Poštnina plačana v fotovini	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO._ Cena	posamezni številki Din 150.
TRG O VS KI El S T
Časopis z a trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za ll* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani JredniStvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XV.	V	Ljubljani, v torek, 20. septembra 1932.	štev.	108.
žbcrcvanjc slcvensfecga lrgcvsiva
Sijajen potek 12. rednega občnega zbora Zveze trgovskih gremijev — Inicijativna predkonferenca — Zahteve slovenskega trgovstva: krošnjarstvo, kartele in moratorij je odpraviti! — Nobenih privilegijev in tudi konzu-mom ne! — Trgovstvo za svoje socijalno zavarovanje in za tujski promet — Opozorilo predsednika Kavčiča zaradi brezposelnosti na zimo
Že v nekdanjih strastnih strankarskih časih so bila zborovanja slovenskega trgovstva ona prijetna oaza, kjer za demagogijo ter prazno govorenje ni bilo prostora. Tej svoji lepi tradiciji so ostali slovenski trgovci ne samo zvesti, temveč so jo še močno razvili, kakor je že pokazal mariborski veliki shod in kakor je v skoraj še večji meri pokazal redni Občni zbor Zveze gremijev ter dan poprej se vršeča predkonferenca.
Že v normalnih in komjunktumih časih je ta resna prevdamost vredna vsega priznanja, še večje priznanje pa zasluži to, da so ostali trgovci tej svoji krasni tradiciji zvesti tudi v najtežjih časih. Javnost se niti ne zaveda, kako silno je pritisnila gospodarska kriza vprav trgovce in mnoge njene težke posledice leže sploh samo na ramah trgovca; in. zlasti podeželskega. Tem bolj pa občuti vse te udarce 'trgovec samo in je v tem že dokaz izredne zrelosti, da niti one tri težke bolečine, ko krošnjarstvo, karteli in pa konzumi, niso zavedle trgovstva na pot skrajnega nezadovoljstva. Kajti te trd bolečine so vedno krvaveče rane v slovenskem tr-gostvu, te tri težke nepravilnosti mu stalno jemljejo kri, da usiha moč slovenskega trgovstva. Iz lahkontišljenosti, profi-taTstva in (tudi malomarnosti se jemlje eni najvažnejših panog vsega gospodarstva obstojna možnost, a kljub temu .se še rte ukrene nič odločilnega, pa čeprav je trgovstvo že tolikrat opozorilo na te napake 'in čeprav je s svojim naravnost vzglednim vršenjem vseh svojih dolžnosti že davno zaslužilo, da se njegove zahteve že enkrat upoštevajo.
Usodna napaka bi bila, če bi se vse to
Popoldne od štirih pa nepretrgoma do poldevetih se je vršila krasno obiskana predkonferenca k občnemu zboru. Kakor na občnem zboru, tako je bil tudi na pred-konferenci cvet našega trgovstva, zastopniki vseh gremijev in skoraj vsi člani trgovskega odseka naše Zbornice. Seveda pa tudi niso manjkali vsi veterani iz trgo vskih borbenih organizacij, ki so enako ko luujmlajši z vso živahnostjo sledili izvajanjem posameznih govornikov.
Od zastopnikov gremijev naj; omenimo: Gremij Brežice je zastopal načelnik Anton Umek, g retini j Celje okolica ter Gornjigrad in Šmarje načelnik Viktor Pilih, gremij v Konjicah načelnik Martin Sumer, Kočevje načelnik Franc lluber, Kranj načelnik Franc Sire, Krško načelnik Franjo Černe, Laško načelnik Konrad Elsbacher, Ljubljana načelnik Gregorc Ivan, Ljubljana-okolica načelnik Spora Josip, Ljutomer načelnik Veaičeslav Vilar; posebno številna je bila deputaeija iz Maribora. Načelnik Weixl je bil sicer vsled proslave.jubileja zaslužnega obrtnika g. Bureša zadržan, a »ta gremij zastopala prvi podpredsednik Šoštarič in. 2. podpredsednik Vilko Berdajs. Gremij v Murski Soboti je zastopal načelnik Fran Čeh, gremij v Novem mestu načelnik Edimund Kastelic, Ptuj načelnik Franc Lenart, Ptuj-okolica Ivan Traun, Radovljico načelnik in stari borec Leopold Fiirsager, Ribnico načelnik Josip Divjak, Slovensko Bistrico načelnik Franjo Kac itn Slovenjgradec načelnik Janko Klun.
Trgovski odsek Zbornice pa so med drugim zastopali -zibornični člani: Bezjak iz
zveslo izpolnjevanje dolžnosti honoriralo s tem, da se ne ustreže trgovstvu niti v onih njegovih zahtevah, ki so odločilne važnosti za njegov obstoj. Vsaka potrpežljivost ima svoje meje in tudi trgovec se ne more večno zadovoljiti z obljubami.
Kljub vsemu težkemu položaju pa se slovensko trgovstvo v polni uneri zaveda svojih dolžnosti do naroda in do države in zato je vsa njegova kritika vedno dobrohotna in samo ustvarjajoča, zato pa tudi tem bolj potrebna 'in vredna uvaže-vanja. Ali mar more kdo oporekati trgovcem, če zahtevajo enake pravice za vse.
Kakor je težka slika gospodarskega stanja, ki ga preživlja trgovec, tako pa je vesela slika njegove krepko razvijajoče se organizacije. Po pravici je dejal predsednik Kavčič, da z zgodo vinskega stališča slovenskega trgovstva je pot, ki jo je prehodilo v zadnjih 25 letih, en sam velik uspeh. Je to zasluga one močne solidarnosti, ki 'veže vse slovenske trgovce, je pa tudi zasluga onega demokratizma, ki že cd nekdaj absolutno vlada v vrstah slovenskega trgovstva. Pa tudi zasluga one lepe tradicije, da ni med starimi borci in naraščajem nobenega nasprotja. Ena celota je slovensko trgovstvo in ker se tega zaveda, ,ie tudi vedno večja moč njegove organizacije.
In da moč raste, je potrdil tudii občni zbor v laškem, to potrjujejo vsi na njem podani referati in tako hočejo tudi vsi zborovalci, ki so odhajali z občnega zibora v zavesti, da pomeni občni zbor v Laškem nov uspeh slovenskega trgovstva in nov mejnik v njegovem organizacijskem delu. Od uspeha do uspeha je še naprej volja slovenskega trgovstva.
Kranja, Vidmar Stane, Bruderman Leopold, Bahovec Ivan, Ferdo Pintar iz Mar ribora ter Senčar Milko iz Ptuja.
Kakor je bila odlična udeležba na konferenci, tako odličen pa je bil tudi njen potek. Predkonferenco je otvoril predsednik Zveze Josip Kavčič, na kratko je razr ložil pomen in cilj predkonferenoe, ki naj omogoči delegatom, da prostodušno povedo vse svoje želje kx zahteve ter določijo sklepe ter resolucije za občni zbor. Po- vrsti ije dal preoitati vse došle predloge gremijev Ln ob vsakem se je razvite stvarna debata, ki je na eni strani jasno pokazala vse glavne težnje slovenskega trgovstva, na drugi strani pa njegovo odločno voljo, da te svoje težnje tudi izvede.
