"'oitnina plačana r gotovini. ŠTEV. 101. V LJUBLJANI, col r tek, 5. maja 1927. Posamezna številka Din 1.—, LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzeiaSi nedelje in praznike. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Pruno govorenje. J?** bo zgodovinar označeval povoj-čf 1 ’ P°iem bo saj našo moral ozna- 1,1 kot dobo praznega govorenja. Ni problema in ni vprašanja, o katerem se ®e bj Pri nas silno mnogo govorilo, toda, a bi se prešlo k dejanjem, da bi iz be-Sede postalo meso, je preveč zahtevano. ^si brez razlike na primer vemo, da Moramo doseči zbližanje z Bolgarsko, 'sem nam se oči zaiskre, kadar zasanjamo o veliki državi od Jadranskega o Ornega morja, toda vse te sanje, vsa ninogo bolj realna spoznanja ostanejo le !Evbdg"Skl “‘"T" issz&si sz »a odpravi onega kitajskega zidu, ki i0či Jugoslavijo in Bolgarsko. Prav dobro vemo tudi vsi, da moramo manjšinsko vprašanje rešiti, ker je to vprašanje ključ k našemu zbližanju z Nemčijo. To govorimo v eni sapi, v dru-81 pa pripoveduejmo kakofonijo iz leta a za gotovo preprečimo vsako 1 Nemci. Ne matematična jas-sedi ^ega številčnega razmerja s s? nag ’nee ,Vsak dan nove grožnje fašistov naslai lz^arrietujejo, mi se neženirano govore10 -*e nadalie v sv°iem praznem d6jan. se trudimo, da ne pride do siCer ' ^ de*a Pravi državnik, nam je Poirj ^r?V povedal pred kratkim nacio aFr’ 011 kot skrajni francoski lij d ? odločno nastopil proti kleve-®ostf Ai°^e ,^ranciia spoštovati dvojezična^ aciie- Toda kaj nas briga ta v0r ’■m’ Priznavamo samo prazno go- J® O HianieinoV* Koliko manjšinah. Papiria se je že pri nas po s ®amimi tiradami o napredno- bi moijH nan ^iz.ciajalci« napredne misli to hvalisanje na * cele kni‘ge- To{ia vse Že samo iap govorenje samo Prazuo Politična situacija oživ jena. Beograd, 5. maja. V teku včerajšnjega | dne se je v posameznih parlamentarnih klubih pokazala večja živahnost. V predsedstvu vlade je bilo včeraj razmeroma mirno. V klubih so vodili razgovore o položaju današnje vlade. Parlamentarni klubi se tudi živo zanimajo, ali ima sedanja vlada volilni mandat ali ne. Precej živahneje kakor prej je bilo tudi v klubu SLS. Dr. Korošec je dospel v Beograd. Tam je imel s poslanci svoje stranke konferenco. — Dr. Korošec na vprašanje, kaj misli o novi vladi, ni smatral za potrebno, da bi dal o tem kakršnokoli izjavo. Zdi se, da zato, ker misli, da ta vlada še ni na noben način povedala svojega programa in tudi ni v nobeni obliki ugotovljeno, da bi bila res volilna vlada. Glede na to izgleda, da bo dr. Korošec čakal na dalnji razvoj dogodkov, da vidi, kakšno končno obliko bo vlada dobila. Dr. Korošec ostane v Beogradu samo do sobote, v nedeljo pa se vrne v Ljubljano, ker bo tam veliko zborovanje SLS. Zanimivo je, da je došel v Beograd radikalni prvak v Sloveniji dr. Vladimir Ravnihar, ki je vse dopoldne prebil v tajništvu radikalnega kluba. Nato je bil sprejet v daljši avdienci od predsednika vlade Velje Vukičeviča. V nekaterih klubih so bili včeraj posamezni ministri. Tako se je opazilo, da je dr. Srskič vse dopoldne prebil v radikalnem klubu. Tam so se vodili zlasti raz. govori o bosenskih vprašanjih in o položaju, ki ga bodo bosenski radikali zavzeli napram muslimanom v sedanji vladi. Zapazilo se je, da je med tem, ko je bil dr. Srskič v radikalnem klubu, bil dr. Spalio dolgo časa pri Vel ji Vukičeviču. Ta poset dr. Spaha pri Vukičeviču je v zvezi z raznimi zahtevami, ki jih je postavila Jugoslovanska muslimanska organizacija glede Bosne, kjer radikali delajo muslimanom velike težave. Vgak dan L„: naprednosti je pri nas sania nohtni ^ na^a naprednost T»ii okrtz!T“ reat*ionar„ost. ritno, da hi V demokracije radi govorim vzgledom pet spostovanje, da bi sami rosijo,“l kratično čutili, to seveda ni v skladu s Praznim govorenjem in zato tudi o tem hočemo nič slišati. Ni državljana, ki ne bi vedel, da mo-r& naš državni voz kreniti na drugo pot j® ne manjka svetovalcev, ki vedo za prasne poti. Toda, da bi voz tudi v res-•ifa m novo pot, da bi se z refor-nedosegiv V resnici pričelo, to je za nas ne vse nrV°’ ker srečni smo le, če osta- In ta|f0 arert>-za vi fl0 'pililo, da se pripravlja v dr-vsaj skra’ Sl/Uac*ia> da se hoče zatreti ga že v,*, izrodke partizanstva, ki smo se nag 1 tako zelo obsodili, toda vse to Potrehi 6 ker tn* saino govorimo o Hiti Vo'®ga,ku,'za’ »očemo pa zanj tudi CniH lr0tn°-hodijo ravno sedaj po sftikai i larj' ,stare mentalnosti, da V2 r Tkl ?apredni *ront ki J jagarantira, da ostane vsaj v Sbve- • W .vse pr, starem. Kakor da bi bila na- rej .Kakor da bi bilo prazno go-fort6 uten,eMeno v našem značaju, te a ravno nasprotno je res. Slovenec jVek dela, ne pa praznega govorečo ni Politike, ki bi bila Slovencu \}a asPr°tna, ko taka politika Da pa i- seeno politika besedičenja, je ena Frendiranie hrvatskifa demokratov. Beograd, 5. maja. Včeraj je bilo tudi v demokratskih vrstah opaziti neko živahnost. Omeniti je treba, da je bil pri Ljubi Davidoviču na daljšem razgovoru dr. Krstelj. Na tem sestanku se je govorilo o zadnjem nastopu dr. Krstelja, ki je obsodil postopanje demokratskih prvakov, ker niso vpoštevali interesov Hrvatov in se je vlada sestavila popolnoma na plemenski srbski bazi. Po tem razgovoru z Ljubo Davidovi-čem je dr. Krstelj skupno z dr. Ribarjem posetil zunanjega ministra Vojo Marinkoviča. Na tem sestanku so se vodili isti razgovori. Izgleda,da, je dr. Krstelj odločen izvajati še težje posledice in da eventuelno izstopi iz demokratske stranke. Zanimivo je, da so se po teh konferencah vsa važna vprašanja, posebno tudi vprašanje spopolnitve vlade, odgo-dila do 7. t. m. Demokrati iz skupine Voje Marinkoviča so izjavili, da so oni pripravljeni na j to, da stopita v vlado tudi dva Hrvata iz Stranke- T° bi bila Grffa — dr- Ribar. Toda izgleda, Pravde«, ki poziva dr. Srskiča, naj odneha od svoje akcije, ki jo je započel proti bosenskim muslimanom. Značilen je posebno zadnji članek tega članka, v katerem se dr. Srskič poziva, naj gre za Božo Maksimovičem, če ne more zdaj v vladi delati skupaj z bosenskimi muslimani. Sinoči so poskušali od dr. Srskiča dobiti izjavo o njegovem stališču napram temu članku v »Pravdk. Toda kakor izgleda, dr. Srskič nima volje, da bi se o tem izražal On hoče pač voditi kampanjo proti muslimanom v vladi. To pa bosenskim muslimanom ne povzroča posebnih skrbi, ker so mnenja, da je situacija bolj v rokah dr. Voje Marinkoviča, medtem ko dr. Srskič misli, da je v rokah Velje Vukičeviča Tako ostajata ti dve skupini v odkritem sporu in v borbi druga z drugo. Fakt pač je, da so bosenski radikali začeli oster boj proti muslimanom, toda tudi muslimani ne odnehajo, temveč vztrajajo pri svojih zahtevah. Sinočnji poset dr. Spahe pri Velji Vukičeviču se spravlja v zvezo s temi zahtevami, ki jih je postavila JMO glede sprememb v Bosni in Hercegovini. Dr. Spaho meni, da je upravičen postavljati te zahteve, ker so osnovane na zakonitosti in pravičnosti. ODPOSLANCI ZVEZE NARODOV V BEOGRADU. Beograd, 5. maja. Sinoči je dopotoval v Beograd glavni tajnik Zveze narodov g. Avenol. Skupaj z njm sta prišla tudi g. Hodin Rodola in gdč. Joigny. Gospoda ostane v Beogradu nekaj dni. Prihajajo iz Ženeve. Na potu so jih sprejeli šef protokola in še nekateri drugi uradniki zunanjega ministrstva. Zanimivo je, da jih je pričakal na kolodvoru tudi italijanski poslanik Bodrero. G. Avenol prihaja prihaja po poslih Zveze narodov. NEMČIJA ZAHTEVA iZPRAZNITEV PORENJA. Berlin, 5. maja. Nemški diplomatski zastopniki v Londonu, Parizu, Rimu in Bruslju so včeraj pri vladah, kjer so akreditirani, izročili note enakega besedila. V noti se naglaša, da je nemška vlada izvedla do konca svojo razorožitev, zato je potrebno, da se izpolnijo tudi obljube, dane v locarnski pogodbi, in sicer v prvi vrsti, da se končno izprazni Porenje. Prazen očitek. V zagrebških »Novostih« se je nekdo silno na široko razkoračil, ker je dosegla SLS potem finančnega zakona razne pravice za slovenske oblastne skupščine. S teni da je postala Slovenija država v državi in člankar »Novosti« je vsled tega ogorčen. Vsa ta 'ogorčenost pa je brez prave podlage in bi si jih člankar mirne vesti lahko prihranil. Zakaj tudi člankar sam mora priznati, da bodo od tega, kar je dosegla SLS za obe slovenski oblasti, imeli dobiček tudi obe dalmatinski oblasti. Uspeh SLS ni torej samo slovenski, temveč je tudi hrvatski in srbski, ker pač žive v Dalmaciji Srbi in Hrvati. Če bi hotel člankar »Novosti« v resnici koristiti hrvatskim oblastnim skupščinam, potem bi moral kreniti na čisto drugo pot. Pravice, dosežene za oblastne samouprave na ozemlju bivše Avstrije, bi moral smatrati kot pričetek velike akcije, da dobe vse oblastne samouprave v državi čim več pravic. Člankar »Novosti« bi moral videti v ugodnostih, ki jih daje oblastnim samoupravam finančni zakon, prvi znak, da je led prebit in da bodo odsedaj naprej prejemale oblastne samouprave vedno več pravic. Kaj je vendar bolj naravno ko to, da zahtevajo samouprave na ozemlju bivše Ogrske, da dobe iste pravice, kakor so jih dobile oblastne samouprave na ozemlju Avstrije. In kaj je bolj naravno ko to, da se potem oglase z istimi zahtevami tudi bosanske in hercegovske oblastne samouprave in nato še sr-bijanske? In vse te oblasti bodo mogle s svojimi zahtevami zelo uspešno nastopiti, ker je tu že precedenčni slučaj, ker vlada ne bo mogla odreči tega hrvatskim in srbskim samoupravam, kar so slovenske že dosegle. Vse to je tako naravno, da bi moral vsakdo, ki se prične boriti za pravice oblastnih samouprav, pričeti prav na isti način, ker je tehnično in upravno najlažje doseči ravno za Slovenijo najprej razširjenje oblastnih pravic. Že iz jezikovnih vzrokov ima Slovenija neko posebno stališče in je najbolj zaokrožena celota in delitev bivše deželne imo-vine na ljubljansko in mariborsko oblast ne more povzročiti nobenih težkoč. Slovenija pa je poleg tega tudi v upravnem oziru najbolj napredna pokrajina, ker je znano, da je bila avstrijska uprava neprimerno boljša od ma-djarske. Samo po sebi pa se razume, da se razširjenje pravic najlažje doseže za najbolj razvite pokrajine, ker je tu tudi potreba naj-večja. Tu pa se je tudi mogoče sklicevati na že pridobljene pravice, dočim so nove oblastne samouprave često brez pravnih argumentov. Postaviti vso stvar na glavo, bi se zato reklo, če bi dobilave vzhodno ležeče oblasti preje večje pra.vice *ko zapadne, ko pa je vendar zapad neprimerno naprednejši od vzhoda. Tu ne pomaga nobeno olepševanje, ker resnica ostane neizpremenjena. Če bi člankar v »Novostih« pravilno pojmoval boj za razširjenje pravic oblasti, potem bi moral naravnost pozdravljati one določbe finančnega zakona, po katerem so dobile vsaj bivše, avstrijske oblasti nekaj svojih pravic nazaj. Čisto zgrešeno pa je videti v tem uspehu nekak separatizem Slovencev. Sploh bi se to prazno govorenje o slovenskem separatizmu lahko že enkrat za vselej nehalo, ker je to čisto navaden »šlager« brez vsake realne podlade. Ves ta šlager obstoji le v tem, da imajo Slovenci kot najbolj zapaden del naroda svoje posebnosti in da je zato razlika med njimi in Srbi ter Hrvati večja. Toda Slovenci se vedno trudijo, da razumejo tako Srbe ko Hrvate in zato se tudi uče srbohrvat-ski jezik. In če pride Slovenec v Zagreb ali Beograd, potem se redno poslužuje srbohr-vatskega jezika, dočim pa so bele vrane oni Hrvati in Srbi, ki hi se potrudili, da bi slovenski jezik vsaj dobro razumeli. Zato pa Slovenci očitek o slovenskem separatizmu z indignacijo odklanjamo, ker je vseskozi brez podlage in samo plod onega drugega' separatizma, ki smo ga morali Slovenci že tolikokrat občutiti. Ugotavljamo še enkrat. Pot, po kateri pridejo oblasti do večjih pravic, je Slovenija pokazala in jo tudi z uspehom nastopila. Na tej poti bo šla Slovenija dalje in ustvarjala za vse druge oblasti tako tehtne precendenčne slučaje, da bodo prišle vse oblasti do istih pravic, ko slovenske. To pa seveda le pod pogojem, da bodo druge oblasti Slovenijo v njenem boju za oblastne pravice podpirale, ne pa ji metale polena pod noge, kakor to dela člankar »Novosti«. Taka je enostavna resnica in čas je, da jo razumejo tudi tam preko Kolpe. Muravjev za jugoslovansko-bolgarsko federacijo. Korespondent beograjskih »Novosti« Ljubomir Micič, ki se mudi sedaj v Sofiji, je pred kratkim intervjuval bolgarskega ministrskega predsednika Ljapčeva. Te dni je obiskal voditelja bolgarske zemljedelske stranke Muravjeva, ki je sedaj v bolgarskem agranem gibanju naslednik Stambo-lijskega. Muravjev se je pri posetu zelo zanimal za zemljoradniško gibanje v Jugoslaviji ter odgovarjal na stavljena mu vprašanja, ki jih objavljamo dobesedno. O italijansko - jugoslovanskem sporu. »Kaj mislite o italijansko - jugoslovanskem sporu?