Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 11 Ljubljane s vin. \ LjuDljsnu v ponedeljek, 8. aprila 1914. Lelo XLll. = Vel j g po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35' — V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi preltman mneCno „ 1*70 s Sobotna izdaja: = u celo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserat!: Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst. PorDCna oznanila, zahvale, osmrtnice iti: enosiolpna peiitvrsta po 2 J vin. Poslano: , enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red na- Drednlitvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. ZKV* Današnja številka obsega 6 strani : Jugoslovansko nacionalistično gibanje. Na slovanskem jugu se opaža v zadnjem času močno nacionalistično gibanje. Razume se, da igra pri tem prvo vlogo mladina. Stvar je podobna onemu vršenju, ki se je v prvi polovici devetnajstega stoletja na apeninskem polotoku izkristaliziralo v »Giovine Ita-lia«. Na vsak način zasluži upoštevanja. Če bi kdo mladini nacionalno navdušenje sploh zameril, bi ne imel prav. Boljše je, če mladina stremi za narodnimi ideali, kakor cla hlasta za modnimi neumnostmi ali pa se polenjuje v počutnem uživanju. In če mladina v svojem meglenem entuziazmu rada prekoračuje meje, je to manj kvarno nego iz prezgodnje dozorelosti izvirajoča bla-ziranost in iz zgolj egoističnih razlogov pohajajoča modrost. Gorje narodu, ki nima več plemenitih čustev prekipevajoče, samo sebe tvegajoče mladine! Vendar pa nam najnovejše nacionalistično gibanje v jugoslovanskih deželah ne more ugajati. Njegova najusodnejša napaka je, da ima popolnoma neverski značaj na sebi, dasi noče imeti s starim liberalizmom opravka. Brez verskega duha pa ni pravega in trajnega idealizma. Mi spominjamo samo na žalostni konec prvega narodno-radikalnega gibanja na Slovenskem. Današnji nacionalisti pravijo, da puščajo vero popolnoma na strani, a sc s tem prav nič ne opravičijo. Ta verski indiferentizem ali akonfesionalizem je dejansko, čeprav se ta ali oni tega čisto ne zaveda, protiversko svoboclomisel-stvo, ki bi se ga nacionalisti za videz radi ognili. Zato katoličani ne morejo z njimi. Ne glede na to, cla smatramo vsako nacionalno gibanje, ki naj bo jugoslovanskim narodom v resnično korist, za ponesrečeno, če je ne vodijo globoki religiozni vzori, nam mora biti predvsem mar, cla Slovenci in Hrvati ohranimo katolištvo, ki je z našfi narodno bitnostjo tako tesno združeno. Kar se pa tiče Srbov, nimamo na njihovo versko življenje nobenega vpliva, če bi pa šlo za to, da živimo z njimi skupaj, nam naše katoliško svetovno naziranje daje tudi pravec za potrebno sodelovanje z njimi, ne da bi bilo treba le pičice naših katoliških principov žrtvovati. Verskega indifercntizma pri rešitvi jugoslovanskega narodnega vprašanja torej ne rabimo; le škodljiv je in za najvišje interese našega in hrvatskega ljudstva poguben. Potem je pa jugoslovanski nacionalizem, kakor se sedaj propagira, tudi sicer pogrešen. Prinesel bi, kakor ga svobodomiselna mladina propagira, koristi le srbstvu, ne pa, nam in Hrvatom; nam še najmanj. Ali jc narodno edin-stvo mecl Slovenci in Hrvati na eni ter Srbi na drugi strani brez ozira na politično plat tega vprašanja mogoče, že to je veliko vprašanje. Slovenci in Hrvati bi sc po' našem mnenju s časom lahko v en narod stopili, Srbi pa zelo neverojetno, ker bi svoje zelo izrazite narodne individualnosti po vsej priliki ne hoteli in ne mogli žrtvovati, ako bi šlo za res.v O nasprotstvu med katoli-čanstvom in pravoslavjcm, ki pride tu v prvi vrsti in bistveno v poštev, naj gotovi sanjači ta faktor izločujejo, kolikor hočejo, smo že govorili. Toda če hoče kdo o tem kulturnoetničnem edin-stvu sanjati, naj, dokler ni efektivne škode. Kolikor se s tem pospešuje naša znanstvena, leposlovna, gospodarska kultura itd., more biti tudi koristno. Če pa gre kdo delj in daje svojim idejam politično barvo, nam donaša veliko škodo, naj izvira to iz kakršnegakoli nagiba. Kljub narodno tako nezadovoljivim razmeram na avstrijskem jugu, ni pri nas resne iredente. Pač pa se ravno iz nacionalistično-omladinskih krogov slišijo dostikrat take fraze, cla se, tudi z mladostno nepremišljenostjo ne morejo opravičiti. Pravzaprav stoji stvar psihologično tako: mlad človek sam .ne ve prav, kaj jc in hoče. Vse vre v njem; staro mu spričo krivic, ki jih vidi v najživejših barvah, izginja spred oči in pred njim vstaja nekaj novega, ki je čisto megleno. Besed pa mladi človek ne izbira. Marsikateri nemški hofrat se jc v mladosti ravnotako izražal kakor se danes kak ogorčen Jugoslovan ali pa še hujše. Toda mi se v tem oziru ne smemo dati zapeljati tako daleč kakor drugi narodi v Avstriji. To je tisto. Za nas je jasno, cla nas na Avstrijo vežejo premnogi idealni nagibi. Če bi pa imeli govoriti s kom, ki teh ne razume, ampak presoja vsako državno-pravno vez z golega interesnega stališča, bi mu čisto enostavno rekli: Razpad Avstrije bi pomenil, da bodo Slovence razdelili kakor Gospodov plašč pod križem. Ta. zavest živi v vseh Slovencih ali izrečno ali lalentno; toda česar marsikdo ne pomisli, je to, da je že samo vsaka le količkaj z iredento le grozeča fraza za nas kvarna. Rumuni na Ogrskem si kaj takega lahko dovolijo, Slovenci pa. ne. Saj Nemci in Italijani že naše simpatije s Hrvati za ve-leizdajo proglašajo! In politični efekt je, cla nas še bolj pritiskajo. Seveda, je