•"kI. številka.
Trst, v ponedeljek »i mana 1S9i).
Tečaj XXIV
,, Edinost'*
izhaja dvakrat iim	dnn. rumi nedelj iti
praznikov, n jutra j	in zverer nli 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ishaja oh f) uri zjutraj.
\ m hm-u i m /.u uši« :
i <>he izdan ji na let.....gld.
7. a samo večerno izdanje .	12* —
Za pol leta. četrt leta in na mene«- razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Xa naročile hrez priložene naročnine ne uprava ne osim.
Na drobno se prodajajo v Trstu /.jutranje Številke po 3 iivč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. H70.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
4 nVČ.	* edinosti Je moA
■
Oglasi
*e računajo pu vrnuh v petitu, /m večkratno narorilo * primernim popustom. Po* In na. o«mrtui<-e in javne zahvale, do-....... '»gluai itil >«e računajo po jtogodld.
\ »i dopioi mi 1 "e pošil jajo uredništvu. Net laiikovum dopini *e ne sprejemajo. l!okopi«i uf vračajo.
Naročnino, reklamacije in oplane »prejema iiprmnitl wi. Naročnini* in o^lme je plačevati loi-o Trut.
1 mlulšlni in tNLariui «e nahajata v ulici »urinim -iv. l'J. | p m t niši t o, od-pniTiilštvo in sprejemu nje interni m
v ulici Molin pierolo -tv. ;l, II. mnlutr.

Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Budimpešta 4. V razpravi o zakonu, določujočem kontingent novincev, jc izjavil minister za domobranstvo, baron Fejervarv, da za sedaj ne ne poviša število novincev, tla pa pozneje skoro gotovo pride taka zahteva.
IVtrot:rad 4. »Praviteljstveni vestni k* javlja : far Nikolaj je naložil generalnemu adjutantu Va-novskemu, naj uvede natanjčno preiskavo o vzrokih in posamičnih okolnosti h izgredov, ki so se dne 20. februvarja pričeli na vseučilišču pctro-grajskem in se razširili potem na nekatere druge učne zavode. O vspehu te preiskave je sporočiti farju. Zajedno je odredil ear, da mora više vodstvo dotičnih učnih zavodov v svoji kompetenei ukreniti potrebno, da se napravi zopet navadni mir.
Carigrad 4. Sultan jc podelil županu dunajskemu, dru. Luegerju, kateri poslednji mu je v imenu mesta dunajskega doposlal cesarsko jubilejno ivetinjo, veliki kordon reda medžidje.
Klin 4. Današnja seja, v kateri se je završila razprava o novih političkih zakonih, je bila burna. Zmaga vlade je sijajna, kajti večina za zakone je bila nenavadno velika. Za prehod v drugo čitanje je glasovalo .!H 0 poslancev, proti pa le 98.
KI lil 4. Papež je ugodno prebil minolo noč. Danes ustane za nekoliko časa. Temperatura, bitje srčne žile in sopenje so normalni. Tudi apetit je dober.
Itllli 4. Papež je prebil izven postelje kaki dve uri, ne da bi bil občutil kako slabost. Jako zadovoljen je z vspehom operacije in hvali jako oba zdravnika. Dr. Lapponi izjavlja, tla je bila operacija neizogibno potrebna, kajti Hstola je bila vneta.
P O D L I S T E K.
Starec.
1'odleanikov.
Dan na dan je setleval vedno na jedni in isti klopici tam v drevoredu — —
Takoj, ko sem ga zagledal prvič, začutil sem v sebi neko simpatijo do njega. Sivo glavo jo imel oprto ob palico in opazoval je sprehajalce, ki so hodili mimo njega . . . Blizu njega v pesku pa se je igral mal, krasan kodrolsišček — —
Dolgo se mu nisem upal približati, a hodil sem dan na dan mimo njega po drevoredu — — Nekega dne pa sem se ojunačil in prišel poleg na tnalo, zeleno barvano klopico; starec me je pogledal nezaupljivo in se pomaknil na konce klopi — —
Presunilo me je to, a molčal sem in opazoval moža — —
Slučaj, ali kaj, je hotel, tla je mali deček, ki jc letal okoli klopi, padel na pot in začel jokati — — Skočil sem s klopi in pobral jokajo-čega otroka ter ga odvel k starcu — — Mož me je pogledal hvaležne in se mi zahvalil, potem pa nekoliko pokaral malega Leksija — —
In tako sva postala s starcem prijatelja. Mož mi je postajal dražji od dne do dne in zaupljivcjši tlo mene in nekega dne mi je povedal to-le zgodba iz življenja svojega — —
\ew-York 4. Iz Paname javljajo, da so v Sun Josč storili resen poskus, tlu bi strmoglavili republiko Costariea. 1 'pomiki so napali vojašnico topništva, toda bili so odbiti. I "stava je suspendirana in povsodi je proglašeno obsedno stanje.
Madrid 4. Napadi na novo ministerstvo so že pričeli. Liberalni listi je imenujejo novo-kntoliško in reakcijonarno.
Madrid 4. Neka odlična oseba je rekla, da kraljiea-rcgentinja podpiše mirovno pogodbo z Zje-tlinjenimi državami, ne tla bi čakala na pritrjenje otl strani parlamenta.
Madrid 4. Novo miiiisterstvo je sestavljeno tako-le: Silvolln predsedništvo in vnunje stvari, Dato notranje, Villaverde finance, Duran pravosodje, Polovjeva vojna, Pidal javna dela in kolonije, Camara mornarico. Novi ministri polože prisego danes zjutraj. Predsedništvo senata se poveri Martine/. Ca in posu, predsedništvo komore pa jed-nemu bratov ministra Pidala. Prefektom v Madridu je določen Linieras.
Konfuzija na vrhuncu.
Izborno smo se zabavali ob čitanju »Piecola« otl o. t. m. To od naše strani - primerno spoštovano glasilo je prineslo kar dve daljši notiei zaporedoma, s katerima se mu jc posrečil na sijajen način dokaz, da je konfuzija v laškem taboru popolna. Na Indiji, ki se je jela potapljati, je običajno, tla se rušijo vse vezi sicer železne discipline v življenju pomorščakov. Tako se jim menda godi ua trhlcui ladiji italijanske hegemonije v teh pokrajinah : zgubili so vsako direktivo. Dva nočeta istega, u vsi skupaj ne vedo, kaj hočejo. To se pravi, oni že vedo, kaj hočejo, ali kako
Bil sem na Dunaju, kjer sem se učil slikarstva — — Roditelji so mi pomrli in ostal sem sam s sestro. Trda m*ma je šla, stanovala sva v neki mali, podstrešni sobi v predmestju. V svobodnem času svojem sem slikal male slike, katere sem potem prodajal ljudem, da sem mogel živiti sebe in sestro, katera je hodila šivat v neko pro-dnjalnieo . . . Tovariši in" profesorji so mi pravili, tla imam talent in tudi sam sem čutil to, a kaj, j ko pa kruha nisem imel!