« »Vprašanje nas interesira v toliko, v kolikor je odvisen od tega mir na Balkanu in v toliko v kolikor morajo ostati balkanske države samostojne in neodvisne ter da niso pod vplivom velesil. Mi verujemo, da bo v tej krizi solidarnost interesov dveh sosednih držav jasno izražena in to ho samo poboljšalo odnošaje in po-vdarilo potrebo za čim tesnejše zbližanje, ker zahtevajo to interesi obeh držav.« O federaciji Jugoslavije in Bolgarije. »Gospod poslanec, kako gleda vaša stranka, kakor tudi krog vas zbrani narod na zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo? Kaj rtii morete naravnost povedati o federaciji Jugoslavije in Bolgarije?« »Zemljedelski Savezs je veren svoji tradi-rijonelni politiki, začrtani od pokojnega Siambolijskega, ter popolnoma stremi za takim zbližanjem in to neodvisna od vseh diplomatskih form in uradnih pogajanj. Ta ideja zbližanja je objela tudi čustva našega naroda zelo globoko in široko. To vidi- mo tudi pri drugih naših političnih skupinah. Medtem pa se mnogi pri nas boje, da se Bolgarija pri vstopu v jugoslovansko - bolgarsko federacijo ne bo tretirala kot ravno-pravna država. Na Jugoslaviji je v prvi vrsti ležeče, da razbije te predsodke.« Balkan — balkanskim narodom. »Kako je vaše stališče do principa »Balkan — balkanskim narodom!«, o katerem se v zadnjem času tako mnogo govori?« »Princip »Balkan — balkanskim narodom!« se naglaša na Balkanu že celo vrsto let. Krivda pa, da se ta princip še ni udejstvil, je na balkanskih narodih samih. To zbližanje nam diktirajo ravno skupni interesi, radi katerih se ta princip more in mora udejstviti. Kajti samo njegova udej-stvitev more osigurati svobodo in neodvisnost naše države. Vendar sem prepričan, da se bodo evropske sile trudile, da se to vprašanje čim dalj odlaša.« Rusija in balkanski narodi. »Kako gledate na razmerje med Rusijo in balkanskimi narodi?« »Mi smo mnenja, da bo imela nova Rusija veliko in koristno vlogo v življenju balkanskih narodov samo v tem slučaju, če pozabi na mnoge napake iz svoje nekdanje politike ter združi obenem politične in ekonomske interese z interesi balkanskih narodov.« Rezultati volitev v Bolgariji. »Kaj mislite o rezultatih pri predstoječih volitvah v bolgarski parlament?« »Kaki bodo rezultati, to se bo videlo po volitvah, seveda, če bodo volitve svobodne.« Rakovski o francosko-iugoslovenskih pogajanjih. Sovjetski poslanik v Parizu, Rakovski jo podal novinarjem zanimiva pojasnila o dosedanje mrezultatu francosko - sovjetskih pogajanj. Ta pogajanja so dvojna in sicer se tičejo ureditve odplačevanja predvojnih dolgov Franciji in pa dovolitve kreditov sovje-to m s strani Francije. Rakovski je dejal, da so kljub mnogim težkočam 'pogajanja že zelo napredovala. Predvsem je bil dosežen sporazum o visim anuitet, ki jih bo plačevala Rusija. Vprašanje francoskih kreditov sovjetom pa je še nerešeno. Francija zastopa stališče, da se v tem vprašanju ne more vezati, dokler ni popolnoma rešeno vprašanje dolgov. Sovjeti pa hočejo, da je vprašanje kreditov rešeno vsaj istočasno ko vprašanje dolgov. Ti krediti pa bi se porabili samo za nakup, strojev v Franciji in za njh instalacijo v Rusiji. Rusija je pripravljena v ta namen nuditi vsa mogoča jamstva, pred vsem pa zastaviti svoj izvoz v Francijo, ki znaša sedaj ua leto že eno milijardo frankov. Ker je v*a izvozna trgovina v Rusiji podržavljena, je to jamstvo popolnoma zadostno. Vprašanje petrolejskih koncesij je vpraša- nje čisto za sebe in nima nobene zveze z ' vprašanjem dolgov in kreditov. Rusija je pii-pravljeiia pripustili farncoski kapital h izkoriščanju petrolejskih vrelcev, vendar pa sta od tega izključena ležišča v Baku in Groznem, ker je tu Rusija sama produkcijo tako izpopolnila, da je mnogo večja ko pred vojno. Francija more doseči z Rusijo zelo ugoden dogovor glede petroleja in to bo Franciji le v korist, ker mora letno uvažati za tri milijarde petroleja. j Rakovski je nato prešel na odškodninsko . vprašanje in priglasil ruske protiterjatve. Pj edvsem je opozarjal na to, da ni Rusija prav nič dobila iz vojnega plena zaveznikov, ker ne dobi nič iz nemških vojnih reparacij. Poleg tega pa je bila oškodovana še za Besarabijo. Nato pa je še silno mnogo, pretrpela od akcije belogardistov, ki so jo podpirali zavezniki. Kljub temu pa je Rusija pripravljena pričeti pogajanja tudi v tem vprašanju. ... Rakovski je prepričan, da se bodo pogajanja s Francijo ugodno končala, saj je rešeno že vprašanje dolgov, ki je bilo vsekakor najtežje vprašanje. POINCARfiJEV PROGRAM. V ponedeljek so se pričela zborovanja francoskih generalnih svetov posameznih okrožij. Poincarč, ki je predsednik generalnega sveta v departementu Meuse, je otvo-rif zborovanje s posebnim govorom, v kate- rem je govoril v prvi vrsti o notranjepolitičnih in finančnih zadevah. Spekulacija, ki je poprej delovala proti fianlcu, skuša sedaj zopet izrabili novo zaupanje v frank. Vlada je na to pripravljena ter odločena, da poskuša na borzah zopet dvigniti kurz franka. Najvažnejši uspeh konsolidacije je gotovo ravnotežje v proračunu. Vlada stremi za tem, da se to ravnotežje izvrši brez zvišanja davkov. To pa je težke, ker so potrebni znatni krediti za reorganizacijo armade, za utrditev mej ter za uvedbo enoletne vojaške službe. Dalje je Poincare izvajal, da hočejo nekatere staliovske organizacije stopiti na mesto zastopnikov nacionalne neodvisnosti. Komunizem bo pomenjal za Francijo resno in neposredno nevarnost, če bo nameraval s pomočjo inozemskih organizacij nadaljevati svoje uničevalno delo. Vlada je odločena, da v soglasju z zakonom preide k energičnemu preganjanju vseh zločinskih poskusov, ki bi ogrožali disciplino armade, varnost države ali nerazdružljivost naroda. H koncu je govoril Poincare še o zunanjepolitični situaciji. Dejal je, da je Francija ena onih redkih držav, ki so skrčile svojo bojno moč in tako dokazale svojo miroljubnost. Francija zahteva redno plačevanje reparacij po Da\vesovem načrtu in zajamčenje nedotakljivosti svojih mej. Francija je oborožena le normalno in ni ena onih držav, kjer obstojajo neštevilne tajne vojaške organizacije in na njenih univerzah se ne uče imperialistične doktrine (Poincare misli Nemčijo.) Francija noče žrtvovati svoje neodvisnosti, niti pravic, ki jih ima po mirovnih pogodbah. Dokler drugi narodi ne spoštujejo, kar so njihovi diplomati podpisali, tako dolgo bo Francija dovolj močna v obrambi svojih pravic. V obrambi svojih mej Francija ne pozna razlike med svojo matično deželo in svojimi kolonijami. Kolonije so njene in ona si jih ne bo pustila nikoli vzeti, kljub komunističnim poskusom, da bi nahujskali koloni-jalne narode proti njej. Politične vesti. = Pereče vprašanje. Beograjski »Politički Glasnik« piše pod gornjim naslovom: Vprašanje Bože Maksimoviča je zopet na dnevnem redu. Sedaj gre za njegov vstop v vlado. Ob priliki osnovanja Vukičeviceve vlade je bilo don/olj naglašano, da bo nova vlada dosledno nadaljevala dosedanjo smer notranje politike, katere glavni predstavnik je bil Maksimovič. V političnih krogih se trdi, da so demokrati, ki so se pogajali z Vukičevi-čem, vedeli za njegov sklep o vstopu Maksimoviča v vlado in da so izjavili želje, da bi bilo za prvi čas primerno, da dobi on kak drug resor. Kakor pa izgleda, so naleteli demokratski ministri na težkoče radi tega vprašanja v svojem klubu. V vsakem slučaju se bo moralo radi stabilnosti te vlade rešiti to vprašanje tako, kakor je bilo rešeno sporazumno ob priliki osnovanja vlade. Verjetno je, da je to tudi eden od vzrokov, ki ovirajo izpopolnjenje vlade. — Pred pričetkom direktnih pogajanj med Rimom in Beogradom. Beograjski politični krogi sodijo, da so imeli obiski tujih diplomatov v našem zunanjem ministrstvu značaj poslednjih nasvetov za pričetek direktnih pogajanj med Rimom in Beogradom. Italija ni mogla prodreti s svojim nazorom, da se albanski pakt ne tiče Jugoslavije in tu je odrekla celo Anglija Italiji svojo pomoč. Zato je Italija morala pristati na to, da precizira Tiranski pakt in da zlasti pojasni čl. 2, po katerem ima Italija pravico z orožjem braniti vlado Ahmeda Zogu. Težava pa je v tem, ker hoče Italija skrupulozno braniti svoj prestiž in zato bi podala komentar k Tiranskemu paktu v diskretni obliki. Nadaljna težava je v tem, da je Ahmed Zogu zagrozil s prekli-com Tiranskega pakta, če bi se ta revidiral. Verjetno je, da je ta grožnja od Italije naročena, da ima tako lažje stališče. Vseeno pa mora naša vlada vse te težkoče upoštevati, ce hoče, da pride do sporazuma. Ker bi s preciziranjem Tiranskega pakta Italija nekoliko odnehala, se svetuje zlasti z angleške strani, da odneha tudi Jugoslavija in da ratificira nettunske konvencije. — Mussolini pa želi ; pri tej priliki rehabilitirati tudi italijanskega ; poslanika Bodrera in zato zahteva, da se vo-i dijo istočasno, ko se pogaja z našim rimskim I poslanikom Rakičem, tudi pogajanja med Marinkovičem in Bodrerom. Vendar pa m ver- • ietno, da bi naša vlada na to pristala, ker je položaj generala Bodrera na našem dvoru preveč omajan. — Vsekakor pa se pričakuje, i da se prično direktna pogajanja med Rimom j in Beogradom še ta teden. S tem je dokaza-j no, da se je položaj znatno umiril in da » tik pred mirno reSitvijo spora. | = Italijansko stališče o italijansko - jugo- slovanskih pogajanjih podaja »Corriere del-la Sera«, ki pravi med drugim: Anglija se naravno zelo zanima za mirno rešitev spora med Jugoslavijo in Italijo in Italija se taki rešitvi gotovo ne bo upirala. Predpogoj pa je da se ne zahteva pogajanj o Tiranskem paktu. Namere jugoslovanske vlade, katere značaj je nekoliko nejasen, niso še znane, vendar pa kažejo izjave Marinkoviča na dobro pot, čeprav povzročajo