Zlasti pa so se v debati poudarile
tri glavne in temeljne zahteve
slovenskega trgovstva, ki bi jih mogli označiti tudi kert tri glavne bolečine, ki tarejo slovensko trgovstvo: To so na kratko označene: konzumi, karteli in monopoli. Kar elektrizirana je bila vsa skupščina, ko je padla le ena. teh besed, tako silno mnogo mora pretrpeti sleherni trgovec od teh treh bolečin. Z najvišjim priznanjem: Pa je treba tu obenem' povedati, da kljub vsemu ogorčenju, ki vlada med trgovci proti tenu težkim 'bolestim, pa vendar ni bilo niti na predkonferenci mesta za prav nobeno demagogijo. Je to velik dokaz velike zrelosti slovenskega trgovstva, ki daje njegovim besedam tudi posebno veljavo.
Vendar pa je treba, da je to ogorčenje vsem merodajnim krogom v resen opomin, da je treba nekaj storiti.
Ne samo v interesu trgovcev, temveč tudi v državnem interesu je, da se kroš-njarenje vendar enkrat že zatre. Zlasti ob iiueji je krošnjarenje že identično s tihotapstvom in skoraj neverjetno je, da to kljub izdanim navodilom vlade še vedno cvete. Skrajni čas je, da sreska načelstva iu orožniške postaje z odločnimi ukrepi to nedopustno krošnjarenje zatrejo!
Prav tako pa je treba nekaj ukreniti glede konzumnega zadružništva. Ali naj <iobe še trgovci vise one olajšave, ki jih imajo konzumi, ali pa naj tudi konzumi plačujejo to, kar trgovci. Toda ena pravica za vse!
Monopoli, sladkor, sladkorne vreče, vžigalice ter razni karteli, vse to povzroča trgovcu težko izgubo im vsled profita nekaterih je v nevarnosti obstoj! premnogih podeželskih trgovcev. Tudi v tem pogledu treba nekaj storiti in v tem pogledu bi morali zlasti oni nekaj ukreniti, ki hočejo, da tudi trgovstvo podpira njih težnje. Na napačni poti so oni, ki mislijo, da bo trgovec vedno pozabil na vse svoje težave, zavest slovenskega trgovstva je danes tako močna, da samo na lepe besede trgovstvo danes nič ne da.
Kakor je bila predkonferenca mogočen dokaz solidarnosti vseh trgovcev, tako pa so obenem slovenski trgovci dokazali, da so 'iskreno za sodelovanje z vsemi stanovi. Ko branijo slovenski trgovci svoje interese, nikakor nočejo kratiti interesov dru-
V lepo preurejeni dvorani zdraviliškega doma je ob napovedani uri otvoril predsednik g. Josip Kavčič
12. redni občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo
in konstatiral njegovo sklepčnost. Nato je nadaljeval:
»Predno preidemo na dnevni red, mi je čast pozdraviti vse udeležence, zlasti za za- . stopnike oblastev in raznih trgovskih orga- I nizacij. Pozdravljam zastopnika banske uprave sreskega podnačelnika g. Antona Svetino, zastopnika naše Zbornice za TOI, podpredsednika E1 s b a c h e r j a in in I. tajnika d r. P les s a, zastopnika občine iLaško sreskega šolskega nadzornika Potočnik a, zastopnike tiska, zastopnika trgovskega društva »Merkur«, Verbiča, predsednika Društva veletrgovcev ln indu-stri jcev, Stane ta iV i d m a r j a, zastopnika Društva trgovskih potnikov Kreka, in predsednika Društva aranžerjev ter predsednika 'Društva detajlistov Karla S o s s a ter vse druge delegate in vse ostale zborovalce.
Predlagam, da se odpošlje našemu kralju, ki je bil vedno visoki zaščitnik našega gospodarstva, ta-le brzojavka:
»Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru!
Na redni letni skupščini v Laškem zbrano trgovstvo vse Dravske banovine prosi Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti izraze globoke udanosti in neomajne zvestobe. živel kralj Aleksander in kraljevski dom! — Zveza trgovskih gremijev za Slonijo v Ljubljani — predsednik Josip J. Kavčič.«
Prav tako predlagam, da se pošljejo pozdravne brzojavke trgovinskemu ministru Mohoriču, obema slovenskima ministroma d r. iK Tamarju in Puclju ter
gih. In tako v debati zaradi kmetskega 'moratorija, ko pri drugih vprašanjih se je javno pokazalo, da trgovec v polni meri uvažuje težak položaj našega kmeta in da mu je pripravljen pomagati, kolikor je sploh v njegovi moči. Naj bi to razumevanje za potrebe drugih stanov služilo vsem drugim iza vzgled. Marsikatera težkoča bi potem biila prehranjena našemu gospodarstvu.
Kakor se pogovore bojni tovariši, ki nikdar ne pozabijo na svoj cilj, tako so .se pogovorili slovenski trgovci na predkon-ferenci in zato je imela tudi predkonferenca tako popoln uspeh, da je v vsakem pogledu dosegla svoj namen. Bilo je sicer mestoma malo več razburjenja, toda to je znal predsednik konference, g. Kavčič vedno tako spretno kanalizirati, da je služilo samo poglobitvi in razčiščenju nazorov ter pozitivnemu delu. To delo pa je bilo omogočeno tudi vsled tega, ker so ■imeli trgovci pred očmi samo svoje stanovske, a nič manj tudi narodne in državne interese, da ni bilo nikjer opaziti niti sledu prejšnjega strankarstva. Slovensko trgovstvo je pač ena harmonična družina. In k temu velikemu napredku mu samo čestitamo, ker je jamstvo za nove uspehe in za popolno uresničenje vseh ciljev, ki jih ima slovensko trgovstvo in ki jih je predikoniferenca tako lepo podala in povdarila.
šefu banovinske uprave banu dr. Dragu Marušiču. Z odobravanjem je zbor sprejel vse te predloge.
'Na današnji shod smo povabili tudi našega trgovinskega ministra Mohoriča, ki se pa žal vsled službene zadržanosti današnjega zbora ne more udeležiti, ker je že preje za trdno obljubil svojo udeležbo na treh shodih. Svoje pismo zaključuje minister Mohorič z besedami:
»Prosim, da blagovolite tolmačiti skupščini prisrčne pozdrave z željo, da doseže zborovanje v sporazumnem delu popoln uspeh. Prosim, da mi dostavite predloge in sklepe zborovanja, ki jih bom najvest-neje proučil.«
Svojo odsotnost je nadalje opravičil narodni poslanec K r e j č i in sicer radi shodov, ki jih ima v svojem srezu. Prav tako obžaluje, da se ne more udeležiti današnjega občnega zbora načelnik d r. Mar n.
Brzojavno so opravičiil svojo odsotnost delegati iz Dolnje Lendave, ki se vsled nepredvidnih ovir ne morejo udeležiti današnjega zbora, a se pridružujejo vsem njegovim sklepom.
Brzojavno je pozdravil občni zbor predsednik trgovskega društva »Merkur« d r. W i n d i s o h e r. Želi občnemu zboru popoln uspeh.
Čast zadružnim umrlim tovarišem!
Predsednik Kavčič je nato nadaljeval: Naša dolžnost je, da se ob tej priliki spomnimo onih naših tovarišev, ki so se zvesto udeleževali vseh naših bojev in ki so vedno s požrtvovalnostjo vršili vse svoje dolž-nosti do slovenskega trgovstva in našega naroda. V preteklem letu so nas za vedno zapustili ti naši zaslužni tovariši: Matija R o m iz Kočevja, Janko S a j o v i c iz Kranja, Ernest Marinc iz Celja in Iv. J el a-čin st. iz Ljubljane.
