje pelje planin-ska pot na Krim mimo cerkve sv. Tomaža, ki je bila zgrajena 1321, in mimo lovskega doma Lovske družine Tomišelj, ki so ga zgradili leta 1986. V bližini je tudi znamenitost Ledena jama, v katero se lahko pride po stopnicah.Šport in rekreacija nista le za mestnega cloveka, ampak za vse tiste, ki se kljub obilici dela na kmetijah ali službah zaveda­jo pomena gibanja v naravi. Vsi, ki imamo radi pohode v hribe in naravo, še posebej pa ljubitelji Planince, smo se že petnajstic zbrali na božicni dan 25. 12. 2019 ob 17. uri na avto­busni postaji v Podkraju (pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika). Na prvem pohodu leta 2005 se nas je zbralo 18 pohodnikov,letos že okoli 86. Že vsa leta organizirata pohod Planinsko društvo Krim in Lovska druži­na Tomišelj. Zaceli smo hoditi po gozdni poti dobrih deset minut, da smo prišli na gozdno maka­damsko cesto, ki pelje na Pla­ninco, Gornji Ig ali v Rakitno. Hoja je bila prijetna brez snega ali dežja in prijetno toplo za ta zimski cas. V lovskem domu so nas prijazno sprejeli in pogos­tili clani Lovske družine Tomi-šelj, da nismo bili ne lacni ne žejni. Najboljši caj in bograc pa znajo pripraviti samo lovci na Planinci, pa tudi na harmoniko niso pozabili. Vsi pohodniki, ki so letos prvic prišli na Planinco, so bili Prijetno vzdušje v lovskem domu Tomaž Kraškovic preseneceni ob tako lepem sprejemu in lepo urejenem lovskem domu. Lovci so dom popolnoma obnovili od zunaj in znotraj, podaljšali prostor za pripravo hrane na žaru ter raz­širili in uredili okolico lovske­ga doma. Ob prijetnem pogovoru s prijatelji in znanci so ure hitro minevale, zato smo se pozno vracali v dolino. Za tako lepo doživetje in vzdušje se moram zahvaliti lovcem, planincem ter vsem udeležencem božicnega nocnega pohoda. Med potjo smo si tudi letos ogledali lepo postavljene jasli­ce v obcestni votlini v gozdu, ki jih je tudi tokrat postavila predsednica SVS Podkraj Darja Perme. Hvala ti, Darja, saj tvoje jaslice polepšajo božicni nocni Jaslice v obcestni votlini V cetrtek, 26. 12. 2019, smo se na dela prost dan dobili ob 16. uri na vrhu naselja Podgozd, kjer smo se vsi zbrani odpravili proti bližnjemu hribu, imeno­vanem Stražar. Najprej nas je pot vodila skozi gozd proti na­selju Tlake, od tam naprej pa je en del poti potekal po ravni makadamski cesti do vznožja Stražarja. Zacelo se je mraci-ti, zato smo prižgali naglavne svetilke in se v soju bakel za-celi vzpenjati na Stražar. Pot je nezahtevna, zato se je je lahko udeležilo tudi veliko mlajših pohod in so nam vsem v ponos. Vsi smo se srecno vrnili do-mov in si ob slovesu zaželeli vesele božicne praznike ter srecno novo leto 2020 z misli­jo, da se drugo leto 25. 12. 2020 ponovno vidimo na že 16. bo-žicnem nocnem pohodu na Planinco. Doživite prijeten ve-cer v naši družbi in ga izkoris­tite za oddih, nabiranje novih moci in odkritje cesa novega – novih znancev, prijateljev in Planince, ki leži 550 m visoko v narocju Krima. Zdaj je tudi pravi cas, da se vclanite v naše Planinsko dru­štvo Krim. Jože Krašovec, nacelnik markacistov pri PD Krim Jože Krašovec Vecerni pohod z baklami na Stražar pohodnikov. Na vrh smo prišli v popolni temi, od koder smo lahko obcudovali razgled na osvetljeno Ljubljano z njeno okolico. Odlocili smo se, da ugasnemo bakle in vse naglav­ne svetilke ter nekaj trenutkov uživali v temi noci v popol­ni tišini. Po okrepcilu smo se odpravili nazaj proti Podgoz­du, ponovno po makadamski cesti, ki se prikljuci glavni cesti na Kurešcek pri odcepu za Dobravico. Vendar smo po nekaj kilometrih prehojene makadamske poti krenili na desno, kjer smo hodili najprej po gozdu, pozneje pa prišli do vu in pecenem kostanju. jase in od tam na mesto, kjer Zahvala vsem udeležencem smo pot zaceli. Tam so nas pohoda – brez vaše podpore preostali sovašcani pricakali