notranje piliticni vplivi dostikrat kolebanje v politiki Beograda. Ti vplivi so krivi gibanja proti Albaniji in skoraj gotovo tudi vseh alarmantnih vesti o Italiji in poročil o jugoslovenskih zvezah z Rusijo in Turčijo. Italijansko - ju-goslovenska pogajanja bi samo pridobila, če bi se zopet obnovilo normalno diplomatično delovanje in sicer brez presenečenj in brez kričečih novosti. Vse kaže, da tudi Marinkovič tega ne želi in upati je, da ne bo podlegel grugim uplivom. — Vprašanje sklenitve prijateljskega pakta i Nemčijo. Z ozirom na razne časopisne vestj o potrebi sklenitve prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Nemčijo, izjavlja nemška vlada. da so te vesti mnogo prezgodnje, ker nima Nemčija še tega namena. Najprej bi bilo treba skleniti trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Jugoslavijo in šele -potem bi prišle na vrsto ostale pogodbe. Enako stališče zavzema tudi naša vlada in samo to stališče je tudi pravilno. = Smernice Rusov na gospodarski konferenci. Voditelj ruske delegacije na svetovni gospodarski konferenci Osinski je v inter-vjuvvu z berlinskim zastopnikom »United Press« izjavil, da bo vodilo delo ruske delegacije stremljenje, da se ustvari podlaga za sodelovanje med ruskim gospodarskim sistemom in ostalim svetom. Mi ne bomo tudi nobenega ovirali, da načne vprašanje naše- , ga monopola na zunanjo trgovino, ker si pridržujemo pravico, da tudi mi govorimo o vsaki važni zadevi. Vsekakor je naše stališče v vprašanju zunanje trgovine dovolj znano in se bomo tudi znali znajti pri vsaki kritiki. Dalje upa sovjetska Rusija,da bo svetovna gospodarska konferenca ojačila njene izglede za inozemske kredite "za ajeno gospodarstvo ter trgovske odnošaje i drug_* mi državami. Vendar pa nima v tej_zadevi oi-kakih pretiranih nad. — Med Rusijo ii čijo ne obstoji nikaka pogodba o vzajefl®6 delu na konferenci. Obe delegaciji se niti stali še nista. Osinski je izrazil uPanjeL.:v, se ne bo poskušalo omajati linijo zelo ,.s rusko-nemških odnošajev. Udeležba delegacije pri gospodarski konferenci *e sme smatrati kot prvi korak do vstopa * sije v Zvezo Narodov, ker take namere # sija nima. u = Hrupni prizori v angleški posl*11 zbornici. V torek se je vršilo v angle® slanski zbornici drugo čitanje zakona o s kovnih organizacijah. Glavni državni Pra'za nik Hoog je povdarjal, da stremi tem, da bi se onemogočila strokovni® ® nizacijam borba s političnimi cilji & se zlorabljale nabrane kapitalije stroK° organizacij proti volji članov v .politi_fiOe « he. Vlada je pripravljena, da se sprejme .0 dodatek k zakonu, Id prepoveduje &P. je delavcev s strani podjetnikov Clynes, »i|° nadomestoval Macdonalda, je vložil odk1° ni predlog, da izrazi, da smatra delaV stranka ta zakon za tako slab in nepriroe1' _ da ga niti izpreminjevalni predlogi ne m0_' jo popraviti. Govor glavnega državne*, pravdnika je bil večkrat prekinjen z dolg'0! hrupnimi prizori delavske stranke in je “ pogosto po četrt ure na tribuni nerazum# Govornik je dal odstraniti poslanca Jonesa* zbornice, ker je rabil razžaljive izraze. — Kitajske vlade. Angleži so trenutno do segli svoj cilj dn kaos na Kifajskfim je z°P vzpostavljen Nebeško cesarstvo, P£ vzpelo ze do tega, da je ime.lu ., y kr3t-vladi, ima zdaj že tri ali štiri in l1 pe^\ngu kem dobi še nekaj. Prva vlada je v 0\in. in njej načeluje bivši cestni ropar & . ne Ta vlada je vseskozi reakcionarna ln, lon. nacionalna. V Hankovu je takozvan .. ^gna ska "vlada. Ona je ekstremno nacion in obenem čisto sovjetsko orientira^. zU. položaj pač ni več posebno trden. N]1 nanji minister Chen pa se pogaja z ye ^ mi za likvidacijo dogodkov v Nanking . ^ ga je kantonska vlada že davno 'zSuD1‘aVj, Nankingu je zopet tretja vlada. Tudi ta 1 ^ da je vlada stranke Kuomingtang, tuai je nacionalna, toda nerusko orientnan«, ima malo manj ruskih svetovalcev ko tonska. Tej vladi načeluje CangkajSek, srečen posestnik šangaja in tako kasira ^ carinske dohodke. Obenem se pripravlja. . bo nankinška vlada samo njegova ose"“ iine deva. — Maršal Feng, ki ima tako gvoj0 »krščanskega« generala, pa ima tudi vse)i vlado, ki jo odlikuje zlasti to, da je od ^ kitajskih vlad najmanj jasna. — ™. ]astn° se pripravlja Kanton, da dobi svojo vlado in neki general skrbi, da bo ta pr0. postala njegova. Skoraj bodo tudi dr“»b0 ta-vince sledile njegovemu zgledu. Ka°j:nj, ker ko popolen in Angleži bodo zadov ‘ ujnrl» bo nered tako popolen, da bo od cela kitajska revolucija. £a^°r = Hankanska vlada pred P^?®®"nnnienja poračajo iz Šanghaja, kažejo^ p]>ed padce#|. na to, da je hankovska nehal3) zlagtf’ Trgovina je P°P$fla rekvirirati srebro, !eJp’rivedlo 'seveda do brezposelnosti * jm> manjkam ja dovoza. Kmetje nočejo *P ^ mati papirnatega denarja.^ Velike^g. man -o” —.....j— - - „ . jju povzroča vladi še slab vojaški polpzaj * .j nau-u ter zadržanje Hankinga in veuaB- Radi tega je gotovo, da se pripravlja v ^ kau-u preobrat. V šanghajskem okrozj ^ da že več dni absoluten mir. — P° ‘vulkanskih vesteh iz Pekinga je prišlo obj pj niški progi Peking—Hankau pri Hsi« ^ do bitke med severnimi četami in Kani loteriin ie poveljeval general ČangšenK‘y je vodil v boj kar štiri armadne zhore. verne žete so utrpele težke izgube na vih in vojni opremi. — Z druge strani L roča diplomatski korespondent »Daily grapha«, da so se Anglija, Japonska, r y cija in Italija zjedinile na tekst note, » f. pošljejo Cenu radt nankinških dogo^jj. Predno pošljejo noto, bodo poskusili P ^ biti za podpise še Združene države, za ^ re pa ni verjetno, da bi noto podpisa* • ,u Angleški diplomatski zastopnih v ./ Nesvton je izročil hankavski vladi Pf0!^' noto, v kateri nastopa proti zasedbiSc^ škega konzulata v Cinkiangu po ju^ 0“ tah. (Čikiang leži vzhodno od NankJ1’® Jangcekiangu in spada torej pod noV? kinško vlado Cangkajška. Zato zveni m\' čudno, da ni bil vložen protest pri C® šku, temveč pri hankavški vladi, ki n Činkiangom nati najmanj opraviti.) .JP — Borodinova žena pred Čangc«* sodiščem, čangeolinove čete so od ved to Borodinovo ženo in z njo aretiran kurirje iz Tainanfu v poslopje sodišča, kjer bodo' pridržani do razS^ ^ zarote proti Kitajski. „ Pri Pulju je strmoglavil iz vi^1® j, Pllot 1 ki italijanski zrakoplov, ki je j. mehanik pa se ubila. jjjfiJinno.* ro španski kralj Alfonz je sp®,l0 de Ri . nistrskim predsednikom ‘jun sy,°ie§a določil za prestolonasl^arejši Alfonzov Ivana Karla, ker je naj jy težko bolan. .„cjianii radi skupn v Pogajanja ined v«>%e končnoveljavno te kantonski vladi bila. »NARODNI DNEVNIK< 5. maja 1927. ..............n + Župnik Včeraj je -preminul ,v Dovjem duhovni svetnik Jakob Aljaž. Pokojnik je bil rojen dne 6. julija 1845 v Zavrhu v smledniški župniji, kot sin preprostega kmetiča. Po dovršeni ljudski šoli se je podal v Ljubljano, študirat gimnazijo. Kot drugošolec je bil sprejet v Alojzijevišče, kjer je ostal do mature. Že zgodaj se je jel zanimati za glasbo. Njegov učitelj petja je bil znani komponist Anion Nedved. 'Nedved je ugotovil, da tiči v dečku muzikalen dar. Zato ga je bodril, da naj ta talent izzarabi. Aljaž le ubogal, jel se je pridno učiti igranja na harmonij in postal je pevovodja gimnazij-3i*«ega zbora. Obenem je marljivo ,svoi Pevski talent ter kmalu žel ko1 svojih x-SV0|iega kvarteta ve,ike Priznanie Kn • 'e'jev in tovarišev. klagixi? Napravil maturo, se je vpisal kot materni1 !?log na dunajski univerzi. Radi v Li, hv h neprilik pa se je vrnil kmalu Tudi t.0 vstopil v bogoslovje. “j Kot bogoslovec je ostal navdušen mu- ZlJf v .— ''“gosiovec je slnvpa, Pev°vodja pevskega zbora bogo-J0 /eh Je- sloPil v stike Foersterjem. Tedaj 'i/Jf v n '* .'komponirati. Pozneje, kot duhov- in ,Ji oviJeni je izdal 9 zvezkov »Zborov« 7hnv Sko pesmarico«. Zlasti kar se tiče ; i s* Je stekel Aljaž velike zasluge. Oral ‘edino. Preje Slovenci skoraj niso poznali zborov, ko pa je izddal Aljaž svoje »Zbore in svojo jfesmarico, so se jeli pevski zboro neverjetno hitro množiti. Značilno za Aljaževe zasluge na tem polju je zatrdilo Pevske zveze: Brez Aljaževe pesmarice ne bi bilo Pevske zveze. Kot duhovnik je služboval Aljaž v raznih krajih. Kot kaplan je bil najdalje v Tržiču, kjer se je prebivalstvu tekom devetih let tako priljubil, da so ljudje ob njegovem odhodu jokali. Leta 1889 je prišel kot župnik v Dovje. Tu je vzljubil naše gorske velikane ter .postal turist. Posebno se mu je priljubil Triglav, čigar krasote je širšim turistovskim krogom pravzaprav šele on razkril. Po njegovi inicijativi so se začela graditi pota na Triglav, pravtako tudi Aljažev dom v Vratih in Aljažev stolp na Triglavu, ki bosta pričala še poznim rodovom o zaslugah pokojnika z^i našo turistiko in specielno o njegovi ljubezni do Triglava. Župnik Aljaž je propagiral smisel za turistiko tudi s peresom. Njegovi »Planinski spomini« v -»Planinskem Vestniku, so ga napravili zelo popularnega. . Kot človek je bil župnik Aljaž izredno koncilijanten. Pravtako priljubljen je bil tudi med svojimi farani kot duhovnik. Vsak, kdor ga je poznal, ga je spoštoval. Slava njegovemu spominu! Kmetsko gibanje v Nemčiji. V Nemčiji se je pričelo kmetsko gibanje že v drugi polovici 18. stoletja. Do trdne organizacije kmetskega ljudstva pa je prišlo mnogo kasneje. n y. letih prejšnjega stoletja so pričela v . Prva.kn'etska društva. Zlasti agilen v mgamzirnnju teh društev so bili noslanee tlemi, Elan centra, v \Vnnr,„r. 7 PosidlieL Od tedaj ustanovljenil, „,gnheun in drugi, poseben pomen; Bund j‘fTmzacij so dobile preoreaniVimn rAt Landvvirte, sedaj kmečl-n l ‘1 . * ®lchslandbund (Državna p : ' i zv^za)> ^eutscher Bauernbund, '■*yiischer Bauernbund, Vereanigung der deutsciien Bauernvereine in naposled Reichs-verband laiid\virtschai'tlicker Klein- und 'uttelbetriebe (Državna zveza kmetijskih malih in srednjih podjetij). . • B^?d del' Landwirte (Zveza poljedelcev) v, j- ustanovljena lota 1893. Podnet k nje-ruoi* Us^inov^v' je dalo znižanje carine na . . Pndelke za časa vlade Gaprivija. Te-niiUv °F.Sauiziral v. \Vangenheim veliko ma-si\oSvas'i0 ^odežolia> da z njo pokaže mestom tedni« v *em so se začeli redni »kmečki Vt'hke’m •? Se vsako leto v berlinskem '•nenoval u Busc^’ tedni so se kasneje Ustanov?. • zeleni tedni :. Že koj pri ra]0 . V1 teh manifestacij se je prokJami-biji Sj° Program kmetskega gibanja, prido-vpIi,.„,.Pri volitvah čim večji vpliv in s tem Sivo 11‘.l zakonodajo, da bo ščitila kmetij- m0 k teh organizacij so mogli biti sa- l^lj^etk/dočim naj bi bili veleposestniki član t*' godilo Pa se je ravno nasprotno. r,. , teh kmečkih organizacij so postali nial hS6m veteposestniki, dočim je število bil kmetov stalno padalo. Vendar pa je dr>n 01'gan‘zacija zelo močna in dobro izve-5l„ a 'er je štela že leta 1900 okoli 250.000 n‘ 27- Leio kasneje je to število naraslo že 4. «0.000, vendar pa ni prišlo do splošne uPalo e kmetovalcev Nemčije, kakor se je .^ti n'Zaciia ustanovljena vaška orga- kn,e$ka ^eutscher Bauernbund (Nemška d°voljslv1!Veza). Nastal je vsled silnega neza- vul]Stvft“/• ‘islai j« vsieu sjjiiega iiezn- ,Jer L.ikmetskih vrstah, ker da je Bund P°ses{nijfm,lrte služal samo interesom vele-•lovil naci 'vQva organizacija, ki jo je usta-de \Vejji J\- like borbe ^drav, njel"11'0'1 ‘?.