'Večna slava njih spominu!
Predkonferenca
Polnoštevilna udeležba trgovcev
Otvoritev občnega zbora
Pozdravi gostov.
Kot prvi je pozdravil občni zbor v imenu banske uprave in sreskega načelstva g. podnačelnik Anton Svetlina in želel zborovanju ipopolen uspeh.
Podpredsednik Zbornice Konrad Elsbacher
V času, ko se vsi belijo glave, kako zadovoljivo rešiti težki problem sedanje gospodarske krize 'in kako ozdraviti naše gospodarstvo, se vrši danes vaše zborovanje, ki ima baš vsled tega poseben pomen, ker je bilo trgovstvo vedno eden najmočnejših stebrov vsega našega zborovanja. Pozdravljam zato vaše zborovanje v imenu Zbornice za TOl kar najiskreneje in vam želim čim večjih uspehov.
Solidarna organizacija vseh trgovcev v eni močmi edinici še nikdar ni bila tako aktualna potreba, ko danes. Zato obžalujem, da ni novi obrtmi zakon sprejel osrednje zveze trgovskih združenj med obvezne trgovske organizacije. Ta nedostatek moremo tolmačiti le na ta način, ker pred iz-danjem novega zakona ni bilo trgovstvo v drugih pokrajinah tako dobro organizirano ko v naši Dravski banovini. Kakor pa smo informirani, se bo ta nedostatek odpravil. To je tem bolj potrebno, ker bo treba izvršiti še mnogo intenzivnega dela, pri katerem ne bo mogoče pogrešati sodelovanja trgovskih organizacij. Saj bo treba samo za novi obrtni izakon izdelati še celo vrsto pravilnikov in pri tem delu bo pripadla trgovskim organizacijam odlična naloga.
Naloga trgovskih združenj je predvsem ta, da sodelujejo pri borbenem delu trgovstva za svoje pravice. Zveza bo morala vztrajati pri tej borbenosti in vedno zahtevati, (la se želje trgovstva upoštevajo tudi na merodajnih mestih. Borba je v pravi obliki vedno dopustna in celo potrebna ter v korist tudi državi in splošnosti, ker odpravlja nedostatlce in napake. Ne sme se več zgoditi, da bi -se sklenili takšni zakoni brez sodelovanja gospodarskih slojev. In ne smele bi se uzakoniti uredbe, ki niso v korist gospodarstvu. To smo zlasti čutili pri kmetskem moratoriju, ki je tako težko zadel ne samo trgovstvo, temveč vse naše gospodarstvo. Vedno je treba, da se pred izdanjem tako važnih gospodarskih zakonov zaslišijo mnenja naših zbornic. V zvezi s tem moramo znova opozarjati aia nujno potrebo, da se že vendar enkrat skliče gospodarski svet, ki je v času težke gospodarske krize še zlasti potreben.
Kakor je težaven položaj, tako pa je nedvomno, da se že pojavljajo prvi znaki, ki obetajo novo dobo. Zdi se morda še neverjetno, da se bliža zboljšanje, toda dogodki to potrjujejo. Toda sedanja gospodarska bolezen je dolgotrajna in huda in zato bo tudi okrevanje le počasno. Toda ti znaki zboljšanja nas navdajajo z novim upom in zdi se mi, da je srečen oinen v tem, da zborujemo v tukajšnjem termalnem zdravilišču, ki je prineslo že tolikim ljudem ozdravljenje. Naj tudi vaše zborovanje doprinese k ozdravitvi naše gospodarske bolezni. Trdno upam, da se bo to tudi zgodilo in zato želim vsem vašim sklepom kar najboljše uspehe. V imenu trgovskega odseka Zbornice za TOI pa izjavljam, da bo odsek vedno in pri vsaki priliki upošteval vse vaše želje, ker se čuti z vami eno! — (Mogočno odobravanje je zadonelo po teh besedah zaslužnega prvoboritelja iz trgovskih vrst g. Elsbacherja.)
V vznešenih besedah je nato pozdravil zborovanje v imenu občine sreski šolski nadzornik g. Potočnik. Povdaril je pomen trgovstva za vse narodno življenje, zlasti pa se zahvalil trgovstvu za njegovo požrtvovalnost, ki je tolikokrat omogočila razne narodne in kulturne prireditve. Pozdravlja trgovce kot podpornike nacijonal-nih teženj in jim želi čim več uspehov.
Za Društvo industrijcev in veletrgovcev je pozdravil zborovanje njegov predsednik
Stane Vidmar
Pozdravlja zborovanje predvsem z iskreno željo, da bi dvignilo stanovsko zavest in smisel ter požrtvovalnost za trgovske organizacije.
Organizirani smo v različnih organizacijah, ki imajo včasih tudi različne organizacije, toda v glavnih stvareh smo vedno enega mnenja in tu moramo biti vedno složni.
To tem bolj, ker so nekateri, ki nas omalovažujejo in ki nas poznajo le takrat, kadar nas potrebujejo. Z enotno in strnje-
no fronto treba vsem tem odgovoriti in pri vsaki priliki dvigati stanovsko zavednost, da bo vedno naš glas upoštevan, ker nočemo več biti samo orodje za cilje drugih. Sploh pa je potrebno, da postanemo vse bolj ofenzivni in da bodo ofenzivne tudi naše organizacije, ker je še vedno
Predsedstveno poročilo
Predno preidem k predsedstvenemu poročilu, uaj najprej najprisrčneje pozdravim vse stare borce za pravice trgovskega stanu m vse delegate, ki so se zbrali iz vseh krajev naše lepe Slovenije. Obenem pa z zadoščenjem konstatiram, kako je delo za organizacijo rodilo dobre uspehe. Moč naših trgovskih organizacij je vedno večja in ta napredek nam upravičeno vzbuja nade na nove in še lepše uspehe.
Za kraj našega občnega zbora smo si zJbrali Laško, da enkrat počastimo našega domačina g. Elsbacherja (živahni živio-klici). Ze dolgo smo imeli željo, da se zberemo v Laškem, ker imamo tu zvestega borca, ki vedno kot cel mož izpolne svoje mesto. Opozarjani na njegovo veliko delo, ki ga vrsi že dolgo vrsto let, ne samo za nas in slovensko trgovstvo, temveč za vse gospodarstvo in za ves naš narod. (Ponovne navdušile ovacije g. Elsbacherju.)
V svojem poročilu bom kratek, ker smo že na 3. vseslovenskem trgovskem shodu v Mariboru, ki se je vršil pred nedavnim, iznesli že vse svoje želje in zahteve in to v prisotnosti našega trgovinskega ministra Ivana Mohoriča (živahni živio-klici), ki je tudi obljubil, da se bo zavzel za vse naše težnje.
V prvi vrsti pa moram ugotoviti eno veselo dejstvo.
Če gledamo namreč nazaj raz zgodovinskega stališča slovenskega trgovstva, potem moramo ugotoviti, da je 25 let zgodovine slovenskega trgovstva en sam velik uspeh.