ideje ne bi realizirali.ob zakurjenem kresu. Podruži­li smo se ob toplem caju, peci- SVS Podgozd • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Plezanje v Zapotoku Mladi plezalci pred plezalno steno ... in v plezalni steni. T retji petek v mesecu januarju je bil name-njen odprtemu trenin­gu mladih športnih plezalcev v RTC Zapotok, ki plezajo v okviru Društva Zapotok. Dve najmlajši skupini ple­zalcev sta staršem, starim staršem in drugim prikazali svoj plezalni trening. Najprej ogrevanje, nato plezanje po horizontali in še vertikalno po 4 m visoki steni. Otroci plezalci so se tako tudi sami seznanili, kako poteka ple­zalna tekma, kjer vsi spodbujajo vsakega tekmovalca. Starši so lahko poslikali svoje otroke na steni, nato pa so jih mladi plezalci izvali, da so se tudi sami preizkusili. Z veseljem so jih ucili plezanja. Ob koncu treninga so bili mladi plezalci nagrajeni s pravimi medaljami. Vito Cehovin, Društvo Zapotok zagonu Ligaška tekmovanja N a sredini sezone li­gaških tekmovanj z veseljem spremljamo odlicne rezultate ižanskih ro­ kometašev. Clanska ekipa se v drugi del tekmovanj podaja z obetavnega 5. mesta na lestvi­ ci 1.B državne lige. Na sredini lestvice je precejšnja gneca, zato bo nadaljevanje tekmova­ nja za prva mesta zelo zanimi­ vo. Ekipa mladincev, ki je v le­tošnji sezoni sestavljena na novo, se je uvrstila v finale in se podaja v boj za napredo­vanje v 1. državno mladinsko ligo. Ekipe kadetov, starejših deckov A in starejših deckov B so se uvrstile v cetrtfinale za naslov državnih prvakov v svoji kategoriji. Ekipi mlajših deckov A in mlajših deckov B pa sta se uvrstili v polfinale za naslov državnih prvakov. Pred nami je torej razburljiv razplet tekmovanj za najvišja mesta na lestvicah najboljših rokometašev v državi. Naši reprezentanti S posebnim veseljem in po­nosom spremljamo igro mlajše kadetske reprezentance Slove­nije. V izbrani vrsti nastopa kar pet igralcev RK Mokerca; Timotej Drnovšek, Anže Ru­pert, Alen Gacnik, Jernej To-polovec in Mark Ferjan. Sle­dnji zaradi poškodbe trenutno žal ne igra. Reprezentanca je 4. in 5. januarja 2020 odigrala dve prijateljski tekmi z repre­zentanco Avstrije. Prvi dan so bili boljši naši, drugi dan pa so z golom razlike slavili Avstrij­ ci. Reprezentantje iz RK Mo-kerca so prikazali odlicno igro, za kar jim iskreno cestitamo! Božicno-novoletni turnir v domaci dvorani Športna dvorana Ig je bila v soboto, 21. 12. 2019, od jutra do vecera polna rokometnih nav­dušencev. Že zjutraj so se na igrišce podali najmlajši mini rokometaši od prvega do tret­jega razreda OŠ. Svoje prve tekme so se posebej razveseli­li rokometaši in rokometašica ekipe Mini 1. Sledili sta pri­jateljski tekmi ekip Mini 4 in Mini 5 (MDC) proti RK Grosu­plje. Popoldanski del so zaceli igralci in igralke MDB, ki so v ligaški tekmi visoko prema­gali ekipo iz Cerkelj, potem pa je izvrstno igro prikazala še ekipa MDA v ligaški tekmi proti RD LL Grosist Slovan. Medtem ko smo vsi nestrpno pricakovali zakljucno clansko tekmo prvega dela 1.B lige, so se med seboj pomerili veterani RK Mokerc in obujali spomine na svoje tekmovalne case. Za piko na i so dan koncali clani s pomembno zmago proti RK Drava Ptuj. Mladi rokometaši na novoletnem turnirju v Beogradu Mlajše ekipe RK Mokerc so se med novoletnimi prazniki udeležile zanimivega medna­rodnega turnirja v Beogradu. V srbsko prestolnico so od­potovale tri ekipe; fantje le­tnik 2003/2004 (kadeti), fan-tje letnik 2005/2006 (SDA in SDB) ter fantje in dekle letnik 2007/2008 (MDA in MDB). Naša najstarejša ekipa si je v mocni konkurenci 24 ekip priborila 6. mesto. Premagali so domaci RK Partizan Beo-grad, RK Mladenovac ter ma-kedonski HC Vardar, boljši pa Ekipa MDA/MDB v dvorani Crvena zvezda v Beogradu Katja Šajnic je bil RK Vojvodina. Fantje letnika 2005/2006 so igrali proti RK Sindelic