šel “Jf-omajana in je združb b! a sploh W ^TbttadSl žena v neomejeni formi. Vsi |raL h JJ1®8?, Proti katerim smo se vojskovali, so zbežali s° pa v pregnanstvu. Njihove armade in .‘Vodovja so uničena ali pa poražena. ^Minute so bežale. Bil sem gotov, da bo 0^alu sledila reakcija. Delo, kjer so bile , f6dotočene vse misli in vse delo, me je va®nkrat zrušilo in izpremenilo v nič. Vsa la „1 tka dobavljanja, vsi načrti — vse je iz-, čez noč kakor grd sen, puščajoč za > “°j najbolj pusto praznoto. Nehote sem pri-n ..razmišljati na demobilizacijo. Kaj bo z siVnv1’ 3iOOO.OO() delavcev, ki so izdelavaii Ca °?- Kaj b°d° delali zdaj? Kako bodo j0? Hle izpremenjene na mirovno produkci-Kako se bodo meči izprenienili v pluge? Deutscher Landbund, ki je bila do leta 1920 samostojna in se z Bundom združil nato v sedanji Reichslaiidbund. Ta šteje danes okoli 1.300.000 članov in je organiziran v 35 pokrajinskih zvezah. K tej organizaciji se je pridružil tudi avstrijski in gdanski Landbund. Istočasno je združil posl. Heim vsa bavarska keintska društva v Bavarsko kmetsko zvezo. To vsled tega, ker da je Bund der Landwirte ščitil samo interese veleposestnikov. Bavarska kmetska zveza je imela v parlamentu od 2 do 5 poslancev in šteje danes 100.000 članov. ^ Druga velika organizacija je Zveza nemških kmetskih društev, ki je organizirana v 2R kmetskih zvezah in ima oficielno poldrag milijon članov. Ustanovil jo je dr. v. Schor-lemer-Alsten in sicer na krščanski podlagi, toda z izključenjem vsake verske politike. Sodeluje s katoliškim centrom, čeprav so v njej^ zastopana tudi protestantska kmetska društva. Dočim pa sprejema Reichslandbund tudi poljedelske uradnike in strokovnjake, sprejema zveza samo samostojne kmetovalce. Mali in srednji kmetje so organizirani v svoji državni zvezi, ki pa šteje le 200.00;) članov in je zelo blizu Nemški kmetski zvezi. Politično pa je nevtralna. Nadalje obstoje še tri ■ manjše kmetske organizacije, ki so se združile v zvezo Deutsche Bauernschaft. Program nove zveze še ni izdelan, vendar se silno j>odčrtava stanovska misel. Ustanovni občni zbor bo koncem maja ali začetkom junija. Nova zveza šteje že pol milijona članov in ima v parlamentu pet poslancev, ki pripadajo gospodarski stranki. V političnem oziru zastopajo vse te kmetske organizacije, katerih članstvo pripada centrumu, demokratični stranki in nemški ljudski stranki, napredna načela, v državno-pravnem oziru pa so odločno za \veimarsko ustavo in za republikansko vladanje Nemčije. V gospodarskem oziru pa obstoje razlike med njimi in med Reichslandbundom v davčni politiki, kolonizacijskem vprašanju in notranji upravi. V Reiehslandbunau je namreč celotno organizirano nemško plemstvo in zato gre Richslandbund popolnoma z nemško konservativno stranko. Prispevajte za »Slovensko Akademijo! Prosveta. Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani nastopi v pondeljek na koncertu Akademije in Narodne galerije >v Ljubljani s poleg že omenjeno Škerjančevo overturo Mlada Breda«^tudi še z odlomki iz suite >Žlahtnega meščana« in pa z Mihevčevo overturo »Planeti«. Suita »Žlahtni meščan« je znana po svoji lahko razumljivi prekipevajoči elementarni muzikalnosti, koje vsak stavek ima svoje posebne vrline. Mihevčeva pvertura »Planeti«; pa je skladba domačega skladatelja starejše dobe okrog 1820—18b0, ki je tako po zunanji obliki, kakor tudi orkestralni tehniki tipični zuak tedanje dobe. .Napisana je v takratnem obsegu orkestra, to je za 14 instrumentov ter se odlikuje po izredno barveui melodiki. Izmed treii Mihevce vi h overtur, ki so nam ohranjene, je ta brez dvoma najmočnejša. Koncert se vrši v pondeljek, dne 9. maja ob 20. uri zvečer v Unionski dvorani. Vstopnice v predprodaji v -Viatični knjigami. Pavla Lovšetova — Julij Betetto. Na slavnostnem koncertu Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije v Ljubljani “P'ta v. sani°stojnih nastopih ga. Pavla fiuhlfpnl3 m Julij tietetto, oba znana, pri-opere Tako '^ledruo “gledaa člana slovenske MWttn,C 8 Lo,ršetova kakor tudi g. Ju-uj Betetto sta v nebroj svojih koncertnih na-siopih pokazala umetniško dovršenost njunega predavanja m tudi svoj izredno topel m simpatičen glas. Na pondeljkovem koncertu poje ga. Lovšetova izredno ljubko skladbo iSnegulčico, ljubko in priprosto, pač tako kakor jo zna napisati le Oskar Dev. Poleg tega poje tudi Škerjančevo Primula ve-ris prvo izvajanje in razmeroma manj znani Lajovčev samospev: O, da, deklič je. G. Betetto pa si je izbral za ta svoj nastop Škerjance voj Večerno impresijo, dalje Adamičevo: Noe je tožna kakor moji sni in Pavčiče-vo. 11iplulci je pomlad, ki je pač k&kor na-pisana za njegov glas. Poleg teh dveh umetnikov je še slavnostni govor dr. Lončarja dalje dve recitaciji igralca Levarja in nastop’ orkestralnega društva na sporedu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Kapelnik dr. Danilo Švara je znan tudi kot odličen pianist. Klavirski pouk je užival pri znanem slovenskem pianistu g. Antonu Trostu na Dunaju in pa pri Srečku Kumarju v Trstu. Odlična je njegova tehnična spretnost, saj obvlada svoj instrument popolnoma suvereno. Znan pa je tudi kol odličen spremljevalec solistov tako, da ima v njegovi roki spreijiljevanje popolnoma solistu enakovredno in ne samo spremljajočo vlogo. Na koncertu, ki^ se vrši v petek, dne 6. t. m. v Filharmonični dvorani, bode spremljal slovensko vijolinistko Vido Jerajevo, kjer ima posebno težko nalogo v Beethovnovi Kreu-tzerjevi sonati, saj zahteva tukaj ravno klavirski part celega umetnika. Poleg tega bode pa tudi spremljal go. Franjo Čadeževo, ki sodeluje na tem koncertu s tremi opernimi arijami. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Beethowcn: Fidelio. Ljubljanska opera proslavi stoletnico smrti glasbenega velikana L. van Beethowena z vprizoritvijo njego-v? edine opere »Fidelio«. V letošnji spomladi je šlo lo epohalno delo nesmrtnega skladatelja skoro po vseli večjih odrih celega sveta. Delo je tako v glasbenem kakor tudi v sceničnem oziru izredno interesantno in se ob tej priliki prvikrat izvaja v slovenskem jeziku. Premijera »Fidelio« se vrši v soboto 7. t. m. v opernem gledališču. Predstava je izven in bodo vstopnice na razpolago od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. 0 delu samem prihodnjič kaj več. Ljubljanska drama ima ta teden na svojem repertoarju dve mladinski predstavi. V petek popoldne se vprizore Cankarjevi Hlapci kot dijaška predstava po znižanih cenah, v soboto popoldne pa Golieva »Triglavska bajka«, ki je v prvi vrsti namenjena otrokom osnovnih šol, po izredno nizkih cenah 6, 4 in 2 Din. Vstopnice za sobotno mladinsko predstavo se dobe le potom šolskih vodstev, ki naj priglase željeno število vstopnic do četrlka opoldne gledališki upravi. Baritonist Rudolf Bukšek v Madame Butter-lly. Danes zvečer poje' vlogo konzula Shar-plessa v Puccinijevi operi »Madame Butter-fly« gosp. Rudolf Bukšek, ki prišteva ravno to vlogo med najboljše partije svojega bogatega baritonskega repertoarja. Vlogo 8barplessa js že zelo pogostokrat kreiral z največjim uspehom tako v Osijeku, kakor tudi na raznih svojih gostovanjih y >GRUDA«. Izšel je 3.-4. zvezek >Grude«. Vsebina jo sledeča: Tone Gaspari: Invalid Klemen. — Manca Koinanova: Na Gorenjskem je luštno. — Miloš Štibler: 0 kmetijskem kreditu.-.— S premovanja bikov v občini Gorje pri Bledu: trileten bik (slika).. — Fran Malasek: Na kaj je treba gledati pri živinoreji. — S premovanja goveje živine v Bohinjski Bistrici: 3 leta star bik (slika). — Pelargonije. — Anton Globelnik: Radič (Cichoria Intvbus). — uMiloš Štibler: »Kmetijska Matica«. — Bohinjska krava iz Češnjice v Bohinju (slika). — Kraepelin-Brodar: Po gozdu in polju.' — Vime IG let stare bohinjske krave (slika). — Organizacijski vestnik. — Razno. DIJAŠKI TELOVADNI PRAZNIK 8. MAJA. Dijaštvo ljubljanskih srednjih šol, učiteljišč in meščanskih šol bo praznovalo letošnji maj — mesec mladega življenja z velikim javnim telovadnim nastopom. Do 3000 dijakov in dijakinj bo sodelovalo pri tem nastopu in bodo s svojim delom pokazali najširši javnosti svojo ljubezen in voljo do telesne vzgoje. Organizacija prireditve je v rokah društva telovadnih učiteljev oziroma njegovih članov iri članic v Ljubljani. Javni telovadni nastop ljubljanskega dija-stva za katerega je prevzel pokroviteljstvo . . i minister prosvete in 'sedanji minister-v.,i Pr( (tsednik g. Velja VukiŽevič, se bo vršil na enem izmed najprlkladnejših prostorov in sicer na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Vse priprave za javno telovadbo so gotove; spored, ki bo jako pester in bogat, obsega sledeče točke: Proste vaje dijakov nižjoga oddelka. Lros,le vaie dijakinj nižjega oddelka. d. »rodna telovadba in igre vseh dijakov. t.lli J • 1,1 '?,k diJ'ak6v II- gimn., uči- teljišča in realke. 5. Proste vaje dijakinj višjega oddelka. b. Lepodrzne vaje dijakinj. 7. Orodna telovadba in igre dijakinj. 8. Proste vaje dijakov višjega oddelka. pri skušnjah in pri javnem nastopu bo sodelovala vojaška godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapelnika gosp. dr. Čerina. Začetek telovadbe bo ob 3. pop. Predprodajo vstopnic (sedeži po 15 in 10 diniirjev ter stojišča po 5 Din) vrše dijaki in dijakinje poedinih šol ter Matična knjigarna na Kongresnem trgu. Svetujemo, da si vsakdo preskrbi vstopnico že v predprodaji, da ne bo prevelikega navala pred prireditvijo pri blagajni. UDEJSTVOVANJE V FILMU. Nudi se priložnost vsakemu, da preizkusi svojo sposobnost za film. Vsakdo, ki si želi karijere prifilmu, četudi o tvojih zmožnostih dvomi, naj poskusi srečo. — Niso potrebni pri .filmu samo predstavniki lepe idealne zunanjosti, temvoč vsakovrstne fiziognomija,' katerih število mora biti še ‘večje. Dame in gospodje vseh starosti in kakorš-cihkoli slojev, ki razpolagajo z. lepo, sugestivno in simpatično zunanjostjo, zanimivo karakteristiko ali s svojstvi, ki so -s prej navedenimi v nasprotju, naj ne izpuste te možnosti, da se uveljavijo v filmu. Stariši, ki imajo, nadarjene otroke, naj ne prezro tega razpisa, kajti je mogoče, da se proslavijo v domačem filmu, ki b) pasiral ‘udi meje naš? države. Podjetje bo še v tekočem letu izvršilo obširno javno izbiro vseh interesentov in inte-resentinj potom kinopredstav. Vsakdo, ki ima zanimanje za film, naj pošlje točen naslov z navedbo poklica in po možnosti eno ali več fotografi; na Jugofilnv Ljubljana. kolikem času bo armad« mo v? In kaj bodo delali vsi ti *voj£kV0.