
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Vsak povzročitelj odpadkov mora ločevati
na izvoru  ............................................................................. 4
Občinski svet Luče: 
Kdo se izogiba plačilu turistične takse?  ........... 7
31. Čebelarski praznik: 
Deževno vreme 
okrnilo program praznovanja   ............................. 10
9. orgelski koncert Bernarde Štiglic: 
Orgelska glasba in zborovsko petje 
za sladokusce   ................................................................. 11
Festival pitne vode na Ljubnem: 
Najbolje ocenjena voda izvira v Trbižu   ......... 15
Evropski pokal v gorskem 
kolesarstvu:
Nova zmaga Monike Hrastnik  .............................. 22
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 30, 27. julij 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Ločevanje odpadkov vmesni korak na poti 
v krožno gospodarstvo 
Podatki o količini zbranih odpadkov kažejo, 
da je odpadkov vse več, kar bi lahko smatra-
li kot logično posledico večje potrošnje v času 
rasti življenjskega standarda. Ločevanje odpad-
kov je že nekaj let obvezno povsod po Sloveniji, 
a vseeno se vsak od nas najbrž občasno še ved-
no znajde v dilemi, v katero posodo spada dolo-
čen odpadek.
V komunalnih podjetjih opažajo, da največ na-
pak še vedno delamo pri odpadkih, ki se znajdejo v 
črnih posodah, torej v posodah za mešane komu-
nalne odpadke. V teh posodah se tudi kaže neza-
interesiranost za ločevanje odpadkov, saj smetar-
ji v njih pogosto najdejo odpadke, ki bi se jih dalo z 
lahkoto ločiti na papir, embalažo in steklo. V črnih 
posodah se nemalokdaj znajdejo tudi nevarni od-
padki, ki sodijo v zbirne centre.
Najpogostejša napaka, ki se pojavlja v posodah 
za embalažo (rumen pokrov), je, da v njih konča 
embalaža z vsebino vred. Pravilno je, da embalažo 
pred odlaganjem izpraznimo in jo, če gre, stisne-
mo, da zavzame čim manj prostora. Preden emba-
lažo odložimo, vedno odstranimo pokrovček ali za-
mašek, embalaže pa ni treba izpirati.
Najmanj težav je z ločenim zbiranjem papirna-
tih odpadkov. V teh posodah se znajde tudi karton, 
ki sodi v zbirne centre, vendar se to ne dogaja ze-
lo pogosto. Prav tako nimamo večjih težav s stek-
lom. Smetarji le opozarjajo, naj kovinske pokrovč-
ke od kozarcev ali steklenic odložimo v posodo za 
embalažo, plutasti zamaški pa sodijo med meša-
ne odpadke. 
Tudi v rjavih posodah se večinoma znajdejo pra-
vi odpadki, vendar velja poudariti, da bioloških od-
padkov ne odlagamo v plastičnih vrečkah. Najbolje 
je, da biološke odpadke zbiramo v papirnatih, bio-
razgradljivih polietilenskih ali biorazgradljivih vreč-
kah iz koruznega (ali drugega rastlinskega) škroba, 
ki pod vplivom toplote in svetlobe stoodstotno raz-
padejo, zato lahko odpadke v rjav zabojnik odvrže-
mo skupaj s temi vrečkami. 
V zadnjem času se vse hitreje uveljavlja vizija 
krožnega gospodarstva, ki ima za cilj čim dlje oh-
raniti vrednost materialov in energije, uporabljenih 
za proizvode, ter s tem zmanjšati količino odpad-
kov in uporabo virov. To lahko dosežemo tako, da 
obstoječe materiale in izdelke ponovno uporabi-
mo, jih popravimo oziroma jih recikliramo, uporab-
ljamo obnovljive vire energije, zmanjšamo porabo 
surovin … To bo naš strateški izziv v prihodnjih le-
tih in desetletjih.