V organizacijskem in v vsakem drugem pogledu smo napredovali, konstatirati pa moremo tudi to, da je vsa trgovina danes v slovenskih rokah. Ze samo to dejstvo je uspeh, ki nas mora navdajati s samozavestjo in ponosom. (Odobravanje.)
O vseh najvažnejših vprašanjih smo se dogovorili že včeraj na predkonferenci in zato se bom dotaknil le še nekaterih vprašanj.
Davki
Dobili smo nove davke. Vemo, da država potrebuje denar in zato smo tudi pripravljeni dati državi, kar zahteva in kar potrebuje. Vendar pa si dovoljujemo pripomniti, da bi se moglo dobiti na drug in lažji način več dohodkov za državo. Tu bi omenil samo trošarino, mesto katere so se uvedli novi davki, ki zelo tišče vse naše gospodarstvo.
O potrebi reorganizacije socijalnega zavarovanja
sem poročal že na velikem shodu v Mariboru. Temu poročilu nimam nič dostaviti iti zato Ibomo predložili občnemu zboru tudi mariborsko resolucijo, da postane ta tudi formalno zahteva slovenskega trgovstva.
V zvezi s socijalnim zavarovanjem pa moram opozoriti na vedno bolj važno in pereče
vprašanje brezposelnosti
Že danes pomeni brezposelnost veliko zlo, še večje pa grozi postati v zimskem času. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je danes deficiten v glavnem vsled tega, ker se obračajo nanj vsi brezposelni, da izkoristijo bolniške prispevke. Naravnost ogromne vsote gredo na ta način iz bolniškega fonda, da je že ogroženo vse bolniško zavarovanje.
Pokojninski zavod je na svojem zadnjem občnem zboru dovolil za brezposelne 180 tisoč dinarjev, borza dela pa je dosedaj izdala za brezposelne že nad 750.000 Din in skupno z nakazili za polovično vožnjo že skoraj en milijon.
Brezposelnost pa bo v zimi še večja in niti vse te velike podpore ne bodo zadostovale. V lanski zimi je trgovstvo odlično prispevalo za brezposelne. Tudi pri raznih akcijah dobrodelnih društev je trgovstvo pomagalo prav izdatno. Čeprav pa je brezposelnost danes eden najbolj perečih problemov, vendar nimamo nobene organizacije, ki bi enotno in smotreno vodila vse delo proti brezposelnosti in njenim nujnim posledicam. (Tako je!) Smatram zato za svojo dolžnost, da s tega mesta opozorim vse odgovorne činitelje, da je nujno potrebno, da sc organizirajo vse podpore brezposelnim po enem nosilcu, po naših
ofenziva najboljša obramba. (Odobravanje.)
In na podlagi svojih organizacij in lastne moči nam ne bo več treba prosjačiti za svoje pravice, temveč bomo mogli zahtevali, da se nam naše pravice tudi priznajo in se naše želje vedno upoštevajo. (Viharno odobravanje.)
predsednika Kavčiča
občinah. Mora priti do organiziranega dela, če nočemo, da bo letošnja zima do skrajnosti poostrila problem brezposelnosti. (Pritrjevanje.)
Čim več udejstvovanja trgovcev v javnosti
Danes smo že skoraj na prelomu gospodarske krize in zato je največje važnosti, da zavlada povsodi zdrav optimizem in da se povsodi prične ustvarjajoče delo. Danes je naravnost psihološki moment tu, da pridemo v boljše čase in ta moment naj trgovstvo izrabi.
Pa tudi glede naših teženj, bi dejal, da jih tem lažje uveljavimo, čim bolj se udejstvujemo v javnem življenju in čini bolj izrabimo ta psihološki moment. In zlasti danes bi Ibilo treba, da trgovec povsod in inicijativno sodeluje. Čim težji časi so, tem več je treba iznajdljivosti, kako je mogoče še kaj doseči, tem bolj se more trgovec uveljaviti s svojim sodelovanjem. Zato vas pozivam, da se za vse zanimate, da danes trgovec vsem pomaga in da gre vsakomur na roko. Kjer je le prilika za sodelovanje, tam naj trgovec sodeluje. Zlasti bi pa opozarjal, kako more trgovec pomagati našemu sadjarstvu, kako more povzročiti, da se naše sadje tipizira in da se izvažajo naše zdravilne rastline in gobe.
Posebno pa bi opozoril na tujski promet, o katerem bo še govora v posebnem referatu. Od leta do leta postaja tujski promet važnejša panoga v našem gospodarstvu in v zvezi z zimskim športom je dosegel že kolosalen razvoj. Apeliram na vse tovariše, da aktivno sodelujejo pri V3eh tujsko prometnih organizacijah in skrbe za njih uspešno delo.
Ne sudbiua, temveč delo in jeklena volja!
Pri naših južnih bratih se mnogo govori o sudbini in marsikaj se z njo opraviči. Toda za nas ne sme biti ta sudbina nobena ovira in preko te sudbine gremo mi na delo. Brez ozira na sudbino treba vztrajati in naj Ibodo časi tudi težki, naš program se ne sme zmanjšati. V današnjih časili ni prostora in ne sme biti za sudbino, temveč prevevati nas mora samo volja za delo in takoj bomo na prelomu k lepšim dnem.
Poživljeni zato vse k vztrajnemu in železnemu delu, ker samo tako bomo mogli priti iz današnje stiske.
Vsi se morajo posvetiti delu v lastnih organizacijah, vsi preko sudbine z jekleno voljo na delo in v boj, da ga izvedemo do konca in zmagovito. In v to nam Bog pomozi!
Viharno odobravanje je zaorilo po teh besedah predsednika Kavčiča po dvorani in to odobravanje je zgovorno pričalo, da bodo slovenski trgovci znali tudi iti preko sudbine na delo.
Tajniško in blagajniško poročilo
Tajniško poročilo je podal nato tajnik Kaiser. Njegovo lepo poročilo, nad vse skrbno in temeljito sestavljeno, je izzvalo splošno odobravanje zborovalcev. (Poročilo bomo priobčili v eni prihodnjih številk >Trg. lista«.)
Predsednik Kavčič: Slišali ste lepo poročilo našega tajnika in mu izrekam za njegov temeljit referat našo zahvalo. Preidem k nadaljni točki dnevnega reda, k računskemu zaključku, ki ga bo podal naš stari blagajnik, g. Verovšek. Uporabljam to priliko, da ga najiskreneje pozdravim: (Živahne ovacije g. Verovšku.) Dvanajst let vrši že z največjo skrbnostjo blagajniške posle in čeprav ga je ovirala bole-
zen, da se lanskega občnega zbora ni mogel udeležiti, je vendar še naprej vršil blagajniške posle. Za vzgled te stanovske zavednosti se mu najiskreneje zahvaljujem. (Živio-klici.)
G. Verovšek je nato podal poročilo o računskem zaključku za preteklo poslovno leto. Poročilo je bilo soglasno odbreno, prav tako predlog pregledovalcev računov, ki ga je podal v svojem imenu in v imenu tovariša Volka g. Šporn, da se namreč da odboru razrešnica.
Tudi proračun za prihodnje leto, ki znaša 169.800 Din, je podal g. Verovšek, ki je apeliral na vse gremije, da ne bodo pri sklepanju o proračunu ozkosrčni glede prispevkov Zvezi, ker brez denarja tudi ni nobene muzike.