Beo-grad, RK Arilje, zagrebškemu RK Dubrava ter proti sosedom iz Ribnice. Na koncu so doseg­li 10. mesto od 21 ekip. Zelo borbeni in motivi­rani so kot vedno prišli na igrišce fantje in dekle letnika 2007/2008. Z remijem proti ekipi Novi Beograd in z zma-go proti RK Mitol Sežana so se uvrstili v boj za najvišja mes-ta, kjer so v drugo Novi Beo-grad premagali, vendar morali priznati premoc RK Beograd. Z zmago proti RK Zemun so osvojili 5. mesto od 18 ekip. Ceprav tokrat s turnirja nismo prinesli pokalov, smo s prikazano igro zadovoljni. Lepe uvrstitve v mocni med-narodni konkurenci potrjujejo, da na Igu dobro delamo z mla­dimi ekipami. Kot vedno je bil turnir odlicno izkorišcena pri­ložnost za utrjevanje ekipnega duha in širjenje obzorij. Cestit­ke vsem udeležencem! Prijateljski obisk RK Maksimir Pastela Zagreb na Igu Naše mednarodno sodelo­vanje se je po novem letu na­daljevalo v domaci dvorani z obiskom treh ekip hrvaškega kluba RK Maksimir Pastela Zagreb. Z njimi so se v podalj­šanih trening tekmah pomeri­le ekipe MDA/MDB, SDB ter kadeti. Tekme so bile zanimive in predvsem lepa priložnost za nabiranje izkušenj. Združena ekipa MDA/MDB Mokerc je morala mocnim nasprotnikom priznati zasluženo zmago, igralci SDB Mokerc so zma­gali za sedem golov, kadeti pa izgubili za tri. Obisk bomo hrvaškim rokometnim prijate­ljem vrnili spomladi in ponov-no preverili svoje moci. V nadaljevanju sezone nas caka vrsta razburljivih tekem in turnirjev. Vec o klubu in tek­movanjih najdete na spletni strani www.mokerc-drustvo.si. Vabljeni k navijanju! Iva S. Meglic 8. Movembrski tek Z adnjo soboto v novem-brkat in nepozaben tek v Slo­bru je potekal 8. Mo-veniji. Zbor je bil dopoldne na vembrski tek, najbolj Prešernovem trgu, kjer smo si nalepili sijajne brcice ter ovili rutice okoli vratu. Na zacetku teka je malo rosilo, kmalu pa je pokukalo sonce, tako da je bilo prav prijetno in brkasticno. Tekli smo po promenadi Copove in Cankarjeve ulice, proti parku Tivoli in naprej po naši trasi na Ljubljanski grad. Tam je bila vodna postaja, razgibali smo se, si pretegnili noge, zaužili vitamin D in se spustili po klancu navzdol do našega cilja na Prešernovem trgu. Zakaj se rece Movemberski tek? Zato, ker se letos zbira prostovoljna sredstva za na­kup novega aparata za droblje­nje kamnov v secnem mehur­ju. Donacija bo namenjena KO za urologijo UKC Ljubljana za zdravljenje raka in ostalih be-nignih sprememb na prostati. Se vidimo prihodnje leto na naslednjem Movemberskem brkasticnem teku! Branka Klemencic Veselo v decembru in odlocno v novo leto V zacetku decembra smo se ižanski karateisti udeležili Božicnega turnirja Kimon 2019, kjer smo bili zelo uspešni. Med 20 slo­venskimi karate klubi smo na­mrec ponovili lanski uspeh in slavili kot klub z najvec osvo­jenimi tockami. Tekmovanje je bilo namenjeno tudi manj izkušenim tekmovalcem, ki na svojih prvih tekmovanjih nabirajo izkušnje. Skupaj smo osvojili 7 zlatih, 7 srebrnih in 8 bronastih medalj! Kot vsako leto smo tudi le­tos organizirali prednovoletno klubsko druženje, ki je letos potekalo v gasilskem domu v Iški vasi. Podelili smo prizna­nja in nagrade za najboljše tri športnike kluba v letu 2019. Ponovno je to postal Nik Ne-delko, drugo mesto je osvojil Lovro Kramberger in tretje Lucijan Jamnik. Bravo, fantje! V januarju smo se udeležili že prvega kroga karate šolske lige v organizaciji karate klu­ba iz Postojne. Na tekmova­nju smo osvojili 6 medalj, kar nakazuje, da nadaljujemo tudi v novem letu uspešno in stro­kovno delo. Cestitke vsem in veliko uspeha še naprej. Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Karate Ig Najboljši športniki kluba v 2019 Zmagovalci z medaljami v Ljubljani P red koncem leta smo se tokrat udeležili 15. Bo-žickovega teka in poho­da, ki ga je organiziral Tekaški forum. Tekaci smo lahko izbra­li krajšo 6- ali daljšo 12-kilome­trsko pot – 2 kroga dolgo traso po Tivoliju. Pohodniki pa so se odpravili po parku na dvokilo­metrsko pot. Udeleženci smo z Božickovo kapo na glavi in rdecimi noski tekli cez Rožnik. Bilo nas je okoli 370 tekacev in pohodnikov. 