(JM)
(FA)
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
4
Tema tedna, Anketa
Naša anketa
O ločevanju odpadkov znamo vsi veliko povedati. Vse bolj naj 
bi se namreč zavedali, da ti predstavljajo potencialne surovine, ki 
jih industrija predela v izdelke, kompost ali gorivo. Tako lahko re-
čemo, da razvoj ravnanja z odpadki ni nikoli končan, saj so nove 
tehnologije vedno izziv za še boljše dosežke na tem področju. A 
če želimo, da bo odpadkov čim manj, jih moramo zmanjšati tam, 
kjer nastajajo – doma. Kaj o ločevanju menijo sogovorniki? 
Maruša Fužir, Loke pri Mozirju
Sem umetniški tip in pogosto odpadkom posku-
šam vdahniti uporabno vrednost. Tako predelujem 
tekstil, plastično embalažo, lesene in keramične 
odpadke. Iz njih nastane nakit in izdelki za gospo-
dinjstvo ali dekorativni predmeti. Pogosto predme-
te, ki jih sama ne bom več uporabila, oddam v cen-
ter ponovne rabe in tako najdejo novega lastnika. 
Organski odpadki najdejo mesto na kompostu, odpadno zelenjavo pa po-
gosto »pokljuvajo« naše kokoši. 
Rok Prušnik, Savina
Doma imamo kmetijo in z zavrženo hrano ter ze-
lenjavo krmimo živali, seveda pa tudi kompostiramo. 
Kar se odpadne embalaže tiče, skušamo kupovati iz-
delke v vračljivi ali razgradljivi embalaži. Sam veliko 
delam v gozdu in opažam, da so ti zelo čisti. Lahko 
rečem, da se črna odlagališča najdejo le še tu in tam, 
vsekakor jih je bistveno manj kot v preteklosti. 
Gusti Pahovnik, Krnica
Od vasi smo oddaljeni dober kilometer. Izvajalec 
komunalnih storitev v naši občini zgledno odvaža 
tudi naše komunalne odpadke. Seveda jih ločuje-
mo. Sam opažam, da se je v zadnjih letih bistveno 
povečala količina plastične in kovinske embalaže, 
ki jo spravimo v posebej za to določen prostor. Od-
padno hrano in ostale organske odpadke kompos-
tiramo in kompost porabimo na kmetiji. V gozdu ni opaziti toliko smeti, kot 
jih je bilo v preteklosti. Lahko rečem, da se je kultura obiskovalcev na tem 
področju bistveno dvignila in le tu in tam se še najde kak nepridiprav, ki 
odvrže v gozdu kakšen odpadek. 
Dejan Ikovic, Solčava
Po vsesplošni akciji Očistimo Slovenijo so ljudje 
začeli bolj skrbeti za čisto okolje in odpadke odla-
gajo na ekološke otoke. Tudi bolj oddaljeni kmetje 
poskrbijo, da odpadke pripeljejo na otoke. Izboljša-
lo se je tudi ločevanje odpadkov in kompostiranje 
organskih odpadkov. 
Rosana Štiglic, Ter
Ločujemo odpadke, a ker smo nekaj več kot šest 
kilometrov oddaljeni od najbližjega ekološkega 
otoka, moramo smeti do tja peljati sami. Na obči-
ni dobimo vrečke za ločevanje odpadkov, a papir-
ja in stekla nimamo kam odložiti. Ker imamo kme-
tijo, organske odpadke kompostiramo in jih porabi-
mo kot gnojilo. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Kako skrbimo za zmanjšanje količin odpadkov
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV 
Vsak povzročitelj odpadkov mora ločevati na izvoru
Ločeno zbiranje in odlaganje 
odpadkov je postalo že stalna pra-
ksa, toda posode, v katere odla-
gamo odpadke, še vedno kdaj pa 
kdaj skrivajo tudi vsebino, ki vanje 
ne sodi. Nad tem bdi medobčinski 
inšpektorat, občane pa na napake 
opozarjajo tudi smetarji pri pobira-
nju odpadkov. 