vlada na čisto napačni poli, če misli, da, mora zoper pojave takega z nepremišljenimi frazami delujočega radikalizma nastopati z istotako radikalno persekutivno politiko. Zgodovina devetnajstega in dvajsetega stoletja od velike revolucije sem uči, da fo se tako gibanja s tem le ojačila. Pri nas hi bila, najbolj verojetna posloclica ta, da bi se radikalizem v škodo države in našega naroda prav vsled persekutivno politiko v resnično nevarno smer obrnil. Vlada naj se cla prepričati, da njej ne kaže nič drugega kakor pravična narodna politika — j u g o s 1 o v a n-s k i h o m e r u 1 e! Če ne, so utegne zgoditi prav to, kar hi bilo za nas in za državo najhujšo. Kar se nas tiče, je naša pot jasna. Naša moč je v naših idejah in lo s silo idej hočemo zmagati. Te nam pa pravijo, cla bodi naš narodni boj osvetljen od večnoresničnega krščanskega načela. Naša mladina naj to pomni in uva-žuje. S pomočjo tega načela nam bo vso probleme, ki jih krije v sebi jugo-slovanstvo, lahko rešiti. i------------- Slovensko p!MS!/e flruslvo je imelo v soboto zvečer v »Narodnem domu« svoj redni 21. občni zbor. Predsednik dr. Tominšek je, uvodoma pozdravil navzoče zborovalce, predvsem zasiopnike podružnic. Povdarjal jc, da jo bilo preteklo leto delo odbora osredotočeno na novi hotel »Zlatorog': ter na vzdrževanje in izpopoinjenjo koč in drugih planinskih naprav. V listih se je čitalo o zborovanju nemških prometnih društev, na katerem sc jo. govorilo o sporazumnem delovanju med sekcijami nemškega planinskega društva in Slov. planinskim društvom, da hi se z ene ali druge strani ne posegalo v drugi delokrog. Tozadevno inicija.tivo je dala Savinjska podružnica S. P. D., ki se je hotela v tem smislu dogovoriti z nemškimi društvi. Dogovor je bil v tem oziru že narejen, a vse so preprečili nemški nacionalci s Koroškega. Iz tega razvidimo, cla jo vsak sporazum nemogoč, sicer pa Slov. planinsko društvo tudi no potrebuje nobene pomoči ocl drugih. Za svojim delovanjem ima društvo našo ljudstvo in vse važne javne faktorje, vslecl česar ni povoda, bati se, cla bi nazadovalo. Svoje delo v bodočem letu ho društvo osredotočilo na to, cla, postavi svoje gmotno stanje na zanesljivo podlago, kajti stavbe, ki jih jo v zadnjih lotih zgradilo, so tako veliko delo, da bodo za nekai let zado- stovale. Predsednik sc zahvaljuje vsem podpornikom in sc spominja umrlih članov v preteklem letu, pri čemur vstanejo zborovalci v znak sožalja s sedežev. Iz poročila tajnika Josipa Haupt-mana posnemamo: Slov. planinsko društvo jo imelo koncem leta 1913. 24 podružnic. Osrednjo društvo je imelo 100i članov, podružnice skupaj 2381 članov, skupaj 3385. Število članov se je od lani pomnožilo za ti i članov. V tem poslovnem letu je nemila smrt odvzela več zvestih članov, in sicer so preminili gospodje: ces. svetnik Ivan Murnik v Ljubljani, župan v Po-stojini Gregor Pikol, Janko Lenassi v Logatcu, Ludovik Štricelj, načelnik gasilnega in reševalnega društva, ter profesor Milan Pajk, oba v Ljubljani. Osrednji odbor jo imel v pretočenem letu 49 rednih odborovih sej in več oclsekovih sej, občni zbor pa se jo vršil 30. aprila. Prejeli in rešili smo 1380 dopisov in naznanil. Društvo je tudi to leto napredovalo in doseglo lepe uspehe. »Planinski Vestnik« vsestransko ugaja. V tem letu je prinesel 18 umetniških slik in 25 slik v tekstu ter panorame in zemljevide. Naša dolžnost jo, cla so na tem mestu prisrčno zahvalimo onim, ki so se trudili in žrtvovali za naš list in mu pripomogli do odličnega ugleda. Odbor je uredil v društveni sobi informacijsko pisarno za čas sezone, v kateri se je dajalo razna pojasnila in informacijo o turah, markiranih potih, o kočah, sestavljalo potne načrte, izdajalo legi ti mafijske karto dijakom itd. Pisarno je vodil odbornik g. Badiura. Dno. 19. februarja sc je priredil v Mostnem domu dobro uspeli skioptični večer. Gg. Kunaver in Badiura. sta na tem večeru razkazovala najzanimivejše partije, iz kamniških planin, Karavank in Julijskih alp. V reklamne svrhe so se storili tudi sledeči koraki: Udelcžnikom dijaških skupnih izletov so se dovolilo razne olajšave v kočah; mednarodnemu športnemu društvu oziroma članom tega društva so se dovolili v kočah osrecl-nega društva ugodnosti, kakor jih imajo člani drugih planinskih društev. Podružnicam so. je priporočalo, da store enake sklepe glede svojih koč. Odbor jc sodeloval pri izdajah in ureditvah turističnih spisov in zemljevidov ter so prizadeval, da pridejo v zemljevide in strokovne spise pravilna imena naših krajev. Izdal in založil je razne lepe razglednice ter zemljeviclno, karte. Posebno primerne in za turiste ugodne so zemljevidnc karte (Tourenkarten) v obliki razglednice dvojne velikosti, v katerih so pota, naše koče in dohodi na način specialnih zemljevidov pravilno napravljeni in s pravilno nomenklaturo opremljeni. Glede naših turistovskih naprav nam je poročati, da se je glavna pozornost obračala na hotel »Zlatorog«. Tudi ostale koče so sc popravljalo in adaptirale. Za več koč so se preskrbele nove domače lekarne, opremile s svežim materialom in sc, oskrbelo nekoliko najpotrebnejšega orodja za rešilne namene. To leto pa dobe vso važnejše kočo oziroma postojanko, rešilno orodje, to je primerno nosilko, vrv, svetilko, obvoze, ročno lekarno in drugo potrebno opremo. Ti predmeti so že naročeni. Nameravano novo stavbo vrk Črne prsti je prevzela vrla tržaška podružnica. Osrednji odbor