Nastopila je zima — — Prehhulil sem se bil in zbolel — -- Mnogo sem trpel tedaj. I to— lezen, lakota in mraz — to je bilo hudo !
Kad bi bil umrl tedaj, saj me ni vezala iui življenje nobena drugu stvar razun sestre. dim sem se- spomnil nanjo, pa sem si želel še živeti, saj bi je ne mogel pustiti same na svetu, tako mlade in nepreskrbljene.
Kako je reviea plakala in trpela z menoj! Dan na dan je bilo huje; poprodala in zastavila sva vse, kar je bilo kaj vrednega v hiši, tla sva si mogla kupiti vsaj kruha in drv za v poč — •
Meni pa je postajalo vedno huje — — — Denar nama je pošel in v sobi je bilo mrzlo, dtt sva mislila, dtt morava umreti mraza — —
Neko noč mi je bilo posebno hudo; mislil sem, da ne dočakem dneva. Sestra je sedela poleg mene na postelji in naslanjala kodrolaso glavico svojo nit moje hropečo prsi ter plakala — —
Njeni jok mi je stresal in rezal dušo — —
ohraniti t«», bar hočejo to vprašanje jih eepi in bega. Italijanski stranki se godi kakor onemu, ki jc došel na hrib /. jcrhasoin zeljnatil• glav na glavi. Nesreča je hotela, da mu je jerbas zdrsnil z glave in glave so se valih' niz-dnlu, toda vsaka v svoji posebni smeri — vsaka je imela drugo direktivo za svoje valenje.
Tako se gotli italijanski gospodi. Sleherni dan nam prinaša novih programov - vsaka po-litiška glava laška ima svojo pamet. Njihova zadrega jim poraja kupe programov. Danes zidajo, jutri podirajo.
Preti par dnevi smo bili omenili sveta, ki ga jc bil dsd primorskim Italijanom profesor Ascoli v Milanu. Rečeni irredentovee je nasvetoval namreč, naj bi se Italijani odpovedali Liburniji, kjer n i-m a j o n i č e s a r v e č iskati, in na j bi ostalo Istro spojili s Trstom. No, gospodu Ascoliju se menda še ni prav posušila tinta v peresu, že se je oglasil Piecolo« z resolutno besedo, da Italijani ne sinejo žrtvovati Lihurnijc in otokov. V Lilnir-niji in na otokih tla živi sicer res mul ?<HMM) Slovanov in le 14MMM) Italijanov, a ti prvi žive le po vaseh, tločim žive Italijani po mestecih in njih jezik da gospoduje po vsem obrežju ter odmeva tudi po onih krajih, kje so Slovani v absolutni veČini. Celo v Kastvu tla govore italijanski. Liburnijn da je sicer res izven naravnih mej tnkoimcnovnnc »liegionc Oiulia-, ali priraščena da je vendar Italijanom k srcu. 10000 Italijanov zaustavlja tam slovanski ocean in drže kvišku zastavo, ki se je podedovali od Kima!!
Cegav program je torej pravi: ali profesorja Ascolija, ki meni, tla Italijani nimajo ničesar iskati v L i burni j i in na otokih, ali »Pieolov«, ki hoče tla naj skušajo, da 10000 Italijanov utrde svoje gospodstvo nad 70000 Slo-
Koliko sem trpel tedaj !
Zaspal sem — — Sestra pa je odšla tiho in boječe — —
Da bi ostala tedaj pri meni! Bilo Iti bolje za oba, da je umrla z menoj!
Ko sem se zbudil, je plapolal v poči ogenj iu na mizi je stalo polno okrepčevalnih jedij. Začuden sent pogledal sestro, it ona se mi je smejala in mi ponujala jedi.
Mislil sem tedaj, dtt se jc naju usmilila soseda ali lastnica hiše. Drugi dan jc prišel zdravnik. Počasi sem ozdravel iu jel zopet slikati . , . Sestra pa se mi je čudim izpreincnila, postajala jc otožna; kadar je bila sama, je plakala in lici ste ji veneli — —
Jel sem vpraševati po vzroku tej izpreinembi. S početka mi ni hotela povedati ničesar, ko pa sem postajal sitneji in sitneji iu ko je videla, da itak ne bode mogla dalje skrivati, razodola mi je vse — — —
Kaj sem počel vse tedaj, sc ne spominjam, samo to vem, da sem divjal, ko zver iu klel uro rojstva svojega — —
Sestri nisem očital ničesar. A peklo me je, ker sem vedel, da je grešila zato; da je rešila življenje — meni !
Prokleto tako življenje!
Minilo je nekaj mesecev . . . Nekega dne sem prišel domov — sestre ni bilo nikjer —
Zopet sem divjal in iskal sestro — a nikjer
vani, če ne drugače, pa —z deljenjem občin na «1 v e, tri, štiri?!
Zabeležiti j»a treba nadalje, da istrski Italijani sami niso jedini med selx>j, kaj naj !>i storili z vztočni m delom Istre, imenovanim Lihurnija. Ločeni so v dva tabora, ki sta v popolnem navskrižju v tem (»ogledu. Kar se jih zbira okolo »Indipcndenta« — in to so pristneji Italijani, torej iskreneji, poiteneji del tabora irredentovskega— so mcnenja Asoolijevega : prt»8 z Liburnijo! Kar pa jili je bolj blizu »Piecolu« in »Popolo Istriano« v Pillji in to so večinoma slovanski re nega tj e iz iste Lihurnije in z otokov, torej nemo-ralneji del ti hočejo, da Liburnija ostani v ob-scžju interesov italijanske stranke. Naravno: ako bi se izključila hrvatska Lihurnija, izključeni bi bili tudi oni, hrvatski sinovi onega dela dežele, iz tabora italijanskega izginili l>i s politiškcga po-zorišča.
Torej popolna konfuzija v nazorih eelo ob vprašanju, ki posoza globoko notri v interese italijanske stranke.
l)iven, drastično komičen pa je »Pieeolo* v drugi notici, ko nabira obraz v svoje iiajresneje gube in bere levite posl. Hoffmnnnu \Vellenhofu, ki je vendar prvak v onem nemškem taboru, s katerim so naši primorski Italijani ravnokar sklenili najtesneje zavezništvo, pripoveduje svetu iz naj-globljejcga prepričanja svojega, kako so nemški in italijanski interesi identični vsikdnr in povsodi.