Kako skrbno ločujemo odpadke, 
smo preverili v podjetju PUP-Sauber-
macher, ki ima koncesijo za izvaja-
nje gospodarske javne službe zbira-
nja in odlaganja odpadkov v občinah 
Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in 
Solčava. 
VSE VEČ LOČUJEMO
Po besedah vodje tehnološke 
priprave dela Alenke Centrih Oce-
pek letna poročila kažejo zmanjša-
nje količin mešanih komunalnih od-
padkov, ki sodijo v črn zabojnik ozi-
roma vrečo, in sicer z 80 odstotkov v 
letu 2010 na 54 odstotkov v letu 2017 . 
Cilj je zbrati manj kot 50 odstotkov 
mešanih komunalnih odpadkov, kar 
je uresničljivo le z zmanjšanjem fre-
kvence odvoza mešanih komunalnih 
odpadkov, zato so v podjetju PUP-Sa-
ubermacher v začetku letošnjega le-
ta 2018 prešli s 14-dnevnega na trite-
denski ciklus za mešane komunalne 
odpadke, hkrati pa so odvoz mešane 
embalaže (rumene embalažne vreč-
ke) začeli izvajati namesto mesečno 
vsake tri tedne. 
INŠPEKCIJA OBRAVNAVALA 21 
KRŠITEV 
Občasno nastajajo težave, ker 
niso pravi odpadki v pravem za-
bojniku ali vrečki. Individualna go-
spodinjstva in pravne osebe o tem 
obveščajo z obvestili na zabojni-
kih. Gospodinjstva v blokovni grad-
nji o nepravilnostih obveščajo pre-
ko upravnikov blokov in z zaraču-
navanjem izrednih odvozov. Občas-
no ukrepa tudi občinski inšpektorat, 
ki izda odločbo o nepravilnem rav-
nanju z odpadki in povzročitelja og-
lobi.
Komunalni inšpektor Janez Ram-
šak pojasni, da so predpisane glo-
be v občinah, kjer je izvajalec jav-
ne službe zbiranja in odvoza ko-
munalnih odpadkov PUP-Sauber-
macher, različne. Za neustrezno 
ločevanje in odlaganje komunal-
nih odpadkov so predpisane globe 
od 40 do 500 evrov za posamezni-
ka. Medobčinska inšpekcija, redar-
stvo in varstvo okolja je v letu 2017 
in prvi polovici leta 2018 obravna-
vala 21 primerov neustreznega lo-
čevanja in odlaganja komunalnih 
odpadkov.
Občasno se pojavljajo težave s polnimi posodami na ekoloških 
otokih, kjer se zbirata papir in steklena embalaža. 
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 5
Tema tedna, Aktualno
OBČASNO TEŽAVE NA EKOLOŠKIH 
OTOKIH
Občasno se pojavljajo tudi teža-
ve s polnimi posodami na ekoloških 
otokih, kjer se zbirata papir in stekle-
na embalaža. Tega je sicer manj kot 
pred leti. Trenutno odvoz z ekolo-
ških otokov izvajajo mesečno, se bo 
pa odvoz papirja povečal na vsakih 
14 dni v letu 2019, ko bo začel velja-
ti nov tehnični pravilnik. »Odvažamo 
po urniku odvoza. Občasno, če nas o 
polni zbiralnici obvesti občina, inter-
ventno ukrepamo. Na terenu imamo 
enkrat tedensko interventno ekipo, ki 
čisti zbiralnice,« je povedala Centrih 
Ocepkova.
ZBIRNI CENTER V PODHOMU ŠE 
BOLJ DOSTOPEN
Občani omenjenih petih ob-
čin lahko odpadke odlagajo tudi 
v zbirnem centru v Podhomu, na 
pobudo gornjegrajskega župana 
Stanka Ogradija po novem tudi ob 
četrtkih. Vstop v zbirni center je 
dovoljen z osebnim dokumentom 
in položnico, ob torkih od 8.00 do 
15.30, ob četrtkih od 10.00 do 17 .00 
in vsako prvo soboto v mesecu od 
8.00 do 12.00. Oddaja komunal-
nih odpadkov je brezplačna, pla-
čati je treba le oddajo gradbenih 
odpadkov. 