Predsednik Kavčič je nato na kratko omenil, da ne bo Zveza gremijev več organizacija po obrtnem zakonu, temveč po društvenem. Na nujni poziv obrtne oblasti je izdelala Zveza nova pravila, ki jih je banska uprava potrdila. V glavnem so ostala pravila ista, le nekaj izprememb je, ki so Ibolj formalnega značaja. Treba pa je, da nova pravila potrdi tudi občni zbor Zveze, ki se odslej ne bo več imenovala Zveza greniijev, temveč Zveza trgovskih združenj.
Tajnik je nato prečital nova pravila, ki so se soglasno sprejela.
Predsednik Kavčič: Nova pravila določajo, da šteje nadzorstvo 3 člane. Ker šteje sedanje le dva, prosim, da predlagate tretjega. Polagal bi važnost na to, da bo kdo izvoljen iz Štajerske, da bo tudi v nadzorstvu čim bolje zastopana vsa Slovenija. Pri tej priliki bi naglasil, da polagam največjo važnost na to, da se vrši vse poslovanje čim bolj objektivno. Zlasti pa moram povdariti, da Ljubljančani prav nič nočemo Komandirati, temveč smo z vso odločnostjo za objektivnost. (Odobravanje.) Za tretjega člana je bil nato izvoljen Anton Cvenkelj iz gremija Celje okolica.
Socialno zavarovanje trgovstva
Referat o socijalnem zavarovanju je podal predsednik Kavčič.
V dobrih konjunkturnih časih in pa pred vojno, ddeja socialnega zavarovanja med samostojnimi poklici in stanovi ni bila aktualna. Trgovec si je mogel tedaj preskrbeti potrebnih sredstev za primere bolezni in nezgode, pa tudi primerno rezervo za starost in onemoglost. Zato vidimo v teh časih le poizkuse osnovati bolniške blagajne in posmrtminske sklade, ki pa so ostali po večini vsi brezuspešni.
Z nastopom ostre 'gospodarske krize pa so se prilike tudi v naših gospodarskih krogih močno izpremenile in vedno tešči postajajo primeri, da zaide trgovec in njegova rodbina v primeru dolgotrajne bolezni, nezgode ali onemoglosti v nadvse težaven gmoten položaj, ki mnogokrat ogroža celo eksistenco podjetja.
Te nevšečne gospodarske prilike so oživele zlasti v vrstah malega trgovstva misel po osnovanju socialnega zavarovanja, ki naj bi bilo v pomoč v stiski in nesreči.
To gibanje se je že pred leti močno razvilo n. pr. v Avstriji, kjer je dunajsko trgovstvo osnovalo gremijalno bolniško blagajno s starostnim skladom za vse svoje člane in najbližje svojce.
Gospodarski položaj trgovca pa seveda pri nas ni nič boljši, pa je bilo zato potrebno, da se je pričelo tudi pri nas razmišljati o osnovanju socialnega zavarovanja trgovstva.
O potrebi socialnega zavarovanja trgovstva ne more biti govora. Socialno važnost te ustanove za samostojno trgovstvo> in obrtništvo je uvidelo tudi ministrstvo za trgovino in industrijo in vneslo v § 384 o. z. določbe o izvedbi socialnega zavarovanja za trgovstvo in obrtništvo.
Tako določa § 384 o. z., da se minister za trgovino in industrijo pooblašča, da predpiše v sporazumu z ministrom za so-
>BUDDHA<
. „BUDDHA“
m i Oj	"
U hli)i čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
TRADEMARK
Telefon 26-26	Večna	pot	15	Telefon	26-26
c talno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju zbornice v dveh letih uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov združenj zoper bolezen, za onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode.
Zakon določa nadalje, da morajo obrtniške izadruge, ko se uredba razglasi, izvesti, to zavarovanje.
Za obrtništvo je torej z zakonom uvedeno socialno zavarovanje — obligatorno.
Glede izvedbe socialnega zavarovanja trgovstva pa določa zakon, da se more izvesti obligatorno socialno zavarovanje trgovstva le, če združenje trgovcev z nadpolovično večino svojih članov sklene izvedbo zavg= ruvanja svojih članov zoper bolezen, za onemoglost, starost in smrt in zoper nezgode.
Zveza, ki je na podstavi čl. 2 pravilnika o osnovanju združenj pooblaščena, da organizira zavarovanje za bolezen, onemoglost, starost in smrt je v težnji, da se socialno zavarovanje trgovstva tudi za dravsko banovino izvede, pričela žo s predpripravami za osnovanj® socialno zavarovalne institucije.
Sledeč določilom obrtnega zakona, je pozvala združenja, naj na letošnjih občnih zborih v načelu razpravljajo tudi o izvedbi socialnega zavarovanja trgovstva v dravski banovini.
O izvedbi zavarovanja se je razpravljalo na skupščinah združenj: v Ljubljani, združenju za ljubljansko okolico, Radovljici, Logatcu, Novem mestu, Krškem, Laškem, srezkem »druženju v Celju, Slovenjgradcu, Mariboru, Slov. Bistrici, Ptuju, Ljutomeru, ki so sprejele soglasno načelni sklep, da se socialno zavarovanje izvedi. Združenje v Murski Soboti in v Konjicah sta sklenila obligatorno izvedbo socialnega zavarovanja ob nadpolovični večini prisotnih članov. Z ozirom na to pa, ker na skupščinah ostalih združenj ni bilo v zrnislu zakonske določbe potrebne večine članov, so ti sklepi le načelni in bedo postali polnomočni šele po izvedbi pismenega glasovanja, ki ga vršijo uprave združenj.
Kar se tiče prispevkov in dajatev, o tem sedaj še ni mogoče razpravljati, ker še ni znano niti število zavarovancev, ki bi prišli v poštev, niti ni izšla še uredba ministra za trgovino in industrijo, ki bo določila način izvedbe in obseg socialnega zavarovanja.
Vsekakor pa je izvedba glasovanja na skupščinah združenj korak naprej v tem važnem socialnem vprašanju trgovstva.
(Predpogoj za nadaljnja pripravljalna de-!a pa je, da izda ministrstvo za trgovino in industrijo čimprej uredbo o izvedbi socialnega zavarovanja trgovstva.
Ta uredba pa naj bi uvaževala predvsem sledeča načela, na katerih naj socialno zavarovanje sloni:
Uredba naj bo okvirna, to je, določa naj le glavne smernice rza izvedbo organizacije in poedinih panog zavarovanja. Vsa podrobna izvedba organizacije, kakor višino prispevkov, dajatev, sestavo uprave itd., naj se pa prepusti v odločanje upravi socialnega zavarovanja.
Važno načelo, ki ga naj poudari uredba je nadalje popolna samouprava zavarovanja. Žalostne skušnje centralističnega sistema delavskega zavarovanja namreč nujno zahtevajo, da to naše socialno zavarovanje brezpogojno sloni na avtonomističnem načelu.
Ker mora dati torej smernice za bodoča pripravljalna dela uredba, apeliramo na g. ministra za trgovino in industrijo, da v sporazumu z ministrom za socialno politiko čimpreje izda posebno uredbo za izvedbo socialnega zavarovanja trgovstva, uvažujoč pri tem zgoraj navedena načela.