Divno zares. Rečeni nemški profesor, državni poslanee in fanatik je izdal neko brušuro, v kateri ohljubuje veliko bodočnost — nemštvu v Trstu in v Istri ter se čudi, zakaj v deželnih zborih v Trstu in v Gorici že davno ne govore —nemški?!!
»Pieeolo« je hud, zelo hud. A toliko lojalni že moramo biti in priznati, da je hud po pra-viei! Razbito je »soglasje« med nemškimi in italijanskimi interesi.
Ali divno je, kakor zavrača »Pieeolo« šovinizem Hoffmanov. Prav tako, z istimi besedami, istimi argumenti, kakor zavračamo mi Nemce in — Italijane. Prav tako je, kakor da je »Pieeolo« vzel argumente iz kakega slovanskega lista.
Očita mu: da pretvarja zgodovino sebi v prilog, da gradi svoje otročje argumenta e i j e n a o drek a n j u p r a v i e e «1 r u g i m ; da presaja može, stvari in imena na nemško, da bi iste raznaravil sebi v prilog ! itd. itd.
Vse prav, vse lepo in — vse res! Ali Italijani so vendar v zvezi z istimi Nemei in jih tudi posnemajo v vsem, ko gre -- proti nam Slovanom ! Ali pa so nemške argumentacije »otročje« le tedaj, kadar so naperjene proti Italijanom?!
Sicer pa Italijani le ponavljajo svoj stari
sledi po njej ! Pustil sem delo in lazil kakor senca okoli. Duh mi je postajal teman in srce mi je očitalo, da sem sam kriv vsemu temu.
Nekoga dne pa sem dobil poziv, naj se zgla-sim v bolnici, kjer mi je umrla sestra! Sel sem — —
Ležala jo v mrtvašnici v veliki, uepolmrvani krsti — —
Dolgo časa sem stal nem in brez solz pri nji — — Glava me je bolela in nekaj me je neznosno peklo v prsih. Hotel sem jokati, toda solz le ni bilo. Ona pa je ležala mirno in medli odsev svetilke, Htoječe ob odru, ho je poigraval po njenem voščeno-bledem obrazu in zlatih lascih — —
Ne vem, kaj se je potem zgodilo z menoj, /budil sem so na postelji zvezan in dva moža sta me stražila — — Norel sem in divjal, kadarkoli sem se spomnil sestre. Dolgo sem bil v bolnici, kajti že prej bolno telo mi je le počasi zdravelo, duh pa so mi je zopet zjasnil — —
Zopet som jel pridno delati, da sem mogel pošteno preživiti sebe in njenega otroka, katerega sem vzel k sebi . . . Sedaj so me sicer popustile moči, toda v prejšnjih letih sem si prihranil toliko, da moreva pošteno živeti z Leksijem. Samo to me skrbi, kaj bode z dečkom, ako umrjem jaz, predno mi doraste
Med tem je pritekel mali Leksij k nama, oklenil se starčevega vratu in naslonil svojo kodrasto glavico na starčeve prsi: »Ata, pojva domov!« je rekel, bil je zmučen od igre in skakanja. Po velem in /mučenem starčevem licu pa se je utrnila svitla solza v dolgo, sivo njegovo brado — — Odšla sta — — Ostal sem sam — —
greh, ki ga jim mi očitamo vedno in vedno —-ako podcenjajo važnost nemškega življa v Trstu in si supirajo oči pred tistim, v velikem stilu zasnovanim gibanjem, ki je imenujemo nemški »Drang nach Osten«. Naj si le domišljajo, da to gibanje ne zasluži druzega, nego par dovtipov njihovih. 1'tegne priti dan, ko se bodo kosali	prepozno.
Naj le sklepajo zvezo z nemškim življem, naj se le vežejo 4 njim za borbo proti pravu Slovanov ! Podobni so uzmovičema, ki sta jemala v najlepšem soglasju, a ko sta hotela deliti, sta se stepla. A v veliki borbi, ki se bije tu, bodo topeni - Italijani naj se le ne varajo nikar! le oni.
Takrat še le bodo obžalovali, da jih je sovražtvo do Slovanov moglo zmešati tako, da ho v svoji konfuziji o izbiranju sredstev sklepali zveze z najnevarnejim, ker zavratnim nasprotnikom svojim!
Politični pregled.
TRST. mana 1899.
K položaju. V zadnje dni je bilo na Češkem več shodov, prirejenih od čeških poslancev. Na vseh shodih so izrekli zaupanje češki delegaciji in so pripoznali, da je za narod češki najprimer-neja realna politika, opirajoča so na solidarnost desnice.
♦ Narodnv Listv* so dobili z Dunaja poročilo, da vlada ne nameruje urejati jezikovnega vprašanja na podlagi 4? 14. Vlada da ne misliti ničesar storiti za uredbo tega vprašanja — kakor je jasno izjavila že minolo leto — dokler Cehi in Nemei sami od nebe in brez posredovanja vlade ne pridejo do kakega sporazumljenja.
Boj M ljusko iolatvo. Na Dunaju sta bila včeraj dva velika shoda. Jednegaso vprizorili niže-avstrijski kmetje pod vodstvom krščanskih soei-jalistov, druzega pa socijalni demokratje. Na prvem so sklenili resolucijo, s katero so zahtevali, naj se obveza za obiskovanje ljudske šole zniža od H na 7 let, drugemu skodli pa je bil namen remonstrirati proti tej zahtevi. Na prvem shodu so povdarjali, da ljudska šola od tez a mladino hiši domači in jej jemlje delavne moči. Na drugem shodu pa so povdarjali zopet, da ljudstvo neče čuti o tem, da hi se skrčilo obiskovanje šole. Nadalje povdarjajo, da še ob sedanji uredbi šole je veliko otrok, ki rastejo brez šolske izobražbe.