ji je prepustil v ta namen svoj stavbeni prostor in pa staro Orožnovo kočo brezplačno, Prepotre.bno stavbo kože na Križkih Podeli bo najbrž izvršila delavna češka podružnica. Potrebni stavbeni prostor, ki jo last osrednjega društva, ji je na razpolago in se ho ta važen načrt v najbližji bodočnosti izvršil. Za kočo na Nanosu so priprave v tiru. Znaten znesek jo že, nabran in naložen. Število gorskih vodnikov v naših krajih no zadostuje naraščajočim potrebam, skrbeti jo treba za naraščaj, treba jo mladih krepkih moči. Zato je osrednji odbor sklenil av-torizirati več novih vodnikov. Avtorizi-ral jc preteklo leto Tožbarja iz Trente, pred kratkim pa Komaca, tudi iz Trento. Letos so jih bo več. Ako se zglasi primerno število aspirantov, so bo zopet priredil tečaj za gorske vodnike. Osrednji odbor je prispeval tudi k stroškom za vzdržavanje omnibusvoženj iz Bohinjsko Bistrice clo Ukance. Tudi preteklo leto jo bilo našemu društvu sojeno voditi oziroma udeležiti se rešilnih ekspedicij oh slučajih nesreč. Osrednji odbor je objavil in izdal v časopisih potrebno odredbe za zimski posot naših koč. Častnemu članu profesorju gosp. dr. Cliodounskyju v Pragi jo oh njegovi TOletnioi odbor pismeno čestital. Promet v naših kočah jc bil vzlie slabemu vremenu letos primerno dober. Število obiskovalcev je bilo povoljno in tudi v gmotnem oziru smo lahko zadovoljni. O delovanju podružnic naj omenimo, da so nekatere v istini zelo agilne in podjetno in v pravem pomenu besede stebri delovanju Slovenskega planinskega društva. Odkritosrčno mora odbor priznali, da hi društvo nikakor no moglo doseči toliko važnega društvenega smotra brez izdatne pripomoči in podpore raznih činiteljov. Ocl mnogih podpornikov in darovalcev naj omenim le nekatere, ki so naše delovanje podprli z izdatnimi gmotnimi prispevki, kakor: deželni odbor, ki je za to loto naklonil 4000 K podpore, ministrstvo za javna dela jo naklonilo 1000 K, mostna občina ljubljanska s 1000 K, volilo ,1. Gorju pa iz Proseka 100 itd. Poročilo so je odobrilo. Iz blagajniškega poročila g. Suš ter« šiča posnemamo, da jo imelo S. P. D. v preteklem letu: dohodkov 150.475 K. 39 h, izdatkov 148.309 K 50 h, ostanek v blagajni jo znašal 2165 K 89 h. Denarni promet jo znašal 298.784 K 89 h. Kočo so imele dohodkov 39.158 K 9 h, stroškov (oskrbovanje) 31.516 K 25 h. Adaptacijo in inventar v kočah so veljalo 50.854 K 6 h. Premoženjsko stanje društva je naslednje: aktiva 209.707 Iv 24 h, pasiva 85.207 K 36 h, čisto premoženje 124.499 K 88 h. Proračun za leto 1914. izkazuje 38.502 K 61 h izdatkov, 34.165 K 89 h dohodkov, 4336 K 72 h primanjkljaja. — Na predlog progledoval-ca računov g. Mejača sc je izrekla blagajniku zahvala in absolutorij. Pri volitvah so bili izvoljeni soglasno v odbor: dr. Tominšek, odvetnik; Iv. Macher, licejski ravnatelj; .los. llaupt-man ofioijal trg. in obrtne zbornico; Iv. Mlakar, profesor; -los. Šuštcršič, blagajnik Mestne hranilnice; inž. Viktor Skaberne, dež. stavbni nadkomisar; inž. Leon Mencinger, dož. savbni komisar; dr. Demšar, zdravnik; Oskar Skušek, pristav Avstro - ogrsko banke; Ivan Korenčan, trgovec; Ivan Ogorelec, posestnik; kot namestniki: Rudolf Badiura, dež. ofioijal: Jos. Kunaver, mestni tehn. uradnik; Rud. Rozman, knjigovodja; kol pregledovalca računov: Iv. Mejač, trgovec; Henrik Lincltncr, dež, knjigovodja. Pri slučajnostih jo priporočal gošp. V rabi, naj hi so prirejali skupni izleti. Dr. Tominšek jo odgovarjal, da hi to povzročalo pač težavo, vendar bo pa odbor, da pridobi mladega naraščaja, skušal prirejati take izlete v najbližnjo okolico. Nato se jo občni zbor zaključil. X X X Novoizvoljeni odbor sc jo po končanem občnem zboru sledeče konstituiral: predsednik dr. Tominšek, predsednikov namestnik Iv. Macher, tajnik Ilaupt-man, tajnikov namestnik Mlakar, blagajnik šuštcršič, blagajnikov namestnik Skušek, prvi gospodar Korenčan. drugi gospodar Ogorelec. DALMATINSKI SABOR. Dalmatinski sabor sc skliče po Velik; noči. Vlada mu predloži voiilnore-formni načrt. Rgro-Mercurjm moniputt pred sodiSCem. (Izpred deželnega sodišča.) V soboto ob 5. uri popoldne je proglasil dežclnosodni svetnik Milčinski kot predsednik senata v razpravi proti \gro - Merkurju sledečo razsodbo: Abtoženci dr. Gregor Žerjav, Josip Lenarčič, Ivan Rozman in Gabrijel Cohen so krivi pregreška zoper varnost lastnine v zmislu g 180. kaz. zak., 1. in 3. odstavka splošnega dela; Oton Bayer pa v zmislu § 186. kaz. zak., 1. odstavka splošnega dela, ker so kot člani Agro - Merkurja prišli v konkurz in niso mogli dokazati, da se je to zgodilo brez njihove lastne krivde. Oprosti se Oton Bayer od obtožbe po § 186. kaz. z., 3. odstavek splošnega dela in Gabrijel Cohen od obtožbe po § 1. zakona z dne 25. maja 1883, štev. 78. drž. zak. in hudodelstva nezvestobe v zmis.a § 183. kaz. zak. Obsodijo se po § 486. kaz. zakona: Dr. Gregor Žerjav z uporabo §§ 266., 260. b na 4 mesece navadnega zapora, poostrenega s postom vsak mesec; Ivan Rož m a n z uporabo §§ 266., ¿60. b, na 4 mesece navadnega zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. Oton Bayer z uporabo 266., 260. b na 2 meseca navadnega zapora, poostrenega s postom vsak mesec; Gabrijel C o h e n na 5 mesecev hudega zapora, poostrenega z enim postom vsak mesec, pri čemer se všteje Ttedenski preiskovalni zapor; Josip Lenarčič z uporabo §§ 266., 260 b na 4 mesece navadnega zapora, poostrenega z enim postom vsak