£“ do-dejo domov? Res je, imeli smo deniobuf^I cijski načrt za municijsko ministrstvo. Bil jo skrbno izdelan, toda v naših mislih ni do sedaj ničesar pomenil. Zdaj ga bo treba izvesti. Municijski svet se mora iieutegoma sestati. In tu, naenkrat, prvi udarec zvona. Pogledal sem na široko cesto pod seboj. Bila je zapuščena. Pri vhodu ene velikih palač, kjer so bili nameščeni vladni departementi se je pojavilo dekle in živahno gestikuliralo. Zazvenel je drugi udarec. In naenkrat so se od vseh strani zbrali možje in žene na ulici. Iz vseh hiš so drli tokovi ljudi. Ulica Northum-berlandska js bila polna; stotine, tisoči so klicali in plakali veselja. Na Trafalgar-Squa-re je bilo naravnost črno. Okrog mene, v glavnih oddelkih je vse kipelo. Vrata so butala, slišal sem neprestano udarjanje nog po stopnicah. Vsi so vstali od svojih pisalnih miz in odložili peresa. Vse vezi so se zrahljale. Trušč je naraščal. Kakor vihar, ki se na vseh straneh naenkrat razbesni. Ulica se je izpremenila v deročo maso ljudi. Zastave so se jiojavile naenkrat, kakor pričarane. Mešale so se med mase, ki so šle po ulici navzdol, da proslave kralja. Bilo je jasno, da je za ta dan delo končano. Verige, ki so oklepale svet, so s truščem odpadle. Vezi imperativne potrebe, vezi discipline, vezi brutalne sile, vezi samožrtvovanja, vezi groze, vezi časti, ki so vezale naš narod, oziroma cel svet s težko nalogo, so se zrahljale in izginile s prvim udarcem velikega zvona. Varnost, svoboda, mir domov, dragi družinski krog — po 52 mesecih odrekanja. Bremena, ki smo jih prenašali dolgih 52 mesecev, so prenehala eksistirati. Vsaj v pnvem trenutku se je tako zdelo. Medtem je prišla moja žena in odločila sva se, da pojdeva čestitat ministrskemu predsed-na^veijV,' Sf1'™/.Pravzaprav slonela zdaj je sedlo oluog sva s^la v avt.° siljena med vriski^imi ; voziti k Witehall. Isto pot, le da v nasprotno ■ • smer, smo prevozili ono popoldne, ko je An-| glija izročila ultimatum. Bila je to ista mno-! žica, ki je tudi takrat navdušeno klicala. Bi-] lo je skoro isto navdnšenje. S čustvi, za ka-j tere nimam besed, sem poslušal vriskanje ; teh ljudi, ki so toliko trpeli in vse žrtvovali, ki niso nikdar oklevali ali godrnjali in ki niso nikdar izgubili vere v domovino in usodo. Ta generacija gotovo ne poda definitivne sodbe o svetovni vojni. Situacija Nemčije tekom svetovne vojne zasluži podrobnejšo razjasnitev, kakor pa je izjava, da je državo uničila sovražna propaganda. Če je bila ta propaganda zares učinkovita, pomeni to, da je našla odziv v srcu nemškega ljudstva in vzbudila nezadovoljstvo, ki je dremalo v njih že od začetka. In če so štiri leta blokade in bitke, proti večji vojski in izdatnejšim sredstvom sovražnikov izčrpale vitaliteto nemškega naroda, so uporna šepetanja proniknila na površino, se okrepila in postala glas milijonov. Človeški spomin gotovo ne hrani večje erupcije kakor je bil izbruh nemškega ognjenika. štiri leta se je Nemčija borila in držala v šahu pet delov sveta na zemlji, na j morju in v zraku. Nemško orožje je podpi- ; ralo tresoče se zaveznike, uspešno interveniralo povsod tam, kjer je bilo potrebno, bi- lo povsod na pridobljenem ozemlju in povzročilo sovražniku dvakrat take velike izgu- 1 be, kakor pa jih je samo pretpelo. Da bi bila zlomljena njegova sila, so morali v boj največji narodi sveta. Po 50 mesecih ni bilo mogoče doseči odločilnega rezultata. Mali narodi so propadli v boju, velike države so bile razbite in skoro 20,000.000 mož je poginilo' ali pa bilo ranjenih prej, predno je bil iztrgan med iz nemških rok. Zares, za zgodovino dovolj I Vprašanja. Zastor ja padel nad velikim bojiščem v Franciji in v Flandriji. Mehka roka časa, priroda in hitra rekonstrukcija industrije' je skoro že popolnoma zabrisala sledove bojnega polja, v keteraga se je tekom svetovne vojne izpremenilo celo ozemlje od Vogesov do morja. Razvaline so bile odstranjene, nove stavbe so zrastle na njih mestu. Le pokopališča, spomeniki in ranjeni zvoniki, tu in tam kakšen preostal krater ali jarek spominja potnike, da se je tu bori-.o 25,000.000 vojakov in da je 12,000.000 od njih tu poginilo ali pa prelilo svojo kri v največjem dosedanjem boju človeštva, pred komaj 10 leti. Usmiljeno pozabljenje zagrinja s šalom vse in groze izginjajo iz našega spornimi. Tu je nova mladost, da uveljavi svoje, pravice in tok časa gre dalje, tudi v bivšem bojnem pasu, kakor bi bilo vse le pravljica.. Je to konec? Ali le nov odstavek v kruti zgodovini? Bo li nova generacija prisiljena urejati stare račune med Teutoni in Galci? Bodo-li naši otroci zopet krvaveli na bojnih poljih? Ali pa se dvigne iz te velike borbe velika enota največjih treh narodov sveta, ki bodo skupno delali na zgradbi evropske slave? ( ) Dnevne vesU. KAVALIRSKA OBLAST. Neka oblastna skupščina tam doli na jugu je vnesla v oblastni proračun zelo veliko postavko za reprezentativne stroške ne oblastnega predsednika, temveč velikega župana. Dotični veliki župan je namreč znan kot zelo agilen strankar in ker so bili poslanci oblastne skupščine izvoljeni najbrie po njegovi zaslugi, so se mu hoteli izkazati hvaležne in so mu nakazali sijajno plačo. Finančni minister pa ni imel na žalost kavalirske oblastne skupščine prav noben zmi-sel za tako hvaležnost in je vso postavko gladko črtal, pa čeprav so jo oblastni očetje prekrstili v aktivitetno doklado velikega župana. In sedaj pride najlepše. Proti odloku finančnega ministra so se darežljivi oblastni očetje pritožili na Državni svet, tako zelo so bili prepričani o svojih obveznosti do velikega župana. Samo čestitati je dotični oblasti, da ji je veliki, župan pripomogel do tako sijajnih poslancev. — Uradni list št. 47 z dne 30. aprila 1927 objavlja: pravilnik o izvrševanju nadzorstva nad poslovanjem uradov in organov oblastev, podrejenih ministrstvu za notranje zadeve, uredbo o učiteljskih disciplinarnih sodiščih in statistiko državne trošarine na vino, vinski mošt in petjot. — Zanimiva razsodba upravnega sodišča. Upravno sodišče v Celju je razsodilo v nekem konkretnem slučaju, da je čitati dohodninsko lestvico v kronah, ne pa v dinarjih. — Kongresa jugoslovenskih mest v Zagrebu, ki se vrši, kot znano, v soboto odnosno v nedeljo, *e udeleži nad 300 delegatov vseh večjih jugoslovenskih avtonomnih mest. Vlado in obenem mesto Beograd bo zastopal na kongresu minister za šume in rudnike dr. Kosta Kumanudi. — Predstavka ruskega Bdečega križa ministru za socialno politiko. Ruski Rdeči križ v naši državi je poslal ministru za socialno politiko predstavko, v kateri poroča o svojem delovanju in o bednem stanju otrok ruskih beguncev ter prosi za malo materielno podporo. — Ferialne kolonije. Uprava Ferialnega saveza je sklenila, da otvori tudi letos nekoliko kolonij ob morju. Kolonije se otvorijo začetkom prihodnjega meseca. — Vojne sirote na Primorju. Ministrstvo za socialno politiko pošlje meseca avgusta t. 1. gotovo število vojnih sirot na Primorje. V to svrho je odobren kredit 80.000 Din. — Prvi kongres kinematografov, ki zboruje, kot smo že poročali, te dni v Zagrebu, je sklenil na svoji prvi seji resolucijo, v kateri povdarja, da kinopodjetja vsled previsokih davkov ne morejo uspevati. V resoluciji poživljajo lastniki kinematografov notranjega in finančnega ministra, da naj skličeta anketo, na kateri naj bi se določila davčna meja za kinopodjetja. — V vsej državi imamo 344 stabilnih in 12 potujočih kinematografov. Na Dunaju pride en kinematograf na 14.000, pri nas pa na 20 tisoč ljudi. Po uradni statistiki iz leta 1926. je znašal brutto promet vseh kinematografov v državi 70 milijonov dinarjev. Če primerjamo to vsoto s številom predstav, vidimo, da je vrgla vsaka predstava povprečno 800 Din. — Cepljenje proti tuberkulozi. Nemški državni zdravstveni svet je pretresal te dni vprašanje zaščitnega cepljenja zoper tuberkulozo. Zdravstveni svet se je izjavil aa intenzivno eksperimentalno preizkušnjo posameznih. Metod. Motiviral je to s tem, da po njegovem mnenju uspešnost še pri nobeni metodi ni dovolj zasigurana. Specieln oglede metod, pri katerih se uporabljajo živi bacili tuberkuloze, je sklenil zdravstveni svet soglasno, da jih je treba preizkusiti, predno naj se uporabljajo pri ljudeh, glede rezultatov prav natančno na živalih. — Pravilnik za obleke prometnih uradnikov. Prometni minister je pooblastil subo-tiško železniško direkcijo, da izdela nov pravilnik za izdajanje oblek prometnim uradnikom in uslužbencem. Pravilnik bo veljal za vso državo in bo izgotovljen do dne 1. junija 1927. — Sestanek delničarjev Obrtne banke kraljevine SHS se bo vršil za delničarje v ljubljanski oblasti v sredo, dne 11. maja t. 1. ob pol 11. dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, desno. Na sestanku se bo izvolil poslovni odbor na po-družnioo Obrtne banke v Ljubljani (čl. 68. in 69. banč pravil.). Na sestanku delničarjev dajo vsake tri delnice en glas, vendar pa ne more imeti nobeden delničar več nego 25 glasov. Poleg svojih dn svoje družine delnic more zastopati s pooblastilom samo že enega delničarja (čl. 33. in 34. banč. pravil.). Vabilom na sestanek, ki so jih delničarji te dni prejeli, je priložena vstopnica, katero naj delničarji izpolnijo in prinesejo s seboj ali pa pooblastijo druge delničarje, da jih na sestanku zastopajo. Sestanek se bo vršil ob vsakem številu navzočih delničarjev. — Sestanok tarifnega odbora. Tarifni odbor ima dne 15. t. m. v Beogradu plenarno sejo. Seje se udeleže delegati vseh trgovinskih, obrtnih in industrijskih zbornic v državi. Na seji se bo obenem določilo, kdaj naj se vrši kongres zbornic, ki je bil določen za dne 5. t. m., bil pa radi mednarodne gospodarske konference v zadnjem trenutku preložen. — II. redni občni zbor ljubljanske borze «a blago in vrednote. Ker so razveljavljene volitve, ki so se vršile na II. rednem občnem zboru dne 22. marca t. 1. sklicuje borzni svet ponovno 11. redni občni zbor na dan 10. maja 1927 ob šestnajstih v borzne prostore v Ljub-ljaiU, Kongresni trg št. 9, I. nadstr., (Filharmonija) z nastopnim dnevnim redom: Volitve: a) 8 članov borznega sveta, b) 5 članov finančnega odbora, c) dopolnilna volitev 7 članov borznega razsodišča. — Borzni svet ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, dne 14. aprila 1927. — Predsednik: Ivan Jelačin ml. s. r. Tajnik: dr. M. Dobrila s. r. — Rezervni oficirji - državni uradniki, katerim vojna leta v smislu določila člena 241. uradniškega zakona kljub prošnjam še niso bila priznana za pokojnino oziroma za napredovanje se vabijo, da v svrho nameravane intervencije sporoče sledeče podatke: 1. ime in priimek; 2. značaj, skupina, kategorija v državni službi; 3. čin v rezervi; 4. urad, pri katerem službuje in datum vstopa v državno službo; 5. kdaj in pod katero številko je bila prošnja odpravljena na centralno oblastvo in od katerega urada; 0. pri katerem ministrstvu, generalni direkciji — oddelenju čaka vloga na rešitev, po možnosti tudi pod katero številko je vloga tamkaj pro-tokolirana; 7. katera doba naj se prizna (od — do); 8. ali je bila prošnja kolkovana ter opremljena s potrebnim uverjenjem pristojnega vojnega okruga. Po možnosti naj vsakdo priloži tudi prepis svoje prošnje. Poročilo je treba poslati na ljubljanski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev najkasneje tekom 3 tednov. — Razpis učiteljskega tečaja za ročna dela. Oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani priredi tudi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od 4. julija do 6. avgusta 1927 učiteljski tečaj za ročna dela Podmladka društva Rdečega križa. Število udeležencev se določi naknadno. Tečaj se bo vršil tudi letos na tehniški srednji šo- li v Ljubljani. Udeleženci učiteljskega tečaja bodo lahko stanovali v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ulica št. 12, proti odškodnini 150 (stopetdeset dinarjev) za ves čas tečaja. Hrano bodo imeli ali privatno ali v uradniški menzi na lastne stroške. Pouk bo brezplačen, le za nabavo materijala, ki je potreben za delavnice, bo treba plačati 100 (sto) dinarjev; zato pa ostanejo vsi izdelki last tistega, ki jih izdela. Prispevke za materijal in za stanovanje je plačati ob vstopu v tečaj. Učitelji (učiteljice) osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave z navedbo stroke in strokovnega tečaja na oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani do 1. junija 1927. Prednost imajo oni učitelji (učiteljice), ki aktivno delujejo v Podmladku. 