Pomembna beseda do finanfinih uradnikov. Minole sobote nam je došlo na ogled najnoveje delo bivšega finančnega ravnatelja v Trstu, gospoda dvornega svčtnika dr a. Seli u ste rja pl. Bonnott, naslovljeno »Orudriss des osterrcichischen Obligatioiienrcchtesc. To novo delo spremlja beseda, posvečena finančnim uradnikom v Trstu. Onemu, ki pozna okolnosti, ob knterih se je gospod dr. SchiiHtcr v najlepših letih umaknil iz aktivne službe, ne bode težko pogoditi, kam je naperjena ostrina te besede do uradnikov. Ctosp. dr. Sohuster se zahvaljuje svojim bivšim uradnikom na mnogih dokazih prijateljstva, došli h mu še potem, ko se je že umaknil iz državne službe in živi le samemu sebi kakor zasebnik. Zahvaljuje se možem, ki so mu zvesto stali na strani v boju za ukupno dolžnost in v ta namen, da so veličanstvo zakona nikdar ne umakne pred mogočne* varovano sehičnosjo. Nikdar ne pozabi, kako ho ti možje zvesto stali za svojo dolžnost tudi pred pretenji od take strani, ki je bila v s t a n u u r e s n i č iti sv o j e gro ž n j e. V tein se kaže plemenito, nesebično in nepremotljivo mišljenje, ki navdaja ves uradniški zbor finančne službe v Primorski, vsa stvarna zmožnost, ki ga odlikuje, krepka inicijativa njegova, kateri se je zahvaliti za dalekosežne akcije. Zbok teli svojstev so ti uradniki dika dežele, pri poznani in spoštovani od vsega prebivalstva, kateremu so oni tem trdneja opora, ker ne dajejo — strogo nepristranski — prednosti n obenem u d e l u p r e b i v a l s t v a, tie žalijo nikogar in ne nočejo posluževati toli nizke tinte, da bi v prebivalstvu sejali razdor in da b i izkorišoe-vali umetno po v s p o še v a n o neslogo. To je pravi patrijotizem; in ako je usojeno, tla se naše javno življenje z boljša, je možno priti do tega le po preosnovi vse javne uprave po čistih in veščih rokeh.
Zaključuje pozivlje dr. Sohuster uradnike, naj se trdno drže svoje dolžnosti, zakonov, na ka-
tere so prisegli in državo vzdržujoče kulturne misije : naj se drže te zastave, na kateri ni zapisan slaboten, strahopeten oportunizem, ampak na katerem je videti v blestečem sijaju vzvišeno |M>dobo pravičnosti.
Kazni baroni in njih zaščitniki — primite se za nos!
Volitev novega papeža. Nadejati se je, da zadnja poročila o razvoju bolezni papeževe odgovarjajo resnici, Jda smemo torej gojiti hlažilno prepričanje, da je sv. Oče iz nevarnosti in da nam ostane ohranjeno to dragoceno življenje, sipajoče svoje žarke na vse strani, življenje, ki je neizerpen vir zlatim naukom: utrjajočim verski čut kakor zaslombo in tolažbo bedo trpečemu človeštvu, bla-žečim socijalne ndnošajc, pod katerih težo trpe naj-veei siromaki v družbi človeški, poravnavajoči m nasprotstva mej stanovi in narodi in utrjajočim največe dobro človeštva -- splošni mir.
Ali nevarnost je bila že po resnosti bolezni same, še bolj pa zbok nenavadno visoke dobe, v kateri je že sv. Oče. In da so bili tudi v Vatikanu pripravljeni na najhuje, priča že okolnost, da so ukrenili vse potrebno za izvolitev novega papeža.
Ako je umrl papež, pripada više vodstvo vseh poslov glavarjem vseli treh »ordines« (stipinj po-svečenja) kardinalskih, to je, najstarejemu kardi-nalu-škofu, najstarejemu kardiualu-duliovniku in najstarejemu kardinalu-dijakonu. Le ti ho sedaj kardinali Opeglia, Ledoehowski in Mertel. Cim je papeževa stolica izpražnjena, sestati se mora »eon-elave« (zbor kardinalov, ki imajo izvoliti novega papeža) deseti dan po smrti papeževi, ako ni umrli papež ostavil kakega posebnega predpisa. Zadnji »eonelave« je bil v letu 1878. Mogel se je vršiti nckaljcno, ker je tedanja italijanska vlada strogo skrbela za mir in red v mestu rimskem.
Kečeni trije kardinali so se bili torej — gia-Hom poročil iz Rima -- že seHtali na posvetovanja za slučaj, ako hi nastala potreba volitve novega papeža. A kakor rečeno: na veselje vsega krščanstva, dri, vsega sveta, ni nastopila za sedaj ta potreba.
Domače vesti.
Sovražtvo preko praga driižlnskega'živlJe-
' lija. V zadnji številki Hmo zabeležili jeden slučaj v izgled, kako naši nasprotniki mrzč celo preko groba vsakogar, ki ni bil njih po svojem politiškem prepričanju in po svoji zvestobi do svoje lastne narodnosti, ako ta narodnost ni njihova, naših nasprotnikov narodnost. Našim sodeležanom laške narodnosti — ki se udeležujejo vihrajočih narodnih in politiškib borb — so povsem neznani obziri, ki veljajo po vsem ostalem svetu, kjer-koli bivajo omikani ljudje obziri, ki jih narekujejo; najna-vadneji takt, osebni ugled, nlužheno in socijalno po-loženje, ki je zavzimlje ali je je zavzemal oni, ki živi ali je živel med nami, obziri, ki smo jih dolžni do dotičnika, tudi če ni bfl v našem tabora se svojimi nazori. Po vsem omikanem svetu, pravimo, velja pravilo, da smemo biti brezobzirni v pobijanju politiškega ali narodnega Htališča ter nazorov o raznih vprašanjih, ki stoje notri v središču splošnega zanimanja, da pa ne smemo odrekati osebi, kar jej gre. To med omikanimi ljudmi splošno veljavno pravilo je nepoznano v taboru naših italijanskih nasprotnikov, kar mora vzbujati domnevanje, da ta tabor ni tabor — omikanih ljudij ! Ali ne slutijo nasprotniki, da jim je le v sramoto taka mržnja do osebe nasprotnika, so-sehno pa do nasprotnika, ki je bil nekaj v socijalnom življenju ?! In da je n. pr. župnik naše oerkve, in celo tak, kakoršem je bil pokojni župnik Cerne, nekaj v soeijalnem življenju vsake župnije — kamo-li župnije na deželi —, temu se menda pač ne da oporekati!
Mi navadni ljudje, ki nismo sinovi velike avite eolture, sodimo, da že po zapovedi krščanskega čutstvovanja nehaj ob odprtem grobu vsako sovražtvo proti osebi!
Pa tudi če bi hoteli biti manje strogi, toliko pa je smeti zahtevati neizprosno, da oh robu groba ne gazimo zakonov naj primi tivnejega takta, kakor ga narekujejo eivilizovani odnošaji. Med našimi nasprotniki pa pogrešamo celo tega takta ter vidimo, kake so oni v svoji strasti sami izključujejo iz — eivilizovane človeške družbe!