mesec. Vsi obtoženci se obsodijo na povračilo stroškov, zahtevki zasebnih udeležencev pa se zavrnejo na civilno pravno pot, ker se še niso ugotovile vsote posameznih zahtevkov. Razlogi obsodbe navajajo med drugim: Vzroki, da je prišel Agro - Merkur v konkurz, so pred vsem ti, da se je na nepostaven in nereden način izrablja kredit od strani Zveze slovenskih zadrug. Načel-stvo ni bilo kos svojim nalogam, ki bi jih moralo izvrševati, nastavljalo pa je tudi osobje, ki ravno tako ni bilo kos svojim nalogam. Oni dogodki, ki so se navajali kot nesreča, pridejo malo vpo-štev, ker je ta nesreča v zvezi s prekoračenjem delokroga načelstva. Pasivnosti so si bili v svesti že prej, preden so napovedali konkurz, kar je Cohen tudi sam priznal. Istotako so si bili svesti pasivnosti ljubljanski člani načelstva že začetkom januarja 1910, kakor tudi pozneje, ko so pustili sestavljati bilance. Le glede Bayerja je mogoče, da se zadnje čase ni subjektivno brigal za poslovanje načelstva, zato se jc tudi oprostil od obtožbe v zmislu 3. odstavka S 486. Istotako se je oprostil Cohen od obtožbe radi onemogočenja eksekucije, ker se mu ni dokazal namen, oškodovati Agro - Merkurja in ker je izkupljeni denar porabil za poplačilo drugih upnikov. Istotako se sodnija ni prepričala, da si je Gabrijel Cohen kot upravitelj tržaške podružnice Agfo - Merkurja prilastil sledeče zaupane zneske, in sicer: a) znesek 50 kron 74 vin., izročen mu od Angele detla Vedova; h) znesek 900 K, vročen mu od trgovca J. Šusteršiča; c) znesek 570 kron, izročen mu od, Josipa Comiglia; skupaj 1520 K 74 vin. — Dr. Žerjav in Rožman ne odklanjata krivde kot člana načelstva, med tem ko jo Lenarčič odklanja. Čudno pa je, da bi Lenarčič ne vedel ničesar o stanju Agro - Merkurja, to bi bilo mogoče le, ako hi nalašč mižal. Lenarčič jc vedel o nastopu Kmečke posojilnice proti Zvezi slovenskih zadrug, kakor tudi to, da je zveza odpovedala Agro - Merkurju kredit. Sicer je pa Lenarčič kot načelnik Agro - Merkurja zanemarjal vse zakonske določbe, kar je razvidno zlasti iz tega, da je Agro - Merkur posloval brez nadzorstvenega sveta. Lenarčič jc tako postopal vzlic opozoritvam od strani raznih oseh. Kar-so tiče Bayerja, je omeniti, da Bayer sam priznava, da jc po svojem naznanjenem odstopu še nadalje zahajal k Agro - Merkurju. Omeniti pa je, da nalagajo pravila dela vsem članom načelstva, ki so tudi vsi odgovorni po zakonu, ali se potem udeležujejo poslovanja ali ne. Značilno je, da so se kljub pasivnosti dajala izplačila še 3 dni pred konkurzom, ki je bil otvorjen dne 15. oktobra. Pri obeh obtožencih se je smatralo za obtežilno, da so pasiva zelo visoka. Za olajšalno pa se je polog drugega smatralo to, da nekateri šc niso bili kaznovani. Proti razsodbi so vsi obtoženci priglasili ničnostno pritožbo ter vzklic zaradi previsoke kazni. S to razsodbo je kazenska stran tega nesrečnega podjetja končana. Končan in pokopan pa Agro - Merkur še ni, ker se bo vsa zadeva prevalila na civilno pravno pot in sc bo še dolgo časa proces vlekel. Ta proces je bil pa za slovensko zadružništvo tako poučen in tako značilen, da ne sme noben slovenski za-drugar mimo njega iti. Iz posameznih detajlov, ki so prišli na dan pred sodiščem, se da sestaviti zadružna gramatika, kako jc treba delati, da se kaka zadruga sigurno prej s sveta spravi in nijkaj stotisočev narodnega premoženja zabije. Proces Agro - Merkurja bi bilo dobro, da bi ga nabili na stene vseh zanikrnih in slabo upravljanih zadrug, da bi stal zadružnim organom vedno pred očmi in jim kazal brezno, v katerem bodo končali zadruga in sami. Človek bi se kar za glavo prijel, če pomisli, kakšen velikansk nered in zmešnjava je vladala pri tem zavodu. Tudi najmanjša, najbolj primitivna zadružna načela so bila gospodom pri Agro - Merkurju nepoznana ali bolje, držali se jih niso. Podpisi članov v neredu, knjige v neredu, liste so iz njih trgali, nobenega sejnega zapisnika, par ljudi je skupaj stopilo, pa je bila seja gotova, brez papirja in svinčnika! Posojila so vsi dajali kar tako pod roko, brez formalnih predpisov, brez sklepov odbornikov, kakor bi sc šlo za par grošev. Tako so bili fospodje sami sebi upniki in dolžniki, kapitalisti in obenem berači, gospodje in hlapci. 15 tisoč kron lastnega premoženja so imeli, jemali pa na ta posojila na stotisoče od posojilnic! Važnih izjav in papirjev, ki hi utegnili načelstvo denarno obremeniti, ni nikjer. So jih kar enostavno proč zmetali. Za načelnika kočevske posojilnice so napravili moža, ki Kočevja še videl ni. Načelnik Agro - Merkurja se je brigal za zavod tako, kakor bi bil ta zavod za prodajanje orehovih lupin. Ves Agro - Merkur ni bil drugega kakor fikcija, kup številk, dolga, žlindre in pokvarjene moke. Agro - Merkur je bil zadružno podjetje, vodilo se je pa popolnoma po kapitalističnih principih. Enega človeka ni bilo zraven, ki hi mel nekaj srca in premislil, da odvisi od dobrega ali pa slabega razvoja te stvari sreča in propast mnogih. Enemu ni prišlo na misel, kako pridejo popolnoma nedolžni člani in prizadeti ljudje do tega, da boclo s špekulanti vred pomandrani in uničeni pod plazom dolgov, ki sc je usul na cclo podjetje. Agro - Merkur je bil kupčijski zavod, vodili so {ja pa ljudje, ki niso imeli pojma o velikih kupčijah, da ne govorimo o komercialni sposobnosti! Ni čuda, če so jih dobili potem Židi pod se. Agro - Merkur je bil narodno - gospodarsko podjetje. Koristil