0 sprejemu se bodo dotičniki posebej obvestili. Zbero naj se dne 4. julija 1927 ob 8. uri dopoldne na tehniški srednji šoli v Ljubljani. — Sprejem rezervnih oficirjev v žandar-merijo. Ministrstvo za vojsko in mornarico sprejme 40 novih oficirjev iz rezerve v aktivno službo. Kandidati morajo biti rezervni podporočniki ali poročniki ter ue smejo biti stari nad 30 let. Glede predizobrazbe se zahteva, da so absolvirali vsaj 6 razredov gimnazije ali pa kako strokovno šolo. Prijave se sprejemajo v štabu komande žandarnie-rije do konca meseca junija t. 1. — Sprejem gojencev v pomorsko - zrako-plovno solo v Kumborju (Boka Kotorska). Dne 1. oktobra bo sprejetih v 2. razred pomorsko zrakoplovne podoficirske šole do 60 gojencev. Pogoji za sprejem so na vpogled pri vseh komandah vojnih okrožij, pri vseh komandah in oblasteh mornarice, pri vseh velikih županstvih, okrajnih glavarstvih, v »Službenih Vojnih Listih« št. 15, 16 in 17 in Službenem listu (Službene Novine) št. 34. Prošnje kandidatov morajo biti do 1. septembra v komandi pomorsko zrakoplovne šole v Kumborju. Gojenci imajo posebne doklade in ugodnosti pri napredovanju in sčasoma lahko postanjeo častniki pomorsko zrakoplovne stroke. — Za načelnika oddelka za neposredne davke v finančnem ministrstvu je imenovan Dragoljub Matič. — Glupe provokacije fašistov. Nekateri Zagrebčani so te dni v zaprtih ovitkih dobili letake iz Rima, ki imajo takole vsebino: »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Sloven* cev je laž. Že 8 let obstoji ta kraljevina,, toda vojno ministrstvo, zunanje ministrstvo, notranje ministrstvo in predsedstvo vlade je zasedeno s Srbi. Prav ta ministrstva pa izvažajo suvereno voljo države.« Italijani naj: bodo prepričani, da je ves denar za tako. perfidno propagando vržen v vodo. Tudi če-imajo Hrvatje svoje posebno mnenje o tej državi, je vendar to mnenje diametralno nasprotno italijanskim podtikati jeni. — Oton sc ne vrne na Madjarsko. Kakor se doznava, ni res, da bi se bil princ Sikst Burbonski dalje časa mudil v Budimpešti. On je sedaj na potovanju po Afriki. Pač pa je njegov mlajši bcat Renč ihil v Budimpešti in vodil pogajanj« o raznih finančnih zadevah bivše cesarice Zite in nadvojvode Oto* na, ki se mudita sedaj v Luksemburgu. IN) želji pokojnega cesarja Karla bo Oton zadnja dva gimnazijska rastreda dovršil v benediktinskem zavodu v Luksemburgu. Tudi vesti o vrnitvi Otona na Madjarsko so napačne. Ta povratek je v sedanjem času nemogoč, ker obstojita med madjarskimi legi-timisti dve struji, od katerih hoče ena Albrehta za kralja* druga pa Otona. Rudarska razstava v Dresdenu. Meseca avgusta t. 1. se> vrši v Dresdenu mednarodna rudarska razstava. Razstave se bodo udeležili tudi zastopniki naših rudarskih podjetij. — Stekel pes ogrizel pet oseb. Te dni je povzročil v Sisku veliko razburjenje stekel pes, ki je ogrizel pet oseb. Vseh pet oseb so jioslali v Pasteurjev zavod v Zagreb. Policija je bila tako nespretna, da psa ni takoj ubila, zato je zbežal pes v bližnjo vas, kjer je tudi že več ljudi in živine ogrizel. — Nepreviden orožnik. V Orahovici (srez Radovište) je povzročil nepreviden orožnik Nidovlč veliko nesrečo. Igral se je s svojo službeno puško. Puška se je nenadoma spro- žila in projektil je prestrelil neki v bližini stoječi ženi obe koleni. Ženo so prepeljali v bolnico, neprevidnega orožnika pa v zapor. — Strela ubila 4 letalce. V bližini Norfolka (Virginija) je udarila v neko iflornariško letalo, v katerem so se nahajali štirje mornariški piloti, strela. Vsi štirje mornarji so bili ubiti. — Nočni boj ob priliki vloma v Jasenovu. Nedavno so vlomili neznani svedrovci v trgovino špecerijskega trgovca Perovlova v Jasenovu (Banat) ter jeli pleniti. Ker so postopali pri tem precej hrupno, sta se vzbudila v sosednji sobi speči trgovec in njegova žena. Jela sta kričati na vso moč na pomoč. Prihiteli so sosedje in vlomilci so jo odku-lili, Čim najhitreje so mogli. Da so se ubranili zasledovalcev, so jeli na ulici streljati. Eden od zasledovalcev je jel za njimi prav-tako streljati, vendar pa se je lopovom posrečilo v temi pobegniti. Krvava sled, ki so jo pustili za seboj, dokazuje da je bil eden od njih ranjen. Orožništvo vlomilcev do danes sicer ni našlo, pač pa je obkolilo naslednji dan vas ter preiskalo vse hiše, da bi ugotovili, kdo ima skrito orožje. 0 — Dva drzna roparska napada na Poljskem. Iz Krakova poročajo: V bližini Tacsy-na je napadlo par neznanih banditov družbo desetih oseb, med njimi dve ženski. Bandiii so prisilili vso družbo, da se je slekla do golega, nakar so »revidirali« žepe. Ko so si prilastili ves denar in vse dragocenosti, so si zabeležili imena svojih žrtev, češ, da bodo vedeli, koga naj ustrele, če bodo izdani. — Pred hišo gostilničarja Riemerja na Glini je prišel te dni pozno ponoči neznan možakar ter zahteval, da mu odpro. Ko mu je odprl gostilničar vrata, je oddal lopov nanj strel iz revolverja. Predno je gostilničar umrl, je zaklical na pomoč, nakar je iprihitela njegova žena. Tudi njo je razbojnik ustrelil, vendar pa je imela, ko je prišla policija, še toliko moči, da je bandita natančno opisala. — Potres v Južni Afriki. V Johannesburgu so čutili te dni 30 sekund trajajoč potres, Ki sicer ni povzročil posebne škode pač pa j biserov. Bricknei se je ^Ki;, w boeat Amenkanec. kot prejšnja leta. Narašča pa samo število ženskih samomorov, dočim je ostalo število moških samomorov takorekoč neizpremenje-no. To zlo se pripisuje enoženstvu, kateremu se mnoge Turkinje ne morejo privaditi. — Črke iz dima nad Berlinom. Predvčerajšnjim sta krožila visoko nad Berlinom dva aeroplana, ki sta risala z oblaki dima po zraku v daleč na okrog vidnih črkah besede v Halo Berlin«. Za Nemčijo je oddal za to pisanje z dimom licenco iznajditelj in edini imejitelj zadevnega svetovnega patenta, angleški major Savage »Družbi za pisanje po nebu«, ki uporablja v to svrho dvoje posebnih angleških letal. Letali imata na kiovu kemikalije, ki razvijajo belkast dim. P°'z" kus, ki se je vršil v višini 3300 metrov, se ni popolnoma posrečil: Predno so bile "a' slikane zadnje črke, so se prve že popolno-ma razblinile. Družba trdi, da so bile teniu krive atmosferične razmere. — Samo kot cesar sc vrne. Admiral EsclM-H". , burg, ki je živel več let v neposredni blii'nj bivšega nemškega cesarja Viljema, je i®el te dni v Stuttgartu predavanje o Viljemove® življenju in njegovih namenih. Admiral le povedal, da čita Viljem vsak dan veli*10 število listov vseh mogočih strank razve® socialistične ter odgovori vsak dan na 20 <*° 30 pisem. Kar se tiče Viljemovega povratka v Nemčijo, se bivši cesar ne misli niWa‘ vrniti kot privatna oseba. .. — Razbojniški napad na brzovlak na ”0"" skem. Iz Varšave poročajo: Te dni je i&vt' šila tolpa razbojnikov v bližini Jaroslav® nočni napad na brzovlak. Razbojniki so o®' dali na vlak več strelov iz pušk ter raabm pri jedilnem vozu par šip. Hujšega se ni dilo. Očividno so hoteli banditi vlak ustav«1 in potnike izropati. — Mojster svoje stroke. V Berlinu je bi te dni aretiran goljuf Brickner, ki ima n vesti številne sleparije z briljanti. Aretira je bil na zahtevo pariške policije, ker je osi uijsuega npr se ie predstavil trgovcu P se je odtrgala v rudniku blizu mesta vsled potresa skala, ki je ubila dve osebi. — Falzifikatorju Windisehgraetzu dovoljen zopet odlog kazni. Iz Budimpešte poročajo: Justični minister je dovolil princu Windisch-graetzu zopet trimesečen odlog kazni. — Tri smrtne obsodbe v Moskvi. Iz Moskve poročajo: Revolucionarno sodišče je obsodilo tri Poljake radi špijonaže v prilog i'oljski na smrt. — Originalen trik. Iz Berlina poročajo: Veleposestnik v. Gunten je dobil te dni ponoči od zdravnika nekega sanatorija za umo-bolne pismo, v katerem ga je povabil zdravnik na razgovor glede dobave mleka. Ko je prišel v. Gunten v spremstvu svoje služkinje v sanatorij, so uslužbenci služkinjo ne-prijazno odslovili, v. Guntena pa zgrabili, slekli, okopali in odvedli spat v sobo za nevarne bolnike. Naslednji dan je ugotovil zdravnik da je možakar popolnoma normalen, vsled česar ga je takoj odpustil. Ko- se je pcrvrn.il v. Gunten domov, je bila njegova vila spor a j popolnoma prazna, specielno denarja in dragocenosti ni našel nobenega več. Kot so dognale policijske poizvedbe, je najela njegova ločena soproga ljudi, ki so spravili v. Guntena na zvit način v blaznico, nakar je izropala v družbi svojih sinov njegovo vilo. V. Gunten je vložil ovadbo na državno pravdništvo. — Ženo in sina umoril radi zavarovalnine. V Harburgu je bil te dni aretiran trgovec s čevlji Strasser. Dolže ga, da je ustrelil meseca oktobra 1926 svojo ženo in svojega sina. Tako žena kot sin sta bila visoko zavarovana. V slučaju nezgode je imela izplačati zavarovalna družba dvojno vsoto. Strasser trdi* da gre v obeh slučajih za nezgodo. — Roparski umor pri belem dnevu. Te dni je udrl pri belem dnevu v trgovino draguljarja Krištofa Scheiberja v eni od najbolj: prometnih ulic MUnchena ropar, ki je Schei-berja ustrelil, nato jo pa odkuril z bogatim j plenom. Storilec, bivši rudar Henrik Kern ! je streljal na begu tudi na svoje zasledovalce ter enega od njih na glavi lahko poškodoval. — Ropar — prijatelj nogobrca. Ob priliki zadnje nogometne tekme v Moravski Ostravi je izsledila policija med gledalci nevarnega člana tolpe nedavno aretiranega razbojnika Leciana, Julija Siparja. Razbojnik Sipar je bil aretiran. — Kralj Allons častni doktor vseh |P*» h tih univerm. Nedavno je bil lzrv°lien P ski kralj Alfcns XIII. za častnega doktoi.ja vseh španskih univerz. Pri predhodni debati so se izražali nekateri profesorji ironično o kraljevi izobrazbi, nakar je glasovalo 40 profesorjev za kralja, 14 pa proti njemu, dočim se je 60 profesorjev glasovanju od- t&gnilo.^iika s|avnost v Petrovčah. Zveza slovenskih vojakov iz svetovne v°jne priredi proslavo odkritja spominske plošče vsen padlim vojakom lavantinske škofije na dan Vnebovboda dne 26. maja 1927 z velikim sporedom. Popoldne ob 3. uri se bode igrala velika bojna igra na prostem »Kalvarijam, I. dejanja na dan mobilizacije 1914, 11. dejanje pri ‘kadru, III. dejanje na galski fronti, IV. dejanje na fronti na Doberdobu, V. dejanje pa v ifašistovskem robslvu. Vabijo se vsi bivši vojaki cele lavantinske škofije, -vsa društva brez razlike strank, vsecn Kaul" -zacije cele lavantinske škofije. Vsak kdoi hoče posefciti Petrovče, vsak ima polovično vožnjo ter zahtevajte pri vaših župnih uia-dih legitimacije. Vsi župni in občinski uradi se prosijo, da našo idejo podpirajo ter -ležencem gredo na roko. lorej dne 26.m] vsi v Petrovče iz cele lavantinske škofije. V sporedi so nabiti na vseh postajah mariborske oblasti. — Zveza slovenskih \oj< Li-Tirške žene žalujejo za mnogoženstvom. Iz Carigrad« poročajo: Ob priliki zadnjeg. javnega predavanja na univerzi je bilo ug tovljeifo, da se je pripetilo v Carigradu tekom lanskega leta 6 krat toliko samomorov kot bogat Amenkanec. Kupil je od njega niz 1300 biserov ter prosil trgovca, da naj obdrži colier do prihodnjega dne, JeS, prinese šele prihodnji dan denar- Upni- govca, nekega izvedenca in nes ene ka trgovca je shranil Brickner or B bisere v kuverto, ki jo je zapečati «■ ^ Čil trgovcu. Ker ga dva dni ni buo . se je zdela trgovcu stvar sumljiva, uap zapečateno kuverto ter našel na svoju s i mesto biserov ničvredno imitacijo iz Brickner je izvršil tatvino tako ral ^ da se je ujemala celo teža imitacije 1300 pristnih biserov. — Prošnja na javnost vse Sloveiiije. štva in organizacije vse Slovenije pi id iudi »Dneve slepih« z javno zbirko v zgradbe »Doma slepih«, če je le m°8 vc-aiib časno, to je 7. in 8. maja,, vsaj, v večjih k ^ Slovenije.