Toda te dni smo doznali it slučaju, ki nam priča, <la mržnja nasprotnikov no scza le preko groba, ampak da njih fanatizem se/a tudi preko praga rodbinskega življenja — da proganja tudi svojca, svoje lastno kri in meso. Našemu zaupniku je znan slučaj, in po njegovem menenju taki slučaji niso redki v italijanskem taboru: Vsa družina je fanatično irredentovska po «lepem» izgledu očetovem. Le jeden sin — v dobi 15—10 let -- je bolj avstrijskega mišljenja, Grozna jeza seveda v vsej družini! Deček je obsovražljcn pri vseh. Izključen je od vsake udobnosti, kakor jih uživajo vsi vstali členi družine, ne privoščajo mil primerne obleke in malo da mu ne odrekajo hrane! Ali ni to kričeč dokaz, kako je v laškem taboru po po-litiški strasti posurovelo vse čutstvovenje ?! Ako njih politiško sovražtvo sega celo preko praga rodbinskega, jedi čudo potem, da toli ljuto sovražijo drugače mislečega drugorodea in da gazijo v blato najprimitivneje zahteve, veljavne v medsebojnem življenju — omikanih Ijndij?!
Smrtna kosa. Včeraj oh K. in pol uri zjutraj je umrla na Katinari v cvetju svoje dobe soproga gosp. učitelja Čoka, gospa Ivanka Co k, rojena Cernigoj. Pokojnica je bila ugledna žena, skrbna mati in značajna rodoljttbka, kakoršnjihje malo med našim ženstvom. Časten jej spomin! Nesrečni rodbini pa izrekamo svoje srčno sočutje na strašnem udarcu, ki jo je zadel.
Škoda, da nismo v Avstriji! Tako sta vskliknila dva moža iz Čedada preti par dnevi v Gorici v pogovoru z nekim Slovencem. Moža, ki imata opraviti veliko z goriškimi Slovenci, poznata dobro, kako se živi v Avstriji, in kako v Italiji, po kateri tako hrepenč goriški »neodrešenci«; moža poznata razmere to-in onostran naših mej, vesta, kak duh vlada v Italiji, in kako se skrbi tam za nje — kakor sploh za ljudstvo, kateremu manjka vsega! Ali ne le ta dva Oedadca - tudi v kraljestvu ob mejah so drugi izrekli one besede že neštevilokrati. Nasproti temu pa naši irreden-tovci silijo v Italijo! Kaj hi bilo, ko bi menjali, ter bi spravili če/ mejne kole vse tiste nevarne življe, ter jih nadomestili z mirnejšimi!! Morda bi bilo potem drugače v naši deželi! »Pri. list«.
Že prihajajo zopet! Spomlad je blizu! Na to kažejo nezmotljiva znamenja. Saj se je že začelo tisto veliko vsakoletno izseljevanje — iz Italije v Avstrijo. Kar celi vlaki jih dovažajo preko Pontebe na avstrijska tla. Gorenjeitalijanska železnica je zasnovala za dobo od 27. februvarja do 10. aprila celo posebne vlake. In tako jih bomo imeli zopet v naših krajih na tisoče teh — italijanskih delavcev. V minolem letu nam jih je samo rečena železnica privela kakih 30.000; a ker se nam zdi, da mizerija v Italiji ne pada, ampak rase, jih utegnemo letos dobiti — še več. Zanimivo bi bilo vedeti, kolikim tisočem avstrijskih ust jemljejo kruh ti dragi gostje iz dežele lakote.
Gospodje državniki avstrijski naj pravijo, kar hočejo o dolžni gostoljubnosti in o dolžnem varstvu tudi tem nedohrohošlim gostom, mi pa ostajamo pri tem, da srt ti nedobrodošli gostje, zlasti v naših krajih narodnih bojev, prava kalamiteta, in ne le gospodarska, ampak tudi socijalna. Kajti isti ne jemljejo le kruha iz-pred ust domačinom, ampak zastrupljajo po znanih lastnostih svojih, — katerih nočemo navajati tu, ker se je zgodilo to že ne vemo kolikokrati — tudi medsebojno življenje mej obema narodnostima.
»Proč od ltlma«. Ncmško-prusjaška predrznost je že tolika, da hočejo celo mi Kranjsko zanesti to gibanje. V »Slov. Narodu« čitaino namreč: »Doslej temu gibanju še ni bilo sledu na Kranjskem. Naši Nemci so je gledali popolnoma indiferentno in kakor jih poznamo, se večinoma tudi ne dajo navdušiti ne za protestantizem niti za NVolfa. Ali poskusi, uprizoriti tako gibanje tudi mej Nemci na Kranjskem, so se že začeli, in če uvažujemo, da je jeden del teh kranjskih Nemcev popolnoma v taboru Schonererja in "NVolfa, je vsaj verjetno, da to očitno pangermansko gibanje ne ostane brez posledic. To novo gibanje za protestantizem se jc začelo z razširjanjem jako osoljene pesmice »Losvon Rom«, katera je mej nemškonaoijonalno mladino moškega in ženskega spola obudila vel'ko oduševljenje in ki se zdaj pridno razaaša po hišah. Materi Germaniji bo sicer peklensko malo pomagano s prosci i ti, katere privede to gibanje na Kranjskem v njen tabor, a nasprotno utegne to gibanje po-
ostriti politična in narodna nasprotstva v deželi in to po našem skromnem mnenju kranjskim Xem-eem prav malo koristilo«.
n ril •Metodovo platno. Vrla narodna firma A. A- K. Skaberne v Ljubljani je dala napraviti Ciril-Metodovo platno ter je hode prodajala na korist naši velevažni družbi sv. Cirila in Metoda. Misel je izborna in utegne dobivati družba sv. Cirila in Metoda iz te kupčije jako lepih dohodkov. Platno jc jako lepo, in blago izvrstno, tako, da bode občinstvo žnjim gotovo jako zadovoljno, za kar v ostalem že jamči občeznana sodlidnost in reci n ost te firme. Zlasti opozarjamo na to platno tudi narodne trgovce na deželi.
kakorsna setev, taka žetev ! V petek zve-ver, med italijansko p r o p o v e <1 j o, se je izvršil v rujanski cerkvi grd, jako grd prizor, ki je moral izzvati sveto jezo in srd v vseh vernikih te župnije. V cerkev sta došla dva pijana novinca in sta začela peti in zabavljati na glas. Začuvši to, je prihitel gospod župnik Jurizza, hotč zapoditi pijanca iz cerkve. Toda ista nista hotela slušati opominov, marveč sta se mu uprla in ga zgrabila za roket. Slednjič sta vendar ostavila cerkev, dednega so aretirali redarji takoj pred cerkvijo, drugega pa naslednjega dne v njega stanovanju.