ni seveda nikomur, ne narodu, ne gospodarstvu. Danes leži pod njim nešteto žrtev in pa par zmožnih in nadarjenih ljudi, ki bi lahko v slovenski javnosti nekaj veljali. Tragična usoda! In slednjič! Zavod je bil politično podjetje. Kolikokrat so morale posojilnice in zadruge, včlanjene pri Zadružni zvezi, slišati od liberalnih politikov očitanje, da so politični otroci. Agro-Mcrkur je naravnost klasična priča, kako posega politika narodno - napredne stranke silno občutno v vse zadružništvo, zbrano v Zvezi slovenskih zadrug. Agro - Merkur jc bil ustanovljen iz konkurence proti Gospodarski zvezi. Financirala ga je Zveza slovenskih zadrug. Ampak politika je hotela drugače. Ljubljanski trgovci, steber narodno - napredne stranke, je pritisnil, pritisnil je tudi izvrševalni odbor stranke in že takrat je bil zapisan Agro-Merkur med mrliče. Kako kruto se v politiki vse maščuje! Liberalna stranka in dr. Tavčar sta bila krvav boj proti gospodarski organizaciji našega kmeta. Dr. Tavčar je ropotal na Dunaju v zbornici, »da podpira poljedelsko ministrstvo očitno goljufijo«, ker jc dalo slovenskim zadrugam »pav kron podpore. Zadruge so imenovali »škandal vseh škandalov«, »sleparjenje«, »kamilični čaj za. slovenskega, kmeta«, »organizirano sleparstvo«. Trobili so hoj na nož na »klerikalno posojilništvo«, proroko-vali polom in pozivali vlado, naj zadruge zatira. Ker pa ni šlo drugače, so ustanovili liberalni očetje lastne zadruge, naperjene proti kmečkim. Ena teli je bil Agro - Merkur. Preteklo dni pa smo videli načelnika liberalne stranke dr. Tavčarja, kako je kopal z lopato v roki jamo Agro - Merkurju, enemu največjih-liberalnih zavodov. On, ki je rohnel nad našo organizacijo, »češ da naš kmet od njo črka«, je bil priča smrtnih bolečin Agro - Merkurja. Sam mu jo dal srčni sunek, da je prej izdahnil. Ta žalostni dogodek je tudi velik inemento za slovenske zadruge, ki so v rokah narodno - napredne stranke. Stranka je nam.-eč igrala pri tem nad vse žalostno vlogo. Namesto da bi zavod rešila, ga je sama ubila in še z veseljem, kakor bi šli na »ohcet«. Kako lahko bi Lenarčič, ki ima nad poldrug milijon premoženja, vrgel na mizo nekaj tisočev, pa bi bila stvar rešena. Koliko liberalnih denarnih mogotcev je, ki bi se jim čisto nič ne poznalo, če hi nekaj tisočev v ta namen žrtvovali. Niso se našli! Takih mož v liberalni stranki ni. Brez požrtvovalnosti pa nobeno zadružništvo ne gre. Liberalizem je nesposoben za altruistično delovanje. Sicer jc pa propad »Agro - Merkurja nesreča, ne majhna nesreča. Nazadnje je vsak revež, kdor je tepen, naj bet že politikar ali ne. Politične škode liberalna stranka seveda ne bo čutila, ker je vrgla Lenarčiča in dr. Žerjava že zdavnaj s krova. Pač pa bodo čutili to katastrofo mnogi in mnogi, ki so prišli čisto po nedolžnem zraven. Za zadružništvo je pa Agro - Merkur velikanska šola, grenka, ampak silno poučna. Še bo ta proces pomagal, da bo vsaka slovenska zadruga svojo nalogo resno in korektno vzela, napišemo že danes na zadružnem polju v narodno - gospodarsko knjigo velik plus. PARLAMENTARIZACIJA HRVATSKE VLADE. Govori se, da se parlamentarizacija hrvatske vlade v teh dneh izvede. Pod-ban bi bil pl. Nikolič (Srb), pravosodje dobi Badaj, Tropsch obdrži kultus, Ma-žuranič se imenuje za šefa narodnogospodarskega oddelka. RUSKA MORNARICA. Tudi ruska mornarica se hitro dviga. Štirje dreadnoughti — dozdaj ni Rusija še nobenega imela — so že v morje spuščeni. Letošnjo jesen se bodo uvrstili v eskadro. Prihodnje leto bo Rusija v Baltiškem morju razpolagala z osmimi dreadnoughti in štiri napol-dreadnoughti. POIZKUSNA MOBILIZACIJA V RUSIJI SE JE ZAČELA. Poizkusila mobilizacija se je začela 2. t. mes. po eclem carstvu. Od povsod prihajajo v velikih masah rezervisti. Do 15. aprila se bo v evropski Rusiji mobiliziralo 510.000 rezervistov. Vaje boclo trajale od 14 dni do štiri tedne. ITALIJA IN AVSTRIJA. »Corriere della Sera« pravi glede težnje Avstrije priti v posest Lovčena, da imajo Lahi in Slovani (Srbi) skupen interes, da se Avstrija ne polasti ne Lovčena ne Albanije, ker mora Balkan ostati kakršen je; najmanj pa sme priti v odvisnost od Avstrije. To je trdna volja Italije. — To gotovo niso prijateljska čustva. Anketa o Bodoči sezoni slovenskega oiesia iSCa. Gledališka komisija ljubljanskega občinskega sveta je za preteklo soboto sklicala na magistrat enketo, na kateri naj bi se obravnavalo o bodoči sezoni slovenskega gledališča. Predsedoval je enketi občinski svetnik Etb. K r i s t a n, ki je povedal, da je mestna subvencija gledališču izčrpana za celo leto 1914. Gledališka komisija je izročila deželnemu glavarju peticijo na deželni zbor, deželni glavar pa, je rekel deputaciji, da bi tako vlogo moral podpisati kak poslanec; svetoval pa je deputaciji, naj naslovi peticijo na deželni odbor ter je obljubil, da jo potem iz svoje oblasti izroči deželnemu zboru, češ, da deželni odbor sam ni kompetenten, da jo reši. Dcputacija je nato izročila deželnemu glavarju peticijo, naslovljeno na deželni odbor, iz poročil o sejah deželnega zbora pa ni razvidno, da hi bila peticija deželnemu zboru izročena. Nato se jc mestna gledališka komisija še enkrat posvetovala, kaj storiti. Sklenila je sklicati enketo in na enketo povabiti tudi deželni odbor, ker s samim clopisova-hjem je težko doseči sporazum. Deželni odbor pa je sklenil, da ni v stanu, udeležiti se enkete.Kaj definitivnega danes torej ne moremo ukreniti. Za Etbinom Kristanom jc govoril občinski svetnik Pustoslemšek, češ, da je sedaj rešitev nemogoča. Imamo dva faktorja: mestno občino, ki daje vc'ike vsote in deže'"; o''bor ki 'c vsako podporo odklonil, ki za gledali- šče nič ne da in ki stoji na direktno strankarskem siališču. Sporazum je nemogoč, naprej se ne more. Vse onemo-gočuje tudi to, ker so finančna sredstva popolnoma izčrpa-n a. od 31. marca 1. 