^oloi^ai^^^ v zveza in Zveza kulturnih društev_ stopite J plan ter vzbudite k delu za slepce vse svaf včlanjene organizacije in društva. — 1 o« porno društvo slepih v Ljubljani. . - Zasebni tečaj za prikrojevanje in lovanje krojev za gospode in dame, trg štev. 19, Ljubljana. 16. t. m. nov pri jevalni tečaj za krojače, šivilje m nesmg Učenci, ki ne morejo priti v tečaj, poduk potom pošte. Lastnik F. Po^V čian Internacionalne krojne akademije i le) London - Frankfurt - Pariš, za svoJ £n). izkušeni kroj ponovno odlikovan v stvu. Specielen sistem za dame, ki se izobraziti za samouporabo. Ljublj*®*’ v ljubljanski drami. 1— Dijaška predata^* uTj .g y ljubljanski V petek P°poldnnr|dstava in sicer se vprizofl /‘‘aTi He^a drama »Hlapci < po znižanih ce-Ca.nkaJ veljajo za dijaške predstave. _ . - nai— Druga otroška predstava v ljjil>lja» drami se vrši v soboto 7. t. m. ob 15. unRj, poldne. Vstopnice se dobivajo potom soi ^ vodstev, ki naj prijavijo udeležbo otr«' četrtka popoldne knjigovodstvu gle , ^ uprave. Cene posameznih sedežev ’javSfca 2 Din. Vprizori se Golieva »* ba]latpeTski *b°r vaja odbor^jubavna tragedija na Vodnikovi cest'. V torek zvečer se je pripetila na Vodnikov* cesti ljubavna tragedija, ki. precej spomin P na ono pred meseci na Selu, kjer je Kundrjukov ustrelil svoje dekle Ivanko nikovo, nato pa še sam sebe. Šofer im Hudovernik, rojen 1. 1899., je bil smilno ljubljen v šestnajstletno krojaško vajen Sidonijo Kramerjevo. Ker mu ta ljubezni^ vračala, jo je počakal v torek ob pol dem zvečer za streljaj daleč od mitnice na V* postaje pa so ugotovili, da j® g0 ga v večjo količino lizola. Pi;epelja»eC, vendar P-nico, kjer so mu izprali že^sič, ki je « je njegovo stanje brezupno- inski cest železničarja in stanuje na * brezposetoo» Sp. Šiški, je hotel v smrt i»u Šport. Krasni uspehi amerikanskih atletov. SVe-tovnorekordni čas Amerikanca Nortona v teku čez lese na 440 y je izenačil Grumbles v Los Angeles s 54.2 sek.. Trije od štirih ča-somerilcev so stopali celo samo 54.1 sek., toda desetinke sekunke se po novem mednarodnem reglementu ne uporabljajo več, ninpak samo petinke sekund. Isto se je zgodilo tudi izbornemu amerikanskemu prvaku fla kratke razdalje Charley Borahu, pri če-gar teku na 100 y so kazale tri ure 9.5 sek., s čimer je izenačil Borah svetovno-rekordni oas Poddocka. , Kov češkoslovaški rekord v težki atletiki dosegel prošlo nedeljo član A. iK. Žižkov ^?®nička, ki je obojeročno tezno dvignil ™ Lg in s tem zboljšal obstoječi rekord za t^ksmatch za nemško prvenstvo v težki Čal'oo •etem smo ze včeraj pisali- je kon-eiionainVls°k° dramatičnem poteku s senza-in * fezultatom. Hans BreitenstraetteT rundi jp 8nino prvi te vrste. Prav dobro se DokriJ teniški prostor, ki je bil obdan in okrog 50P3nmk^UO žio°' I»re se ie vdeležil° zelo dobro !! lrl gospodov. Gledalci so bili ot v udobn po o^eni in so sledili, zleknje-zaninnVj ior\nasla?iače, z veliko napetostjo Obeta v krm’ “ili bi potem, da se nam stvo. atkem tekma za oceansko prven- yorku 'sp0i'n St-ei,nke ~ Premagana. V New- v Prostem t-TI pred krotkim rokoborba stem stilu med Poljakom Sbyskom Cy- ganievviczem in Amerikancem Joe Stucher-jem ter med Nemcem Hansom Steinke-jem in Amerikancetm Pendletonom. Čeravno je Poljak silno močan in ga je vsled masivne strukture njegovega muskuloznega telesa sploh težko prijeti, se vendar ni mogel držati napram dokaj mlajšemu nasprotniku. (Sbysko šteje 50 let) in je po daljšem boju podlegel, ravno tako tudi Nemec Steinke napram Pendletonu. Katere države se vdeleže olimpskih iger v Amsterdamu. Dosedaj so olimpski komiteji v Belgiji, Kanadi, Chile, Nemčiji, Finski, Franciji, Egiptu, Latiški, Norveški, Avstriji, Poljski, Češkoslovaški, Jugoslaviji in Švici naznanili nizozemskemu olimpskemu komiteju, da se vdeleže amsterdamske olimpijade 1. 1928 Gospodarstvo. VPLAČILO PRVEGA OBROKA ZA DELNICE OBRTNE BANKE KRALJEVINE SHS. Vplačilo delnic Obrtne banke kraljevine SHS se bo izvršilo v 15 tromesečjih. Prvi obrok je vplačati do 15 .maja t. 1. in sicer za vsako delnico po 10 Din. Vsi delničarji v Sloveniji so prejeli te dni poštne položnice, na katere naj takoj vplačajo prvi obrok. Kdor bi do zgorejšnjega roka prvega obroka ne vplačal, mu vrne banka že vplačani znesek po odbitku 25%, ki prapade rezervnemu skladu. Delničarje opozarjamo tudi na to, da je treba na zadnji strani položnice, ki je namenjena za pismena sporočila, označiti številko akcijske potvrde, za koliko delnic pošljejo zneske ter ime, priimek, poklic, kraj in bivališče ter pošto. Če bi kak delničar poštne položnice ne prejel, naj se obrne takoj na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani ali pa na Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru. Istotako naj se delničarji za eventuelna pojasnila obračajo na ti dve zvezi. X Solunski semenj. II. mednarodni semenj v Solunu se vrši od 18. septembra do 3. oktobra t. 1. Prospekte za semenj dobijo interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. X Nemško notranje posojilo v poljedelske svrhe. Med nemškim državnim ministrstvom za prehrano in med državno banko je prišlo do temeljnega sporazuma o posojilu dvesto bilijonov mark v poljedelske svrhe. Posojilo se bo subskribiralo le na domačem denarnem trgu. g tem posojilom namerava ministrstvo izvesti več poljedelskih melioracij, končuj namen pa je, da se skrči uvoz živil na minimum ter nadomesti z domačo proizvodnjo. BORZE 4. maja. Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investcijsko 94.50 — 85, Vojna škoda 338 — 339, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna banka 149 — 149 (149), Merkantilna banka 99 — 100, Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160 — 170, Trbovlje 0 — 510, Vevče 119 — 0, Stavbna družba 55 — 65, Se- šir 104 — 0. Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke čvrsta. Zaključenih 6 vagonov lesa. Zagreb. Devize: Newyork ček 56.75—56.95, London 276.20—277, Pariz 222.375—224.375, Praga 168.30—169.10, Curih 1094—1097, Amsterdam 22.78—2284, Dunaj 800.5—803.5, Berlin 1349.5—1352.5, Italija 299.23—301.23. Curih. Beograd 9.1325, Ne\vyork 519.875, Dunaj 73.2125, Berlin 123.19, Varšava 58.12, London 25.2675, Sofija 3.75, Pariz 20.37, Bukarešta 3.30, Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Milan 27.375. To In ono. TORRIGIANI V PROGNANSTVU. Dr. Hans Barth. »Con-finis coronat opus.« »Confinis« ali »confine«, kamor so poslali velikega mojstra italijanskega prostozidarstva kot navadnega sokrivca Zanibonija, Capella in ostalih atentatorjev, ne pomeni ničesar drugega kot prikrito ječo, bogve, v kakšni hribovski vasi. Za pet let so ga napravili neškodljivega tega strašnega zarotnika, ki ga pa opisujejo drugi kot docela nedolžnega. Torrigiani je blesteče ime iz stare Firenze. Torrigiani imajo mnogo denarja, toda malo genijalnosti. Je slaboten epigon Lemmijev, Ferrarijev in Nathanov, ki so vladali pred njim, v srečnejših časih v palazzu Borgheze, pozneje pa v palazu Giu-stiniani takrat vsegamogočno prostozidarstvo. Še se spominjam, kako je zagrozil pod Cri-spijem njegov intimni prijatelj Lemmi iz pa-lazza Borghese s pestjo proti Vatikanu. To je bilo tiste dni, ko je odstopil takratni italijanski premier preko noči župana kneza Tor-lonio, ker je bil oddal ob priliki neke svečanosti pri kardinalu Rampolli svojo vizitnico. Ves Rim se je radoval. Zakaj to so bili drugi časi, drugi ljudje, in ko je bil kmalu nato razkrit na Čampo de Fiori spomenik od papeža na grmadi zažganemu Giordanu Brunu, se je zdelo, da so cerkvi njeni dnevi šteti. Vsa Italija je korakala v nepregledni povorki s tisoči trikolor mimo papeževe cancellarije in gorje duhovniku, ki bi se bil drznil ta dan pokazati... Toda danes? V nobeni drugi deželi ni prišlo do tako velikih izprememb kot v Italiji. Več decenijev so bili Italijani resolutno demokratični — producirali so Mazzinija, Garibaldija, igrali so se s karbonarstvom, s prostozidarstvom, leta 1848 so posadili celo (se non e vero, e ben trovato ...) papeža, ognjevitega Pija IX. za par let med prostozidarje, oziroma so ga hoteli posaditi mednje ... Nato je prišlo uje-dinjenje. Dežela je postala skoraj republika in če ni postala popolnoma, je vzrok za to ta, kot je dejal Crispi: »La Repubblica ci divi-derebbe, la Monarhia si imisce.« (Republika bi nas ločila, omnarhija pa nas združuje.) Kaj je prišlo pozneje, je znano ... Monarhija je vladala pro forma, dejansko pa je vladal parlament in možje kot: alkimist Depretis, Crispi — Mussolini svojega časa, Giolitti. S temi in za temi možmi pa je vladalo vedno prostozidarstvo. In sicer je vladalo v smislu francoske demokracije in vendar tudi v smislu Nemčije, posebno one izza časa kulturnega boja. Nikdar ni bila Italija bolj »nemška« kot pod Crispijem. V ministrstvih, v javnem življenju, v šoli, povsodi so bili merodajni nemški vzori. Dijaki so hodili v Berlin študirat. Pri vsem tem Italijani nikakor niso nastopali suženjsko in Crispi je bil mož, ki se je znal uveljaviti tudi v Berlinu. Z Avstrijo je bila pa stvar seveda drugačna. Tu bi bil moral posredovati Berlin, da bi bil preprečil poznejšo nesrečo. Takrat je vodil prostozidarstvo Crispijev prijatelj in njegovo orodje Lemmi. To so bili časi bleska za prostozidarstvo. Italijansko prostozidarstvo je poskrbelo za to, da je državo razklerikalilo, jemalo je cerkvi premoženje, kjer je le moglo, pozabilo pa je pri tem uvesti razporoko, kar bi mu bilo spričo moči, ki jo je imelo v parlamentu, igrača. Lemmiju je sledil kot veliki mojster Nathan, narodni sin Mazzinija, njemu pa je sledil kipar Fer-rario. Nathan je bil republikanec, ki je zrasel v Angliji, Ferraris pa skozi in skozi s francoskim duhom prožet umetnik. Ž njima se je pričel v italijanskem prostozidarstvu kot v italijanski duši sploh preokret iz sfere nemškega duha v sfero francoskega. Prišla je vojna in za udeležbo na strani Francije je agitiralo najresolutnejše ono prostozidarstvo, ki je bilo preje stere trozveze. Pri tem je korakalo ob strani onih mož, ki so ustvarili po Versailles-u fašizem in izkopali italijanski demokraciji grob. Danes pa so poslali, potem ko so prostozidarstvo zatrli, velikega mojstra v eksil, iz katerega se mogoče ne povrne nikdar več. KAT VSTROF V 0» M1SSISSIPIJU. Bicksburg doslej še ni v nevarnosti, kljub silnemu pritisku vodnih mas, ki jih je