Da bi pa bilo to zavarovanje, izvedeno v okviru zakona in ministrske uredbe, v popolnem soglasju z zahtevami in željami trgovstva, naj bi se izvršila izvedba, po razglasitvi ministrske uredbe tako, da se sestavi iz izastopnikov združenj, ki so sklenila izvedbo obligatornega zavarovanja svojega članstva, poleg zveznega predsedstva,
še poseben odbor, ki naj bi na osnovi uredbe izdelal osnutek pravil socialnega zavarovanja in na podlagi zavarovalno tehničnega računa določil prispevke in dajatve.
.V težnji, da bi se to zavarovanje izvedlo za vse slovensko trgovstvo čim koristneje, predlagam:
da sprejme današnja skupščina Zveze resolucijo na gosp. ministra za trgovino in industrijo z željo, da izda čimprej uredbo o izvedbi socialnega zavarovanja trgovstva po načelih in predlogih, ki jih bo stavila naša stanovska organizacija.
Predsedstvu Zveze se naroča, da po razglasu uredbe sestavi poseben odbor, sesto-ječ iz zastopnikov združenj, ki so sklenila na skupščini odnosno potom pismenega glasovanja obligatorno izvedbo zavarovanja svojega članstva, ki naj izdela na osnovi uredbe osnutek pravil, prispevkov in dajatev zavarovanja.
*
Sledili so nato še referati g. Šoštariča iz Maribora o konzumnem zadružništvu, g. Elsbacherja o tujskem prometu, in gospoda Paplerja o lesni trgovini. (Vse te
Slovensko trgovstvo je na XII. redni letni skupščini Zveze trgovskih gremijev razpravljalo o sedanjem gospodarskem položaju trgovine in z ozirom na tegobne prilike, v katerih se nahaja trgovstvo, soglasno sklenilo apelirati na kraljevsko vlado:
I. Moratorij se naj ukine!
Z uvedbo zakona o zaščiti kmetov, s katerim jo bil proglašen šestmesečni moratorij kmetskih dolgov, se je položaj trgovstva skrajno poslabšal. Ob splošnem pomanjkanju gotovine, skoraj izključno obročno prodajo blaga in ukinitvijo kreditov, trgovstvo le s skrajnimi napori vzdržuje svoje obrate, zlasti ker velika večina fconzu-mentov, ki jo predstavlja za podeželsko trgovstvo, — kmet — ne vrši v veliki meri nobenih odplačil svojih dolgov, nasprotno pa mora trgovec vestno in točno vršiti svoje obveznosti napram dobavitelju in državi. Skrajno zle posledice, ki jih je prinesla našemu trgovstvu uvedba kmečkega moratorija, radi tega nujno zahtevajo, da se kmečki moratorij po preteku zakonitega ga roka brezpogojno ukine.
Slovensko trgovstvo zato odločno in z vsem poudarkom zahteva, da se v interesu kmeta samega in vsega gospodarstva moratorij ukine, razdolžitev kmeta pa naj izvede država po svojih denarnih zavodih.
II.
štiriurni delavnik ob nedeljah za podeželske trgovine
Dolgoletna težnja slovenskega podeželskega trgovstva je, da se dovoli ob nedeljah štiriurni delovni čas. Podeželsko trgovstvo in trgovstvo v podeželskih trgih je vezano na konzumente, ki se zalagajo z blagom ob nedeljah, da je dosedaj dovoljeni dvourni delovni čas, znatno prekratek.
Trgovstvo apelira zato v zrnislu 3. odst. § 152 zakona na ministra za trgovino in industrijo, da čimpreje v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje izda na osnovi § 152, točka 2 obrtnega zakona uredbo o delovnem času, v kateri naj uvažuje težnje po štiriurnem delovnem času v trgovskih obratih po predlogih stanovske organizacije.
III.
Revizija trošarinskega zakona je nujna
Mnogo težkoč povzročajo trgovstvu tro-šarinski predpisi. Pavšaliranje trošarinske takse za prodajo 'alkoholnih pijač v origi-
referate bomo v prihodnjih številkah objavili.)
Nato so bile prečitane resolucije, ki so Ibile soglasno in z odobravanjem sprejete.
Zaključek občnega zbora
Pred koncem občnega zbora je bilo treba še določiti, kje naj se vrši prihodnji občni zbor. Predlagani so bili Kamnik, Bled, Krško, delegati iz Kamnika pa so s svojim povabilom prodrli in se vrši prihodnji občni zbor v Kamniku.
Ob koncu zborovanja so zborovalci še zbrali 601-— Din za Sokolski dom, ki se gradi v Laškem, da se na ta način zahvalijo za gostoljubnost Laškega in še posebej sokolskemu orkestru, ki je na družabnem večeru po predkonferenei ves večer z lepo godbo razveseljeval udeležence zborovanja.
S kratkim in vzpodbudnim govorom se je nato predsednik Kavčič zahvalil vsem zborovalcem za njihovo živo zanimanje ter vsem referentom za njih lepe in temeljite referate.
V vsakem pogledu uspeh je bil 12. redni občni zbor Zveze!
nalito zaprtih steklenicah v trgovinah je krivična.
Slovensko trgovstvo zato odločno zahteva, da se taksa za prodajo pijač v originalno zaprtih steklenicah odmeri po prodani količini, odnosno, da se taksa prevali na polnilca steklenic.
Nujna potreba je, da se izvrši revizija trosa rimskih predpisov, ker vinogradniku niso prinesli nikakega izboljšanja obupnega položaja, marveč znatno oškodovali trgovca in gostilničarja, zlasti pa tudi dohodke samouprav.
Trgovstvo radi tega zahteva nujno revizijo trošarinskega zakona.
IV.
Karteli se na.i odpravijo!
Državna uprava je monopolizirala mnogo trgovskih predmetov, med katerimi je občutno prizadela našo trgovino in industrijo monopolizacija šolskih zvezkov.
iPravtako nameravajo samouprave dn občine ustanavljati vedno več novih podjetij, s čimer neposredno ogrožajo našo trgovino in obrt.
Zato odločno protestiramo proti uvedb; monopola na šolske zvezke in zahtevamo, da se dajo zvezki v prosto prodajo trgovini kakor tudi proti nameri samouprav, občin in državne uprave po snovanju lastnih podjetij.
Odločno zahtevamo tudi ukinitev vseh kartelov.
Za dvig naše lesne trgovine
Slovensko trgovstvo, razpravljajoč o gospodarskem položaju naše lesne trgovine, ugotavlja, da se ta iz narodno-gospodarske-ga in narodno premoženjskega pogleda važna izvozna stroka nahaja v izredno težavnem in kritičnem stanju. Kriva tega položaja je poleg neugodnih mednarodnih gospodarskih razmer tudi v veliki meri popolna neorganiziranost naše jugoslovanske lesne trgovine in industrije, devizni predpisi glede izdaje uverenj, predpisi prekomerno visoke prevozne tarifo in neusmer-jenost naše zunanje — trgovinske lesne politike.
Slovensko lesno trgovstvo stavi radi tega kraljevski vladi nujno zahtevo:
1. da z uredbo po predlogih naših strokovnih organizacij uredi izvoz lesa in upo-stavi avtonomno organizacijo jugoslovanske lesne trgovine in industrije po produkcijskih področjih pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki naj daje smernice naši lesni izvozni politiki.
2. ob splošni tendenci po kontnigentira-nju uvoza lesa, naj se stremi za dosego
čim ugodnejše kvote, ki naj se v notranjosti države porazdeli na posamezna produkcijska področja po ključu, ki naj ga sestavi ministrstvo za trgovino in industrijo na osnovi železniške statistike.