1. do danes je ob >na dala za gledališke Čez 60.000 kron. Najboljše je slovensko gledališče opustiti za eno ali dve leti. Za klub občinskih svetnikov S. L. S. je izjavil Ivan Štc f e : Naš klub je že lani vneto posredoval, da se je vsaj nekaj rešilo in tudi letos stoji na tem, da se slovensko gledališče mora rešiti, in sicer ne za silo, ampak d e f i n i t i v n o. Z ropotanjern in sumničenjem drug drugega bo pa težko doseči sporazum. Tako je n. pr. popolnoma nepotrebna in neresnična trditev, da deželni odbor nič ne prispeva. Deželni odbor vzdržuje gledališko poslopje, v ka'orem je založen velik kapital. Že to znaša toliko podpore kot znaša mestna podpora, povrh se bo pa moralo slabo gledališko poslopje sedaj temeljito popraviti in to bo tucli velik izdatek. Če se pravi, da deželni odbor in mestna občina ne zaupata drug drugemu, tedaj poiščimo tretji faktor, ki naj stoji med obema, in do takega bi lahko oba: deželni odbor in mestna občina imela zaupanje. To je gledališki ravnatelj, strokovnjak, za kakršnega poznamo g. Borštnika, na katerega naj se gledališka komisija obrne, pod katerimi pogoji bi on prevzel vodstvo. Borštnik naj bi potem sam skrbel, koga angažira za prihodnjo sezono. Morda bi so dala napraviti tudi zveza med ljubljanskim in tržaškim slovenskim gledališčem. Borštnik za letošnjo sezono ni dobil za dramo več subvencije kot 10.000 K, vsa mestna gledališka podpora za letošnjo sezono jc znašala 31.000 kron, več tudi za prihodnjo sezono ne bi veljalo, če se jo pa dalo kaj za prejšnje dolgove, bi to pri računu za letošnjo sezono ne smelo priti v poštev. Najprej rešimo vprašanje slovenske drame, potem pride šele opera na vrsto. Nato se je oglasil občinski svetnik R e i s n e r, ki podpira Pustoslemška. Že radi igralcev no sme gledališka komisija napraviti nobenega koraka več. Gledališka komisija je pred letošnjo sezono v toliko rešila gledališko osobje, da zadnji trenutek ni ostalo na cesti, sedaj pa ne more dajati več upanja, da čakajo igralci na nekaj negotovega. Najbolje je, da slovensko gledišče zaspi za ilekaj časa. Gledališka komisija je napravila svoje in naj se sedaj razidc. Etbin Kristan je nato rekel, da se mora najprej določiti, ali imanlo v gledališču sploh kako pravico ali ne. Od deželnega odbora ni še odgovora, ali in na kak način je sploh voljan omogočiti sezono. Dokler občina tega zagotovila nima, ne more gledališka komisija napraviti nobenega koraka. Komisija je vse storila in je imela tudi nekoliko širši horicont, kot ga ji je pripisoval prof. Reisner. Storila je vse, da bi se koncem ene sezone pričelo z delom za drugo sezono. S 1. oktobr. nikdo ne bo mogel otvoriti gledališča, če ne bo prej iitiel engažiranega osobja in naštu-diran repertoar. Če pride Borštnik 1. oktobra, da mora igrati 8. oktobra., mu bo to nemogoče, ker v takem času še garderobe ne bo mogel pregledati. Govornik hvali bivšo »slovensko« opero, češ, da je bila posebno pod Talichom boljša kot »hrvaška«. Gledališče je tudi deželi potrebno, ker dobro gledišče bi bilo vzorno tudi za odre na deželi. Gledališka komisija naj sedaj naznani občinskemu svetu, da je dovršila svojo na'ogo. Dr. 11 e š i č : Mora sc konec napraviti. Mi smo delo izvrševali, dokler smo ga mogli. Naj bolje je, da deželni odbor izve, da se je gledališka komisija razšla, potem pride vsa dolžnost na deželni odbor in potem pride na vrsto ono z Borštnikom ali s kom drugim. Deželni odbor bo moral kaj ukreniti, ko bo videl, da gledališke komisije ni več. Župan dr. Tavčar'-je izjavil, da je za to, da se gledališka komisija raz-ide, ker za vzdržavanje slovenskega gledališča ni več tiste podlage kot je bila doslej. On nima denarja. Prizna, da jo tudi dežela prispevala. (Pustoslemšek ogovarja.) Zupan: Ne da se tajiti, da 'e gledališče za deželo pasivna točka, ki nič ne da, so samo teoretični prepiri. Tisto. kar je bilo za. leto 1914. namenjeno za slovensko gledališče, je do zadnjega vinarja porabljeno. Za leto 1914- ne more iz mestnih sredstev niti vinarja nakazati za gledališče. Krpati se več ne sme. Gledališču je doslej dajala na leto mestna občina 31.000 K. Odslej bo mogoče vzdržati gledališče le če dežela da 15.500 K in mesto 15.500 K. Po Veliki noči pride deže'ni zbor skupaj, pa naj se to takrat kako reši. Mestna oblina hi bila pri nravi i en a d a1 i za 'eto 19^5. podpore "00 K. Pn"o1a nr- rto°V «•'ni* ra i d- "r. je, kakor poročajo listi iz Budimpešte, iz vrhovnega odbora stranko prava izstopil, ker, kakor so to motivira, po službeni prisegi ne more biti član nobene politične stranke. + Laška univerza v Trstu in srbski glasovi, Belgrajski »Trgovski glasnik« glasilo srbskega trgovstva, poživijo na dijakov v Trstu poziv jugoslovanskih dijakov v Trstu in izraža željo in upanje, da ne bo v avstrijskem državnem zboru noben slovanski poslanec glasoval za otvoritev te fakultete. + Petsto avstrijskih častnikov umi-rovljenih? Kakor poroča »Reichspost«, je vojna uprava pozvala nad 500 častnikov, pripadajočih večinoma