prinesel s seboj glavni val. Za to pa se ima mesto zahvaliti požrtvovalnemu delu prostovoljcev in vojaštva, ki so utrjevali zadnje dni nasip dan in noč. Tudi New-Orleans še ni v nevarnosti, dasi so poplavljeni že nekateri predkraji. Po računih strokovnjakov odteče skozi breše okoli 10.000 kubičnih metrov na uro. Iz poplavljenega ozemlja je prispelo te dni v New-Orle-ans okoli 30.000 beguncev. Najbolj ogroženo je trenutno mesto Louisiana, ker se severno od mesta nasipi vsak hip lahko zrušijo. Na številnih krajih je voda prestopila nasipe. Nad mestom kroži neprestano 12 hidroplanov, katerih naloga je, da sporoče nemudoma, če predere voda kje nasip Po mnenju izvedencev doseže glavni val dne 13. t. m. Poydras. Prebivalstvo postaja nervozno. Nekatere rodbine so že odpotovale. Med Natcliesom in Balon Rouge-om se je zrušil na dveh krajih nasip. V svrho pomoči so poslale oblasti v ogrožene kraje 15 hidroplanov. Tudi iz Kanade prihajajo poročila o velikih poplavah. Na stotine farm je pod vodo. Mesto Brandon je vsled poplave popolnoma odrezano od sveta. Prebivalstvo se je moralo rešiti s parniki in motornimi čolni. Poplava sega trenutno do Louisiane. Severne pokrajine province Conoordia so poplavljene. Prebivalstvo je zbežalo v višje ležeče kraje. PariSko modno pismo. »• • . sedaj pa, draga prijateljica, je dosti liko** tega’ ^re^d'mo k temu, ki vas bo, ko-Par^k^3 po*Ilam gotovo boli interesiralo, k stri soVe d*-’ ,Veliki pariški krojaški moj-Prinesel nm nedvomno principa: Kdor bo tako nam°8°’ k° Prinesel vsakemu kaj. ranih direktiv6 ?a razPolago v mejah fiksi-Kljub vsem • era najrazličnejših variant. ravna linija JZpremembam ostane moderna k°)iko viši V?amo taJ’la je pomaknjena ne-Pravtako •* tudi ne pri vseh toaletah), včasih zein JantJ° moderna kratka krila in f11”'1 “ i“w“' J° pepita krila. Sicer pa ,• kostumom se nosi-Dacij, pogosto vidimo oblek^ polno kombija ali pa iz desiranega blag” 1p plašč iz uni-del obleke in plašč iz desinir Jne gornji nji del obleke pa iz unija. Barva* p. lpo ombrirano ,progasto. Dalje se V kashatoilereps, georgette in sake) izdelan ProPagtral neki krojač oble-kavjj sesai z- V otdiki ,bluz polkratkimi ro-zgoraj š],. ? * do komolcev. Rokavi so bili Lilo videti !’ .spodai pa drapirani. Tam je glanov pa tl,afV mnogo ravnih plaščev, ra-Zvečer ^'ov. obleke, popoldan JJe SedaJ pogosto rožnate lena barva. Dopoidne**0^1^ tuintam kaka ze-volnenih oblek, pravtak*3'18 v Bois'u mnogo Sey, crepella, monpetine” c??gosto tudi jer-^ono se pripravljajo obleke6 P0^110 Vseh gobelinskih barvah in živatJ'pkam' v voile obleke. n° desini- tjLo velikega preokreta pa je prisi0 na čJjiode klobukov. Končno so se zedinili bT ‘Mati klobukov, modistinje in — nosilkJ ce JjPkov ter so ustvarile za absorbirane živ-gp ana§njih modnih dam pravo, lahko, hi-s0 Piono in individuelno pokrivalo. Klobuki C^tovljeni iz perpsne, kot pero lahke tftjjo 6J kluLuki iz klobučevine so perforirani, iatne„ 3 ne k° 'me*a nobena dama več nepri-Lizuha “Lčntkfi, ki ga povzroča neurejena , ura a la garcon. * 5>'. &///* V. itnia it blizu Prešernovega spomenika Ljubljana Najnižje cene. Točna ] ob vodi UUBLJAN* GREOOOeiČiVA^ MERKUR Se priporoCa za tisk vseh ti broiure, cenike, tabele, val Marcel Prevost Don - ] uanke. — Ne poznam bolj bedaste ženske kot je ta gospa Lelievre. Zvedeti resnico o Genazu bo pa prav težko. Vsi ljudje vedo, da ima vilo v Passy-ju, da je njegov auto veljal 100.000 frankov, da ima košate črne nazaj počesane lase in postavo in polt španskega viteza in da pleše ... V tem oziru mu ne more nihče odrekati spretnosti. Že deset let nismo videli v Parizu tako izbornega plesalca. — Je pač plesalni učitelj, je dejala komtesa. — To odločno zanika. Plesnega pouka ne daje. Ce ga kdo prosi zanj, se odloči samo, ako se mu prosilka ali prosilec zdi vreden, toda o plačilu nikoli ničesar ne omeni. — Samo včasih potem predlaga kakšen poceni nakup, je dejala Berta. Svojemu učencu ponudi petsto frankov vredno umetnino, ki si jo pusti plačati z 10.000 franki... — Vidim, da ste dobro poučeni, je dejal Trevoux. — Stvar se je pripetila moji prijateljici Courtesini. Od nje sem to zvedel. Toda ali se vam ne zdi, da smo že dovolj govorili o teh dveh ljudeh? — Ne milostiva, je dejal Guilloux, nekoliko bojno razpoložen. Nismo še izločili morale iz galantne pripovedke >K n j e g i n j a in plesalec«. Berta in Albina, ki sta natančno poznali Guillouxa, sta se bliskoma pogledali. Trčvoux je vprašal: — Kaj tiči v tem kakšna morala? — Da, je odgovoril diplomat, in sicer sledeča: Kneginja Hilda je ženska one vrste, ki jih romanopisec Mercueil imenuje »Done Juane«. To je beseda, ki je po vojni nastala samo od sebe, kot rastejo gobe po dežju, in čeprav je malo čudna je etimološko pravilna, kajti pove vse, kar hoče izraziti, in žge pa kot udarec z bičem. Hilda je »Dona Juana«: prekoračila je spolno moralo. Zadostila je svoji strasti tako naivno, in tako cinično, kot si človek uteši lakoto. To imenuje ljubezen Lepo! Toda sedaj, ko je prekoračila svoje štirideseto leto, pa je opazila, da je prava ljubezen čisto nekaj nekaj drugega. Vstal je, kakor bi hotel govoriti bolj iz višine, položil je svojo desnico na rob kamina in nadaljeval: — Ramon Genaz zanjo ni več samo predmet poltene zabave, kot so bili to knez in cela vrsta njenih ljubimcev... Tudi ni zanjo telesna in duševna zabava, kot so bili to umetniki, ki jih je imela. Hildina tedanja fizična zabava je bila pomešana z intelektualnim snobismom. Tega plesalca pa v istini ljubi. Prekanjeni možak jo imenuje svojo boginjo in hlini vzhičeno ljubezen pred tern konjskim obrazom z zlato grivo. Nosi ji darila in se obnaša napram njej silno pozorno. Igra komedijo, ki se mora pa tragično končati; izmika se ji kot sramežljiva deklica, v imenu spoštovanja in ljubezni. Ni čudno, da ga ona blazno ljubi in da trpi vsled te svoje brezmejne sreče. Če bi mogla, bi zanj bila zopet rada postala devica. Sedaj razume srečo onih, ki posvetijo vse svoje življenje enemu samemu bitju in se zanj žrtvujejo. — Takih princezinj je dosti, je dejal Trevoux. — In ona ni zadnja . . . Hotel sem reči, da se je prava ljubezen kneginje Hilde razodela šele s štiridesetim letom in z njo tudi nekaj drugega, kar je že smatrala dvajset let za pozabljeno, namreč moralni zakon, ki je stari kameniti idol, komanderjev kip za Dono Juano. On vedno ubije . . . Toda oprostite mi, dolgočasim vas. Čisto sem pozabil koliko je ura. Ravnatelj političnega oddelka v zunanjem ministrstvu čaka name že dvajset minut. Na ta način se je navadno ironiziral samega sebe, zato da se je obvaroval ironije drugih. Čutil je, da poslušalci njegovih idej ne odobravajo popolnoma, kajti ledeno hladno so mu sledili. Poljubil je damam roke in dejal oficirjem: • — Vzamem Vas v avto s seboj, kot sva se domenila. Rekli ste mi, da imate opravka v kolonijskem ministrstvu? — Da, je odgovoril Trevoux, ko je- videl, da mu je Berta z očmi prikimala. Skupaj sta odšla iz salona in pogledi obeh žensk jima so sledili. — Res ljubek dečko, je dejala komtesa po kratkem molku. — Guilloux? — Ta blebetač? Ta navidezni ironik? Kaj še? Takih je dovolj po glavnih mestih Evrope po vseh poslaništvih. Govorim o Trevouxu. — Kajneda ljubek dečko? je odvrnila Berta. Lahno kot ptica je poskočila in sedla na klopico poleg naslonjača, kjer je sedela Albina. Prijela je za njene dolge roke, jih prekrižala na kolenih komtese, položila svoj podbradek nanje in v zmedenem na-smehljaju pogledala Albini v oči. — Medtem ko nam je ta čvekač razlagal svoje misli, je dejala, sem trpela, ker sem čutila, da Jean trpi. On je tako odkrita, plemenita duša in čutil P nejasno, da naju je to pripovedovanje hotelo nekoliko oblatiti ... In do mene ima toliko spoštovanja! — Toda Bertica moja, je dejala Albina smehljaje, saj ga tudi zaslužiš. — Mislim, da, je odvrnila z dražestno naivnostjo. Šest mesecev sem bila poročena s soprogom, kateri. •• Pustimo to! Odkar je zakon ločen, živim nedolžno kot nuna. In vendar je moj sloves dvomljiv! Kaj naj bi s* Boga milega še storila? — Manj ibi morala biti lepa, manj genialna i® imeti bi morala manj uspeha, potem bi te pa svet bolj milostno sodil . . . Pri moji veri, danes si pa res lep*-je dodala komtesa, prijela Berto za rame in jo neko^ liko porinila od sebe. Gledala je njen obraz, kakor bi opazovala dragoceno sliko in nadaljevala: Nekaj Pe' lestnega odseva iz tvojih potez! Globok zdihljaj je dvignil lepa prsa Berte rande in njene trepalnice so se sramežljivo povesil®' komtesa pa je rekla: — Guilloux je nalašč razglabljal o pozni ljubezni žensk, ki so se osvobodile že pred dolgim časom vseh zakonov morale. Hotel naju je obe preplašiti. Berta je na široko odprla svoje oči in jo začudena pogledala: — Da je o meni govoril, je jasno, saj vidi, da Jean in Jaz . . .toda zakaj bi bil meril na te? ,p>a! name tudi, ali nisi opazila, da je danes ves čas govoril o vsej naši družbi, ki smo bili v so-bodo zvečer v Celtic’su, samo v enem ni zinil besedice,, o svojem vojnem tovarišu, ki ga je bil povabil seboj in je sedel z njim pri isti mizi. — Res je . . . z Vangrenierom. — Da, Guilleux je kar prežal na to, da t*om začela govoriti o njem in ga vpraševala o njem. 0 jaz sem se dobro držala, on pa tudi. -1 ti njegova prijateljica* — Menda ni mnenja, da si (Dalje prih-) TI NKOVEC “K fO V IVAN S N SIN Ljubljano, Gosposvetska c. Z. ŠivaHril strop izborna konstrukcija in elegantna izvrši cv iz lastne tovarne. 15-letna paranoja. pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji .ADLER*. Kolesa iz prvih tovarn, Durkopp, Keyser, Stjiria, Waffenrad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles In šivalnih strojev. Daje se tudi na obrcke! Cenike franke in zastonj. V • OCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Liublj®na nudi naif ineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. lalitavalta ponudbo. >-*» Tolofon Itov. 23B9. Tahnlino In MglionKno na|n»oderno|a urejana kitama v Jugoslaviji. O Hunui Ljubljena, Dunajska easta »t la, 1». nadstr. 3 sobe in 2 kabineta se odda takoj v najem. Bohoričeva ulica štev. 24. Event. telefonske informacije štev 25-60. Na prodaj sta veliki makalasti palmi a Din 300.—. Naslov pove uprava lisla. Drva - Čebin Wollova lili. - Telef. 56 MALI OGLASI. Za vsako besedo se plača 50 par. Za debolo tiskano pa Din 1.—. Iščem za 1. julij stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter 1 do 2 sob. Plačam dobro Naslov v upravi lista. Kontoristinja ^igovodotva? korespon-stenopisja in strojepisja. iSčo službe. Po-nudbe prosi na upravo lista pod značko »Večletna praksa«. Oglašujte v Narodnem Dnevni’ Širite »Narodni Dnevnik"! Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja tuzno vest, da je njega častni član, gospod JAKOB AUAŽ župnik na Dovjem, duhovni svetnik, imejitelj reda Sv. Save III. reda itd. danes mirno v '.Gospodu zaspal. , Našega prezaslužnega prvoboritelja za slovensko planinstvo, ki si 3 stekel nevenljive zasluge za Slovensko planinsko društvo, ohranimo v častnem spominu. Pogreb se vrši na Dovjem v soboto ob pol 11- uri opo ne. Ljubljana, dne 4. aprila 1927. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. Z« tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.