Kdor je pošten, mora obsojati ta dogodek in obžalovati gospoda župnika, da se mu je to dogodilo. Toda gospod župnik naj ne pozabi, da je tako divjaštvo naravna posledica tisti javni vzgoji, katero neguje ista stranka, ki je zaščitaica — g. župniku Jurci. Konstatovati moramo namreč, da sta rečena novinen-Rojančana sicer slovenske krvi, da pa pripadata stranki eikorjašev.
Proti vsakemu morebitnemu poskusu, da bi vsled tega dogodka hoteli valiti odij na našo stranke, odklanjamo slovesno vsako ukupnost s takimi elementi in jih prepuščamo Italijanom prav take, ka-kakoršnje — so si jih vzgojili!!
Ali Se ne bo koneat! Ni še dolgo temu, ko smo bili sporočili v «Edinosti», kako je trgovinsko sodišče tržaško zavrnilo vlogo posojilnice v Podgraclu za izbris nekega člena iz starešinstva in vpis drugega člena, in kako je potem više deželno sodišče ugodilo dotičnomu rekurzu rečene posojilnice. Človek bi menil torej, da je stvar rešena definitivno in da sej ta k i slučaji ne morejo več dogoditi v bodoče. Kaj še ! Ze dne 0. janlivarja je isto trgovinsko in pomorsko sodišče izdalo sklep posl. štev. 1100/oons I. 134/10, s katerim zopet ni ugodilo prošnji posojilnice za izbris sta reši nstvenega člena Antona Stembergerja in za vpis novoizvoljenega člena Josipa Strnada!
Posojilnica je seveda zopet uložila u tok. Kaj je hotela drugega?! In prizivno sodišče je z r a z s o d b o od febr. 1890 z opet u g o-d i 1 o r e k u r z u p o s o j i l n i o e, naloživši trgovskemu sodišču, naj ukrene potrebno za izbris iu vpis.
Sedaj pa smo res radovedni, da-li gospodje na trgovskem sodišču enkrat nehajo izdajati sklepov, katere prizivno sodišče dosledno — razveljavlja!! Prosimo vendar, stvar jo resna. Kam pridemo, ako bodemo morali za vsako malenkost rekurirati in rekurirati ad infinitUm?! To provzroča zamudo časa in mnogo t roško v.
Najhuje zlo za družine. Pišejo nam: Na Franeozkem država nagrađuje one stariše, ki imajo 4 in po več otrok; tu v Trstu pa je gorjč starišem, ki imajo mnogo otrok.
Gorje družinam, ki so primorane iskati si stanovanja v mestu tržaškem!
Te dni sem doznal za dva hišna gospodarja, ki ne moreta trpeti otrok v svojih hišah, in ki sta sklenila odpovedati stanovanje vsem onim, ki so tako «srečni*, da imajo kaj drohnine!
Neka žena ini je pripovedovala, da ima dva otroeiča. Ko pa si je iskala druzega stanovanja, reklo se jc, da je ne morejo vsprejeti, ker ima — preveč otrok!
Takih iu enakih slučajev je, ako se ne motim, na tisoče!
Gospoda hišni gospodarji imajo do neke meje prav, ker se mej takozvano mularijo nahaja takih otrok, ki so prava nesreča za gospodarje, kakor tudi za ostale hišne stanovalce; toda, kar ni prav, je to, da se postopa z isto strogostjo tudi proti onim, ki imajo mirne otroke. Kam naj gre torej | ubogi oče, imajoči 5—C iu več otrok, koga gonijo iz stanovanja, tudi če je pošteno plačeval s krvavimi
žulji svojimi? Kam naj gre, ako se mu odgovarja dosledno: «Zal, imate preveč otrok!»
Nimajo-li tu prav oni, ki se postavljajo proti sedanji socijalni uredbi?! Ali l»i ne bilo prav iu nujno, da bi više oblasti, čuvarice državljanov, nekoliko premišljale o tej kalamiteti, in bi ukrenile kaj v obranbo takih nesrečnih družin??	Oče.
Vabilo na občni /l>or «Krojaške zadrnee*, vpisane z omejeno zavezo v Gorici, dne 0. marca t. 1. ob 11. uri v prostorih goriške čitalnice s sledečim dnevnim redom:
1. Nagovor predsednikov. 2. Govor o važnosti zadrug za osvobojenje našega ljudstva. .'». Volitev : a) načelnistva, h) blagajnika, r) nadzorništva. 4. Predlogi in nasveti.
V Gorici, dne 2H. febr. 1899.
Načelništvo.
P. S. Na zborovanje smejo tudi netidje in želeti je obilne udeležbe iz vseh stanov, ker krojači sami ne bi mogli zložiti toliko denarja, kolikor potrebujemo za to podjetje. Vseh udov je do zda j 100. Le-ti so podpisali 200 deležev po 20 gld.
Vnovič razpisana je služba c. kr. poštarja ali poštariec na Trebelnem pri Mokronogu na Kranjskem, in sicer do 21. t. m., ker se o prvem razspisu ni oglasil nihče. Prošnje se vlagajo na slavnem c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu.
Prošnja do doslužeiiili vojakov in prijateljev vojaške pesnil! Visoko c. kr. vojno ministerstvo me je z odlokom od dne 11. decembra 1H9H poverilo, da zberem iu izdam vojaške pesmi vseh avstrijsko-ogrskih narodov.
Ker se rad lotim tega domoljubnega posla, prosim posebno starejše gospode reserviste in od-pustnike, katerim so vojaške pesmi še v spominu, da mi blagovolč čim preje sporočiti popolno besedilo v prvotni obliki in prvotnem jeziku, ali pa mi naznaniti osebe, katerim so vojaške pesmi znane. Gledč nape v a si dovolim dogovoriti se pismeno ali osebno.
Vojaške pesmi so pravi zaklad narodnega pesništva in narodne glasbe, in obžalovati bi bilo, ko bi se pozabila vojaška pesem, ki večkrat prav ginljivo opeva slovo od doma, domotožje, ljubezni bolečino, strahote v vojni in junaški pogum poveljnikov. Vsaki prispevek, čeprav ne videz neznaten, bo dobro služil in pospeši delo, in ko izide zbirka, ne pozabim v nji zahvalno imenovati zaslužnih prispevnikov.