generalnemu štabu, in generalov, da zaprosijo za umirovljenje. Vojna uprava se hoče iznobiti starejših oseb v višjih vojaških službah in popraviti, kar sc je zagrešilo s premajhno pazljivostjo pri imenovanju častnikov na bolj odgovorna mesta. Med pozvanci sc nahajajo tudi generali s samo 32 leti vojaške službe. — Na slovenske zdravnike se je obrnil g. Makso Detičok od trgovskega muzeja v Podgorici (Črnagora) potom g. dr. Srneca v Celju, če bi sc našel med njimi kak kompetent za razpisano službo zdravstvenega referenta v Cetinju. Mesto je zelo dobro dotirano in stalno. Interesenti naj sc javijo pri-mariju dr. Gregoriču, ki jim bo podal potrebne podatke. — Umrl je v Mengšu dno 4. t. m. Ludovik Holzer, tovarnar slamnikov, v 42. letu starosti. — Imenovanja. Deželno - vladni koncipist Ludovik Klopčič pri okrajnem glavarstvu v Postojni je dodeljen k ravnateljstvu državnih železnic na Dunaju, namesto njega pa je dodeljen k okrajnemu glavarstvu v Postojni de-želnovladni konceptni praktikant Miroslav Senekovič. — Poštni ravnatelj v Zadru, Ivan Tichy, je imenovan za dvornega svetnika. — Velik požar. V soboto ponoči ob 1. uri je nastal požar v Londolu, župnija Ilrenovice, ki je upepelil sedmim posestnikom ni j h domovanje. Do 12. ure so še ondi čuli, ker so se nekateri mladeniči Odpravljali v Trst na nabor. Zanetila je najbrže zlobna roka. Da ni pihal ravno nasproten veter, bi bila pogorela gotovo cela vas, tako pa le poslopja nacl ccsto v kotu nad znano Babistovo gostilno. Škocla je velika — pred največjim delom spomladanskim. — Utonil jo v potoku ob Drenovem griču, občina Vrhnika, 69 let stari Jožef Hren iz Verda, Izginil je žo v ponedeljek, a našli so ga utopljenega v četrtek dne 2. aprila. Pokojnik je bil strasten žganjcpivec. — V prodajalni katoliškega tiskov-nega društva (prej II. Ničman) so ravnokar izšle nove, krasne obhajilno podobice in sliko. Cena malim podobicam: 3, 4, ¡S vin., večjim slikam: 10, 20 in 30 vin. Župnim uradom so obenem sporoča, da so dobo tam leseni lopi kipi vstalega Zvcličarja v velikosti 60 in 70 cm. Primorske vesli. p »Jugoslavija«. Ta najnovejši slo* venski dnevnik jo v soboto vslod »ne-odstranljivih razmer« prenehal izhajati. Pravi, da pride čez nekaj tednov v povečani obliki zopet na svetlo. p Buren socialno demokraški shod v Trstu. Včeraj jo sklicala socialno dc-mokraška stranka v Trstu shod, na katerem je protestirala proti slabemu občinskemu šolstvu in proti temu, da se občina premalo zavzema za brezposelne. Po shodu jo 1200 oseb demonstriralo po trgu Plaza Grande. Policija je demonstrante razgnala in i- osebe zaprla. p Odlikovanje v vojni mornarici. Cesar jo podelil poveljniku vojne luke v Pulju podadmiralu vitezu Člimelar-žu vitežki križec Loopoldovoga reda. p Zrakoplovci naše vojne mornari' ce. Poveljnik vojno luke je izrekel v imenu najvišje službe pohvalo linijskima poročnikoma zrakoplovcu Franju Mikuleckyju in Vaclavu Vosečku, ker sla s hydroplanoma vojne mornarice preletela progo Pulj —Tivot (Tooilo). Ta v jako laskavih besedah izražena pohvala so je razglasila v dnevnem povelju pristaniškega admiralata. Zadnji čas so sploh opaža v vojni mornarici na polju zrakoplovstva jako intenzivno delovanje. Brezdvomno bodo zgorajšnjoniu uspehu sledili šo drugi. 1) Nameravana pekovska stavka. Pomagači pekovskih mojstrov v Pulju so zahtevali od svojih mojstrov zvišanje plače in skrajšanje dolvnega časa. ter obenem zagrozili, da stopijo v stavko, ako bi so njihovim zahtevam ne ustreglo. Pekovski mojstri so zahtevam pomočnikov uslregli in so je stavka preprečila. Brez dvoma tudi no bo dolgo trajalo, da bodo mojstri povišali cene kruhu. Cono kruha so v Pulju žo tako visoko in njega velikost že tako skrčena, da bo treba od poklicanih faktorjev resno misliti na remeduro v tej zadevi. Tu bi prišla v prvi vrsti uprava vojne mornarice v poštov, katera je s svojimi pametnimi napravami na konsumnem polju že marsikaj dobrega storila v prid svojih nastavljen-, cev. Vsak tak korak ima pa to dobro, da upliva posredno tudi na konsuincn-te, kateri ne spadajo v krog vojne mornarico, ker sc z napravami vojno mornarice na konsumnem polju paralizi-' rajo nekoliko cene na ostalem trgu. p Minister Trnka v Opatiji. Minister za javna dela dr. Trnka so jo od-pcljal danes v Opatijo, kjer ostane čez Veliko noč. p Odvetniški izpit je napravil v Trstu dr. Fran Irgolič, odvetniški kandidat v Gorici. — Dva Nemca v goriškem občinskem zastopu. V zahvalo, da so Nemci glasovali v III. razredu za kamoro, jc kamora izvolila v II. razred dva Nemi ca ravnatelja Jožefa Strabergerja in majorja v pokoju Ludvika Dietricha. Zanimivo: c. kr. avstrijski major kol zaščitnik laške kamore! p Smrtna obsodba v Trstu. Izmed morilcev 651etne Nežo Maycr, ki jo bila, zadavljena v novembru preteklega leta, je bil v petek vslod krivdoreka porotnikov Bregant obsojen na smrt na vešala, njegov pomagač jo dobil 7 let težko ječe in Visintin jc pa dobil samo deset dni zapora, katero kazen jo v preiskovalnem zaporu že prestal. Državni pravdnik je v soglasju sodnega dvora predlagal komaj 231etnega na smrt obsojenega Brega ni a v pomilostitev. pOproščen je bil v soboto pred tržaškimi porotniki znani renjikol Ga-rutti, ki jo dno 12. januarja I. 1. trikrat streljal na svojo ljubico Alojzijo Meas-so, ki ga ni marala. Garutti je pri tem težko ranil Measso in ji za vedno pokvaril levo oko. Hotel jo tudi sebe ustreliti, pa je ostal