3. Z ozirom na to, da dosegajo železniške prevozne tarife v notranjem prometu 2/3 in celo več vrednosti blaga, kar naj-občutueje ovira notranji blagovni promet, naj se prevozne tarife ob upoštevanju paritete, tako za notranji kot izvozni promet znižajo za 50 odstotkov.
4. Z ozirom na mnogo milijonov dinarjev znašajoče terjatve naših izvoznikov na Madžarskem, do katerih kljub ponovnim intervencijam ne morejo proti, zahteva slovensko lesno trgovstvo, da kr. vlada nujno uredi odnošaje z Madžarsko v tem zrnislu, da se terjatve naših izvoznikov likvidirajo in uredi aranžman z ogrskim lesnim tržiščem, ker obstoja resna nevarnost, da to tržišče povsem izgubimo.
Proti vsem privilegijem!
Po čl. 8, odst. 2 a zakona o davku na poslovni promet so nabavi jalne zadruge državnih nameščencev in njihov Savez dolžni plačevati ta davek samo na promet, katerega vrše, da prodajajo svoje presežke nečlanom. Potemtakem je promet nabav-Ijalnih zadrug s člani oproščen splošnega davka na poslovni promet.
Ob uveljavljenju skupnega davka se je davčna prostost zadrug omejila in so dolžne plačevati skupni davek vse one osebe, ki bodo v uredbah o skupnem davku predvidene kot plačniki skupnega davka. Če torej nabavljalna zadruga proizvaja kako blago, za katero plača skupni davek pro-(izvJdmilk, ga ni oproščena.
iKljub temu pa mlinski proizvodi v mlinih nabavljalnih zadrug ali Saveza v prometu s svojimi zadrugami ne plačajo skupnega davka.
Ta objava ni v skladu z zakonom in z ozirom na to, da znaša skupni davek na moko 6 odstotkov, povzroča kršitev zakona legitimni trgovini občutno škodo.
Trgovstvo poživlja ministrstvo, da se na-havljalne zadruge podvržejo plačilu skupnega davka za mlinske proizvode.
Medič-Zankl:“r;,.t
klarski kit, laneno tropine ter vse v stroko
Obi ščite aut omatični bufet
D A 1 - D 4 M
Veletrgovina
A. ŠARABON
v Ljubljani
priporota
špecerijsko blage
več vrst žganja, molto ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telefon K. 26-66 Ceniki nn razpolago I 1
■  J
Zahteve slovenskega trgovstva
m
Or. Pi rčeva sladna Itava
Gospodje Irgovci! Ponudile Dr. Pirčevo sla dno kavo Vašim odjemalcem!
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Nobenih predpravic konzumnemu zadružništvu!
Slovensko trgovstvo, razpravljajoč na svoji skupščini o konzumnem zadružništvu, ugotavlja, da je njegovo delovanje iz narodno in državno-gospodarskega stališča škodljivo in zahteva:
1. Kraljevska vlada naj izloči konzumno zadružništvo iz zadružnega zakona in ukine konzumnemu zadružništvu vse prevozne taksne in zlasti davčne ugodnosti, ker
pomemjajo te ugodnosti za trgovino, zlasti ob neenakosti prodajnih pogojev, in tudi za vse gospodarstvo nezdravo tekmo.
2. Ker se konzumno zadružništvo kljub razpisom in odredbam merodajnih oblasti ne drži pri svojem poslovanju določil pravil in zakona ter uvidevajoč, da konzumno zadružništvo izpodjeda temelje naši trgovini in končno, da je tako poslovanje ob močno razviti zasebni trgovini škodljivo in radi davčne prostosti izdatno v škodo tudi državnih dohodkov, — je imperativna zahteva trgovstva, da kraljevska vlada tej opravičeni zahtevi ugodi, — ker bo v nasprotnem primeru, ob sedanjem, trgovstvo ogro-žujočem razvoju konzumnega zadružništva, samo prisiljeno, da se bo pričelo združevati v prodajne in nakupne zadruge, uživajoč pni tein ugodnosti, ki jih zakon nudi zadrugam.
3. Z ozirom na finančne prilike, naj kraljevska vlada črpa dohodke iz obdavčenja po konzumnih zadrugah An društvih prodanega blaga in is tern olajša finančni položaj in tudi razbremeni z davščinami preobremenjeno trgovstvo.
4. Opozarja kraljevsko vlado, da tako privilegirano stanje konzumnega zadružništva povzroča v vrstah trgovstva mnogo nezadovoljstva in ogorčenja ter da občuti v tem zapostavljanje interesov in očitno krivico — trgovini.
5. (Trgovstvo zavedajoč se, da vestno vrši svoje dolžnosti napram narodnemu gospodarstvu in državi, odločno zahteva, da se neenakost v pravicah in dolžnostih med njim in konzumnim zadružništvom izravna in po zgorajšnjih predlogih zaščitijo interesi trgovine.
Obvezno socijalno zavarovanje trgovstva
Slovensko trgovstvo, razpravljajoč na XII. rednem občnem zboru Zveze o obligatorni izvedbi socialnega zavarovanja trgovstva v zmislu § 384 obrtnega zakona in ugotavljajoč velik socialni pomen zavarovanja, prosi gospoda ministra za trgovino in industrijo, da v sporazumu z gospodom ministrom za socialno politiko in narodno zdravje izda čimpreje uredbo o izvedbi socialnega zavarovanja trgovstva po predlogih in načelih naše stanovske organizacije.
Vse irgcvce epezar/ame
na Dopisno trgovsko šolo
Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči
vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanie blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, francoščino in ostale svetovne Jezike
ffiimdbe.pouDt&emniJ
Prodaja hrastovih hlodov. Kr. direkcija šum v Vinkovcih bo prodala dne 8. oktobra t. 1. potom pismenih ponudb 885 m2 hrastovih hlodov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Priporoča se
GREGORC Ko.
LJUBLJANA
V eletrgovina špecerijskega in kolnnijalnega blaga, raznega žganja in špirita
TELEFON: 22-46	Brzojavi:	GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe !
XI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, dne 17. septembra 1932. Zadnji čas je zopet oživela kupčija in so prešle precejšnje množine hmelja v drugo roko po cenah do 17 dinarjev in čez za 1 kg. Mali producenti rajše predajajo kot veliki, ki pričakujejo za svoje lepo blago tudi precejšno izboljšanje cen.
Društveni odbor.
XjttMjdtiah bonu
Tečaj 19. septembra 1932.	Povpra sevanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	230651	2317-87
Berlin 100 M		1365-97	1376-77
Bruselj 100 belg . . .	796 07	80001
Budimpešta 100 pengO	—•—	—"—
Curib 100 fr		110835	1113-85
London 1 funt .	199-53	201-13
Newyork 100 dol., kabel	_•—	
Newyork 100 dolarjev	5727 70	5766-96
Pariz 100 fr		225-27	226-39
Praga 100 kron		169-90	170-76
Stockholm 100 Šved. kr	—	—
Trst 100 lir 		294-35	29675
%ovelu
Vesti, da bo povišan ažijo na carine in carinske dajatve, so popolnoma neresnične.
3000 vagonov pšenice in koruze je od 1.
oktobra 1. 1. razdelila naša vlada med pasivne kraje.