Naposled prosim tudi uljudno, da naši časopisi ta poziv blagohotno razglas«? in domoljubno delo prijazno podpirajo.
Z velespoštovanjem:
V. V. II a u s m a n u ,
glasbeni ravnatelj, liielsko (Bielitz), Slezija.
Okia j n a bolniška blagajna. V minolem tednu je bilo prijavljenih 381 slučajev bolezni; ozdravljenimi je bilo priglašenih 391. V zdravljenju jih je ostalo 989. Med temi jih je 130 ponesrečilo na delu. V 121 slučajih so se bolniki pregrešili prtiti na red bani zdravnikov. Podpor se je izplačalo 10.500 kron 14 stot.
Kužne bolezni v Trstu, Od 23. februvarja do 4. marca je bilo prijavljenih 15 slučajev ditviee, H slučajev škrlatine, 3 slučaje koz, 2 tifozne mrzlice. Umrlo jih je: 3 na davici, 2 na tifozni mrzlici in 1 na škrlatini.
Nenadna smrt. 40-letni agent Josip Smuk jc umrl nenadoma. Dospevši domov je še večerjal z veseljem. Potem je še izšel iz hiše, a sc je povrnil kmalu, rckši svoji materi, da se čuti slabo, in predno je prihitel zdravnik,je bil mož že mrtev.
Prežalosten slučaj se jc dogodil te dni pri Štanjelu na Krasu. 9-letni deček Anton Ular se je igral z nekim drugim dečkom. lTlar je položil roko na neko mizo pozvavši, šale se, svojega tovariša, naj ga udari po roki. Po nesreči pa je imel poslednji v rokah nož, s katerim je mahnil po roki Ularja in mu presekal 4 prste. Ranilec je bil prestrašen tako, da ni mogel ziniti ni besedice. Ranjenega dečka so prepeljali v tržaško bolnico.
lz-pred sodišča. 29-letni pisar F. K. jc bil obsojen na 0 mesecev ječe radi zločina goljufije. — Fran Gnnelc iz Gabrovice je dobil 7 mesecev ječe radi težkega telesnega poškodovanja. 30-letni težak Kdvartl Golglieusek iz Trst je vjel 0 mesecev radi zločina javnega nasilstva. Slednjič so obsodili 21-letnega Kremi Ferlugo radi tatvine na 0 mesecev ječe.
»ffff« na lliorjll Sinoči jr prišel na trg v Miljah lu-ki mladenič v takem stanju, da se llog usmili, komaj da je govoril. Po|tf»lndne s« je liila podala družba f» oseh v hareiei na morje na lov morskih tir. Toda hkratu je jel pihati močan veter. IMizu sv. Lohota je potegnil močan piš, ki j«' prevrnil harko. Vseh f» so padli v morje. Grozno so vpili na pomoč, toda na vsem morju ni lulo videti nohene žive duše. Jeden za drugim so zginevali njegovi tovariši. Le on se je vzdržal na prehrnjeni barki in j«» priplaval do hrega vporabivsi zadnje svoje telesne moči. V morju je bil eelih f> ur v groznem mrazu. Rešeni se imenuje Anton 1'iicher in je mehanik iz Trsta. Oblasti so takoj začele iskati ponesrečenec. Ali nobene sledi ni v njih, le prevrnjeno barko je morje vrglo na suho blizu pomola Tosič.
Loterijske številke, izžrebane dne 4. t. m.: Dunaj	IS	4 H 4 25
Gradce	44 40 15 .'17 77
Različne vesti.
Kako je. ako je ladija zletela v zrak! Kapitan Singsbee, poveljnik na ladiji »Miline«, kise je bila razstrelila v pristanišču v Havani, je ravnokar izdal knjigo, v kateri opisuje, kako se je dogodila nesreča, vsled katere je izgubilo življenje 'Jh'2 vrlih mornarjev. To pač ni lahko: opisati, kako je človeku pri srcu, ako je ladija zletela v zrak. Kapitan je storil to na naslednji način: llaš sem zaključeval pismo svoji ženi, ko se je izvršila razstrelim, To je bil strašanski tresk, lomljenje, padanje, škripanje, tresenje, grozno, kovinski zveneče donenje. Katastrofi je sledilo neštevilno raznih glasov, močno, strahotno, kovinski, katere je najbrže provzročilo razletenje srednjega dela ladije in padanje posamičnih kosov. Ladijo je treslo in preme-tovnlo, vzdigovalo in potapljajo. Električne luči so ugasnile, obkoljala sta nas čina tema in »lini. Ladija se je razstrelila. Za trenutek me je navdajal čut samoobrane, v drugem trenotju čut, naj poveljujem. Stopil sem skozi vrata. Na krovu sem takoj postavil straže radi morebitnega napada, kajti menil sem, da je ladija bila razstreljcnn od zunaj. Najprvo je bilo treba pogasiti ogenj, toda vsled utapljanja Indije je bilo nepotrebno to. Prostak Anthonv se je v temi bil zaletel va-me. Ne vem, da-li je salutiral po predpisu; kakor so pripovedovali pozneje, ni ga bilo možno videti v temi. Vsakako je v polni meri storil svojo dolžnost kakor pomorščak in z osebno nevarnostjo, v tem, ko bi bil lahko ubežal in se rešil. On je vreden popolnoma vsega priznanja. Dokler nismo ostavili ladije, je ostal pri meni z ganljivo vnemo. Neki častnik mi je bil podal roko, naj se rešim iz ladije. Ke-kol sem, da je meni zadnjemu ostaviti ladijo in sem povabil vse, naj gredo naprej. Ljudje so potem mnogo govorili o tem, toda meni se ni spodobilo drugače. Izborno vedenje vsega možtva, ki je ostalo na življenju, je bilo ganljivo.
Samomori V Pragi. V Pragi je zavladala prava samomorilska epidemija. V soboto so se dogodili tam štirje samomori iu en poskus samomora.
4 roparske morilce je obsodilo sodišče v IV trikovu (v ruski Poljski) na 15 let prisilnega dela v Sibiriji. Isti so bili umorili neko starko in jo oropali.
Ne hodite v Pariz! Namestnifitvo na Dunaju je izdalo naredbo, s katero poživlja brezposelne delavec, naj nikar ne hodijo v Pariz, ako nimaje dovoljno sredstev, pri|M»ročil iu poznanju jezika. Naredba pravi, da je z Nižeavstrijskega zlasti mnogo natakarjev odšlo v Pariz iskat zaslužka, ki pa so se povrnili zopet, in sicer na stroške pomožnega društva avstro-ogerskega. V Parizu je velikanska konkurenca v vseh strokah, zbok česar so posrečil le malo kateremu inozemcu, da dobi trajnega zaslužka.