samo ranjen. p Detomora obdolžena Neža Leban je bila od goriške poroto oproščena. j) Laški dekliški licej v Pulju je do' bil pravico javnosti. p Flottenvereinova podružnica v Gorici šteje 30.000 članov. p Vohuna, baje v prilog Avstriji, so karabinijeri zaprli v bližini Čedada, Piše se Angolo Digallo. Vojaški zračni polet iz Pulja v Ko« tor. Mornariška aeroplana c. in kr. vojne mornarice E 17 (pilot mornariški poročnik \Vosecek) in E 16 (pilot mornariški poročnik Mikuleczky) sta 2. t. m, odletela iz Pulja in došla popoldne v Kotor. LMoDske novice. Velikonočne razglednice »Slov. Straže« prodajajo v Ljubljani naslednji: Prodajalna Katol. tiskovnega društva (Ničman), Fran Šoukal (Pred škofijo), Ana Škulj (Poljanska cesta), Ana JancžiČ (Sv. Florijana ulica), Ilinko Sevar (Sv. Jakoba trg), Trafiki Blaž in .Štrkovič (Dunajska cesta), Ivana Pi-ehlor (Kongresni trg), Ivan Podboj (Sv. Petra cesta). Ij Umrl je v liggenburgu pri Gracl-cu Albin A c l» l s c h i n st., bivši ključavničarski mojster, lastnik zlatega zaslužnega križca, v 71. letu starosti. lj Občni zbor tiskarjev na Kranjskem se je vršil včeraj dopoldne v Mestnem domu. Prišlo je na občni zbor komaj polovico članov in ob prvo določeni uri sploh ni bil sklepčen. Predsednik VVerzak je otvoril in vodil občni zbor. Iz tiskanega poročila posnamemo, da je imelo društvo v preteklem letu 181 članov, 17.173 K dohodkov in 21.110 K stroškov, torej 3936 K primanjkljaja. Volitve so se vršile vsled terorizma odborovega po vsklikih. Izvoljeni so tisti, ki jih je predlagal odbor in so po veliki večini soc. dem. kolovodje. Werzak je zagovarjal organizacijo, češ da je nestrankarska, ni pa povedal, da je dala letos tiskarska organizacija na Kranjskem 400 kron »Zarji«, ker sicer bi bila »Zarja« že preje zmrznila. Tudi »Vzajemnost« je dobila 100 K tiskarskega denarja in io je gotovo strankarsko. Tudi je Reif-müller kot predsednik tiskarske zveze na Dünaju posodil 100.000 K tiskarskega denarja soc. dem. »Arbeiter Zoi-tung«, ki je soc. demokraško vodilno glasilo v Avstriji. Sploh tiskarsko društvo od dne do dne jasneje kaže, da mu ni toliko za strokovno organizacijo, pač pa da je filijalka soc. demokraške stranke. In v tem znamenju so se vršile včerajšnje volitve v odbor. Zvedeli smo pa tudi nekaj, da so voditelji letošnjega mezdnega boja varali tiskarje, češ da je denarja dovolj za stavko, res pa je, da je bila stavka na upanje in da sili sedaj vodstvo na to, da se v pokritje tega dolga zvišajo prispevki, in sicer od vsake zaslužene krone naj se plača tedensko po 2 vinarja. Kje da je pa denar, ki so ga vplačali tiskarski uslužbenci za mezdni boj, o tem noben tiskar, ki plačuje, ne ve. Ni ga! Udeležba je včeraj jasno pokazala, da tiskarji nočejo več za svojo organizacijo, ki je čedale bolj rdeča in da jih edinole neznosen terorizem drži še pri organizaciji. Morda bi ne bilo napačno, da bi se tisti tiskarji, ki iim je v prvi vrsti na resni organizaciji, organizirali v »Jugoslovanski strokovni zvezi«. To bi bilo najbolj pametno, ker bi s tem pokazali, da nočejo hlapčevati socialni demokraciji. lj Slovenska umetniška razstava. Umetniki. l. aprila ob 1/211. uri dopo-ludne v 48. letu starosti pre videna s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki blage ranjke sc bodo v torek, dne 7. aprila ob J. uri poj), iz hiše žalosti Rožna dolina št. 250, slovesno blagoslovili in prepeljali k večnemu počitku na viško pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni farni cerkvi svetega Antona na Viču. Prosi se tihega sožalja. Kožna dolina pri Ljubljani dno 6. aprila 1914. Dr. Alojzij Kraigher in Viki Kraigher naznanjata v svojem in v iiicnu svojih otrok Miloša, Dušana, Uroša in Borisa prežalostno vest, da je umrl njih iskreno ljubljeni sin. oziroma brat učenec ljudske šole stav 11 let, po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v soboto dne 4. aprila ob 1,11 zvečer. Pogreb bo v pondcljek ob 4. popoldne. Sv. Trojica v Slovenskih goricah, dne 4. aprila 1914. I1G6 Urez posebnih naznanil. Zahvala. Za vse blage dokaze iskrenega sočutju, povodom bolezni in smrti naše ljubljene matere in tašče, in vsem ki so nam drago mater spremili k večnemu počitku, ter vsem darovalcem krasnih vencev in : uji-kov, sc iskreno zahvaljujeta. 1171 Ivan in Marija Krnmaršič. Ljubljana, dne 0. aprila 1914. Sprejmem takoj v stalno delo 1104 Jož. Kikelj, Boh. Bistrica, Gorenjsko. £ Velika ugodnost za dobitek. SCI.OOO dobitkov. 1. glavni dobitek............K 2. glavni dobitek............K 2 glavna dobitka.........a K 100.000 2 glavna dobitka.......... , 90.000 2 glavua dobitka.........„ „ 80.000 2 glavna dobitka.........„ „ 70.000 1 glavni dobitek.........„ „ 60.000 2 glavna dobitka.........„ „ 50.000 1 dobitek............. K 45,000 3 dobitki .............ii „ 40.000 4 dobitki 2 dobitka 16 dobitkov ¿10 dobitkov 30.000 25.000 20.000 10.000 in še mnogo drugih dobitkov. Poleg tega premija 700 000 K. Skupna vrednost dobitkov 22,^68.000 K. 116/ Naročite takoj pri poslovalnici c. kr. razredne loterije Cena srečkam K 20*- V4_ 10 — 5- Dunaj I,, Heiferstorierstrasse 7. ii ni iüfii Zunanfa naročila 1127 obratno • —1' ir< j..... -» - M ari i • j ■••....... V- . - *jPj ■ Priporočamo domačo solidno tvrdko- Silil Iti., g Žalni klobuki vedno v zalogi ceae urez kookurence Velika zaloga damskih in oiroskih slamnikov v najnovejša oblikah vseh vrst ter športnih čepic Popravila se sprejemalo