Lesna industrija »Bosua-Bois« bo 1. oktobra ustavila delo, vsled česar bo izgubilo 700 delavcev in 795 železničarjev delo.
V tiranskem procesu proti albanskim nacionalistom je bilo obsojeeuih na smrt 7, na dosmrtno ječo 14, 13 nacijonalistov pa na težko ječo 15 let. Vsi obsojenci pripadajo najodličnejšim albanskim nacijonal-nim krogom.
Vsled nemške zahtevke po enakosti v oboroževanju zahteva francoski polkovnik Fabri zopetno zasedbo Porenja, admiral La Priere pa takojšnjo zgraditev oklopnice »Dunquerque«.
Že v 24 urah S' SSvSJs;
klobuke itd. Skrohi
in svetlolika srajce, ovratnike in manšete.
Pero. suši, inonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenburgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
Ker se liberalna stranka ne strinja s sklepi ottavske konference, bi mogla še ta teden izbruhnili kriza angleške vlade.
Praška fabrika za plinske maske je prišla v konkurz. Aktiva fabrike znašajo 7 in pol, pasiva pa 13'1 milijon čeških kron. Tvrdka ponuja 50% sporazum.
Veliki ameriški koncem Insull je prišel v konkurz. Pasiva znašajo 226 milijonov dolarjev.
Na Poljskem pada število brezposelnih in se je v zadnjem tednu zmanjšalo za 9783 brezposelnih.
Kljub zmanjšanemu izvozu je nemška trgovinska bilanca še vedno aktivna. Njena aktivnost je znašala v prvih osmih mesecih letošnjega leta 765 milijonov mark.
Razglašeni konkurzi in poravnave
Razglašen je konkurz o imovini trgovca Orla Huberta v Šoštanju; upravitelj mase odvetnik dr. Terdič. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Šoštanju dne 29. septembra ob 1060 Terjatve priglasiti pri istem sodišču do 31. oktobra.
Nadalje je razglašen konkurz o imovini trgovca Franceta Vidmarja v Nevljah pri Kamniku. Upravnik mase dr. Trampuž, odvetnik v Kamniku. Prvi zbor upnikov piT sodišču dne 23. septembra, oglasitveni rok do 28. oktobra.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Stareta Franca, lastnika hotela Olimpic« na Bledu. Poravnalni upravnik dr. Triller, odvetnik v Radovljici. Narok za sklepanje poravnave dne 22. oktobra pri sodišču v Radovljici.
Poravnalni upravitelj pri uvedbi poravnalnega postopanja o imovini urarja Wachterja v Novem mestu je advokat dr. Režek v Novem mestu. Poravnalni narok pri sodišču v Novem mestu dne 20. oktobra ob pol 14.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Bled.
Dan vpisa: 23. avgusta 1932.
Besedilo: Jugo-Rhombrrg & Co, družba z o. z.
Z notarskim zapisom z dne 14. junija 1932 so se izpremeoiite točke petič, devetič, trinajstič, štirinajstič, družabne pogodbe ter so se sprejeli novi dodatki v točkah dvajset do dvajsettretji.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 12. avgusta 1932.
Firm. 620 — Rg C IV 54:7.
*
Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 20. avgusta 1932.
Besedilo: Tovarne klobukov in slamnikov Ladstiitter, Kurzthaler, Obcrwalder, Stcinbergcr, družba z omejeno zavezo, Domžale.
izbriše se poslovodja Ebner Walter.
Vpiše se poslovodja dr. Berce Janko, prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, kot od tega zavoda predlagani poslovodja.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 19. avgusta 1932.
Firm 712 — Rg C IV 287/5.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. septembra 1932.
Besedilo: Barbič & liadonič.
Besedilo firme odslej: Pio Radonič. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 2. septembra 1932.
*
Firm. 731 — Rg A IV 24/5.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. avgusta 1932.
Besedilo: Lovro Demšar.
Izbriše se zbog smrti dosedanji imetnik tvrdke Demšar Lovro ter vpiše nova imetnica tvrdke Demšar Minka, rojena Jamar, trgovčeva vdova v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 27. avgusta 1932.
Firm. 717 — Rg A II 257/4.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. avgusta 1932.
Besedilo: Jugograd - jugoslovanska gradbena družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 30. julija 1932. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: ing. arh. Pust Bogomir, kon-cesionirani gradbeni mojster v Ljubljani, Streliška ulica 33.
Likvidacijska firma: Jugograd - jugoslovanska gradbena družba z o. z. v likvidaciji.
Podpis finne:	Likvidator	samostojno
podpisuje likvidacijsko firmo.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 12. avgusta 1932.
Firm. 689 — Rg C IV 264/2.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. avgusta 1932.
Besedilo: Ljubljanski oblačilni bazar, družba z o. z.
Izbriše se kot poslovodkinja gospa Rataj Vida.
Zaradi odstopa gospe Rataj Vide od poslovodstva se je izpremenila točka »Petič« družabne pogodbe z dne 15. junija 1926., oprav. štev. 11793, v tem smislu, da bo odslej zastopal družbo ostali poslovodja g. Medica Fran samostojno in podpisoval za družbo na la način, da bo pod pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavil lastnoročno svoj podpis. •
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
dne 19. avgusta 1932.
Firm. 716 — Rg C III 75/10.
R. JUV\ltf, nožar
hiubl ja na, P:e$ernova ulica 18
Priporoča svojo zalogo jeklenega blago : nože, škarje, britve ild. Sprejema vso v lo široko spadajočo popravilo in brušenje.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. septembra 1932 ponudbe glede dobave 10O.(XX) kg portland-oementa: do 27. septembra t. 1. pa glede dobave 1(XX) kg mila. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. septembra L I. ponudbe glede dabave 300 komadov spojk; do 6. oktobra t. 1. pa glede dobave delov za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 10 komadov smirkovih plošč, 1 diamanta za rezanje šip in 5 komadov azbestnih plošč. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave tuša, radirk, barrv, svinčnikov, risalnih žebljičkov itd. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, električnega materijala, žarnic; do 5. oktobra t. I glede dobave raznega kemičnega materijala (bencol, alkohol, glicerin, vosek, eter, sal-mijak, soliter, soda, mast za parkete, razna čistila za kovine, klej, razne kisline, gazo-1 in itd. itd.); do 6. oktobra t. 1. pa glede dobave klingerita, azbesta, fiber in ebonita. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
INVESTICIJE V NEMČIJI
Po vojni je Nemčija izvršila silno velika investicijska dela in ta dela so bila eden glavnih vzrokov, da se je Nemčija v tako ogromnem znesku zadolžila v tujini. Od leta 1930 pa stalno padajo investicije v Nemčiji. Tako so znašale leta 1930 investicije še 10 milijard zlatih mark, leta 1930 že samo še 6 do 7 milijard in v prvih osmih mesecih so investicije znova padle.
Malinovec d
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
• HLEBS, LJUBLJANA
ORUŽBB Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 ~ MESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70
‘Grgovci in industrijci /
Trgovski
Usi
se priporoča ta
inseviv anj e ?
vseh ml: bejmke, uradne .mkla m-“ne,časopise, knjige,večSan
Imi liclc kilvtr iti nČrr>Ji i 7
'vniiisk /ube in poceni!
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA.G REGORClCEVASI.23
‘Uel-25-52\khgram iTiskarnalllerkur.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.