Konferenca za razoroženje se bode vršila baje med 15. in 20. marcem. Skoro se prično zaz-pošiljati povabila posamičnim vladam.
Ni mogla umreti. Na Dunaju je v četrtek učiteljica glasbe, Hermiua IT., zavžilu petero vrst strupa, potem se je bila s kuhinjskim kladivom po sencih ter ranila si z nožem levo roko. Dasi je vse to že ob 5. uri zjutraj storila, našla jo je nje sestru opoludne v postelji še vedno pri zavesti. Samo-
morilko so preveli v bolnico; upati pa je, da ozdravi. Pripoveduje se, da se je hotela usmrtiti iz žalosti, ker jej je ženin umrl, drugi pa pravijo, da je to storila v blaznosti.
Koliko stane železniški vlak? Malokdo izmed potnikov, ki sede brezskrbno naslonjeni v vozu dirjajočega vlaka, misli na to, koliko je vreden tak železniški vlak. Lokomotiva s tenderjem se cen navadno na 24.(KM) ghl., tovorni voz 4*00, poštni voz 1>000, trije navadni potniški vozovi vsak po 24.<MM> gld., trije vozovi prvega razreda vsak po .'lil.t M H ► gl<l.: tako sestavljeni vlak bi veljal torej 21H.OOO ghl. Ker imajo pa osebni vlaki navadno še več voz, zato se jih tudi laho višje ceni, iu cena vlakov se približuje pogosto polovici milijona.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dunaj <». Druga vrsta deželnih zborov, iz-vzemši tirolskega, se skliče v sredi tega meseca. Deželni zbor tirolski se snide potem, ko bodo zaključena pogajanja, ki jih vodi dr. Kathrein in katerim je namen, da italijanski poslanci opuste abstinenco in vstopijo v deželni zbor.
hillinj <). Ministerski predsednik ogerski je došel danes na Dunaj, Imel je pogovor z grofom Goluehovskim in grofem Thunom. popoludne pa se je posvetoval z finančnim ministrom drom. Katzlom.
h iilia j <>. Deželni zbor češki se snide dne 14. t, in.
ItriINcIj <». Kraljica Marija Henrijeta umira. Okolo kraljeve palače v Laeken je zbrana velika množica.
Klldhllpestil 5. ITradni list obavlja nastopno cesarsko ročno pismo: Ljubi baron Baron BanffV! Po predlogu Svojega ministerskega predsednika ogerskega Vas imenujem s tem najvišim dvornikom ogerskim.
Dunaj, 2, maraa 1H00.
Krati Josip I. r.	Koloman Szčll 1. r.
Rilll 5. »Agenzia Štefani« javlja: Kitajska vlada se brani vsprejeti zahtevo italijanske vlade, da bi se jej jedcu kiiajskih zalivov dal v najem. Vendar pa je italijanska vlada uverjena, da pride do pogajanj. Kitajski poslanik, ki je pooblaščen na italijanskem dvoril iu ki biva sedaj v Londonu, je že dobil nalog, naj se nemudoma poda v Rim na pogajanja z italijans ko vlado.
KI 111 »>. Poročilo zdravnikov o stanju papeževem pravi, „da boljšanje nadaljuje in da je stanje povsem zadovoljivo. Temperatura je - U >•*>, bitje srčne žile lil» in sopenje 20. Do jutri zvečer se ne izda nobeno poročilo,
Curlgrail t>. V Djeddah so se uprli mestni prebivalci proti vršenju zdravstvenih odredeb, ki zahtevajo, <hi romarji ne smejo skozi mesto. Uporniki so razdejali sanitetne barake pred vrati Meke. Jeden zdravnikov je moral zbežati v vojašnico. Mnogi romarjev so oropali. Sultan je zaukazal, naj se napravi mir in naj se zagotovi, da se izvedejo zdravstvene odredbe. Poznavalci razmer pa sodijo, da to ne bode možno, ker so lokalne oblasti obnemogle.
Carigrad 4. Na včerajšnjem vsprejemu angleškega poslanika je izjavil sultan, da pripisuje
veliko vrednost tradieijonalneniu prijateljstvu z Anglijo, kakoršno bi moralo lati med največima dvema vlastima mohamedanskima, ter da je vsikdur |H»zival Mohamedane v Indiji, naj bodo lojalni in pokorni kraljici angleški.
Valeneia <>. V domovino p«»vrnivsi se vojaki so priredili včeraj velike poulične demonstraeije in in so zahtevali kruha.
št. 2:541
Razglas dražbe.
Dne 27. marcu IStlt). oddalo se bode potom javne dražbe pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu z do laj navedene love s sledečimi klicnimi cenami za osemletno dobo v zakup, in sicer :
1.	Dane-Kačiee .... SO gld.
2.	Nttbrežina.....100 „
li. Mavhinje.....HO „
4.	Kobilaglava .... <55 ,,
5.	Gabrov i ca......25 ,,
Lovi pridejo na dražbo po tej vrsti iu
se začne dražba ob 10. uri pred pol ndne. Varščine je položiti najdalje do 10. ure pred-poludne dneva dražbe.
Natančnejša pojasnila daje podpisano okrajno glavarstvo med časom uradnih ur.
C, kr. okrajno glavarstvo.
Sežana 2H. febr. 1899.
Dr. Laharnar.
Prva domača tovarna
rsaKovrstaesa
V pohištva
z vedno bogato zalogo po tovarniških cenah.
PETER MUSCBIK - TRST
I zaloga okvirjev, podob, zrcal, tapetarlj
j*- tapetarska delavnica ^ma
Skladišče nahaja se tik dobroznane restavracije „.lila iiiiova aUboiidaiiza*4
Via Tor rente štv. i6-r8.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
„S t y r i a" in
„Styria" original
— naj se obrne do —
I«. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik /.a: Trst, Primorsko in Dalmacijo.

+
Žalosti potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest o nenadomestni zgubi, ki nas j p zadela po smrti preljubljene in nepozabne soproge, matere in sestre, gospe
Ivanke Čok
rojena Černigoj.
Pokojnica je izdihnila svojo blago dušo v nedeljo zjutraj ob	uri
v HO. letu svoje dobe. Hodi priporočona v blag spomin in pobožno molitev.
Pogreb je bil danes, dne (i. t. m. ob 4. uri iu pol popoludne.
Na Kat i na ri, dne ">. marca 1KIM).
Andrej Cok, soprog. I rum. Kršil ijh. Anica, Ouhrijcla, otroci.
.I iisl, brat.