15. Božicni tek in pohod Tokrat so bila sredstva iz prijavnin namenjena za pro­gram obiskovanja otrok na Pediatricni kliniki, ki jih izvaja organizacija Rdeci noski klov­ni zdravniki. Vzdušje je bilo mokro, zim­sko, a tudi nepozabno! Lep božicni tekaški poz­drav, Vesna Novak Skupinska fotografija OBLA˜ILA • februar 2020 • št. 158, leto 24 • 2,99 € • Je znacilno oblacilo anticnega Rima, ki se je ovilo okoli telesa. Na zacetku je bila ozek kos tkanine, potem pa se je vecala, dokler ni dosegla premera 6 m. Obicajno se je nosila prek tu­nike. Zgornja polovica se je najprej preganila prek spodnje polovice. Levi konec se je položil prek leve rame in leve roke, tako da je segal skoraj do tal. Drugi konec se je ovil okoli telesa in prek leve rame in se nato ovil okoli desnega kolka. Koncne podrobnosti so bile prepušcene okusu posame­znika. Preostali del tkanine (sinus) se je lahko uporabil kot oglavnica. Izde­lana je bila iz volne, tunika pa iz lanu. V casu cesarstva so jo nosili samo ob pomembnih priložnostih. Obla-cila sodnikov in drugih uradnikov so imela škrlatne obrobe. Od 2. stoletja pr. n. št. so jo nosili izkljucno moški z rimskim državljanstvom. FLORANS - taftu podobna svilena tkanina za podloge, NUTRIJA - vecji južnoameriški vodni glodavec, bobrovka, TODD, Mike - ameriški filmski producent, ki je bil porocen z Elizabeth Taylor Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 01 | Februar 2020 35 FRIZERSKE STORITVE žensko | moško | otroško striženje vecstopenjsko barvanje | bayalage | prameni KOZMETICNE STORITVE barvanje trepalnic | odstranjevanje dlacic na obrazu Cenik oglasnega prostora v Mostišcarju Tip oglasa Cena v € (brez DDV-ja) Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Obcinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Srce je omagalo, tvoj dih ja zastal, a nate spomin bo vecno ostal. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustil dragi oce JOŽE LAVRIC Iskrena hvala vsem sorodnikom, vašcanom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem PGD Škrilje in Golo, društvu ZB Odmev Mokrca. Hvala za poslovilne besede ge. Marini Plantan in g. Juriju Kogeju, ter ge. Lei Sever za izkazano pomoc, prav tako tudi vsem prisotnim in sodelujocim: Pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem in trobentacu za brezhibno izvedbo pogrebne slovesnosti ter praporšcakom in ge. Rozi Virant. Žalujoci sin Jože, hci Milena, Vida in Metka z družinami Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki podpirate naše delo in pomagate lajšati stiske ljudem. Župnijska Karitas Ig Vabimo vas na predavanje ALEŠA JUVANCA z naslovom CEZ JUŽNO AMERIKO NA KOLESU Vabljeni! Gobarsko mikološko društvo Ig vabi clane društva in obcane na strokovno predavanje SPOZNAVANJE GOB Predavanje bo v cetrtek, 12. marca, ob 18. uri v dvorani Centra Ig. Predavala bo vrhunska poznavalka gob Majda Jakše Ujcic (determinator mentor). Dobrodošli. Vstopnine ni. • OBVESTILA ////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobcinski inšpektorat 01/788-87-57 Krajevni urad Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uradne ure: ob ponedeljkih med 8.00 in 12.00 ter 13.00 in 15.00. Vec informacij: Krajevni urad Ig, tel.: 01/286-20-03 v casu uradnih ur ali Upravna enota Ljubljana, tel.: 01/306-32-00. MALI OGLASI Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 27. februar 2020. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod-pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja FEBRUAR Letni koledar prireditev v Obcini Ig najdete na spletni strani www.obcina-ig.si.