ODGOVORNO S KLAVNIŠKIMI 
ODPADKI
V času kolin se klavniški odpad-
ki najdejo tako v posodah za od-
padke kot na ekoloških otokih in 
tudi v gozdovih. Za njihovo zbira-
nje in odlaganje PUP- Sauberma-
cher ni pristojen, saj ne spadajo 
pod javno gospodarsko službo zbi-
ranja komunalnih odpadkov. Kon-
cesijo ima podjetje Koto, odlaga-
nje tovrstnih odpadkov pa je tre-
ba plačati. 
»Tisti, ki imajo kmetijsko dejav-
nost, točno vedo, kdo je predelova-
lec oziroma uradni odjemalec ka-
davrov. Problemi nastajajo pri tis-
tih, ki imajo živali za lastne potre-
be in vršijo občasne zakole praši-
čev, zajcev … in  tisto, česar ne pot-
rebujejo, odlagajo v zabojnike. Tako 
onesnažijo celotno količino odpad-
kov in s tem povzročijo velike težave 
pri sortiranju, saj je potrebno razku-
ževanje celotne linije in delavcev,« 
je pojasnila Alenka Centrih Ocepek.
Alenka Centrih Ocepek: »Zakonodaja pra-
vi, da mora vsak povzročitelj odpadkov ločeva-
ti na izvoru, torej doma, v službi, na prireditvah, 
na piknikih … To pomeni, da je vsak posameznik 
odgovoren za ravnanje z odpadki, saj je loče-
vanje odpadkov trajnostno naravnano. Pravilno 
ločeni odpadki so nov vir surovin.«
Na vsaj 50 %
skupne mase naj bi se do 
leta 2020 povečala pripra-
va za ponovno uporabo in 
recikliranje odpadnih ma-
terialov.
LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE 
Obeta se 650 tisoč evrov za 
trinajst projektov
14 projektov 
je potrdil upravni odbor, 
eden od prijaviteljev je nakna-
dno odstopil.
Nedavno so na LAS Zgornje Sa-
vinjske in Šaleške doline pripravili 
spisek projektov, ki jih predlagajo 
za sofinanciranje s sredstvi Evrop-
skega kmetijskega sklada za ra-
zvoj podeželja (EKSRP) in Evrop-
skega sklada za regionalni razvoj 
(ESRR). Gre za nabor projektov, ki 
so jih na LAS prejeli na osnovi 2. 
javnega razpisa, ki je bil odprt od 
18. januarja do 26. aprila letos. 
POTRJENIH ŠTIRINAJST 
PROJEKTOV
Na javni poziv se je odzvalo 15 
predlagateljev. Šest od prispelih 
projektov se je potegovalo za sofi-
nanciranje iz ESRR, devet pa za so-
financiranje iz EKSRP. Projekte je 
vzela pod drobnogled ocenjeval-
na komisija in jih ocenila na podla-
gi vnaprej določenih meril. Eno od 
vlog, ki je prijavitelj ni ustrezno do-
polnil, je komisija zavrnila. 14 pre-
dlogov je obravnaval upravni od-
bor in pripravil predlog za njihovo 
sofinanciranje. Eden od prijavite-
ljev je od svojega projekta odsto-
pil zaradi zmanjšanja odobrenih 
sredstev od v vlogi predvidenih. 
OD SOCIALE DO RAZVOJA 
TURIZMA IN LESARSTVA
Vsebine projektov so zelo različ-
ne – od sociale do razvoja turizma in 
promocije lesne predelave. Vodilni 
partner LAS, to je Zavod Savinja, bo 
oddal 13 vlog za sofinanciranje: šest 
projektov v potrditev na Ministrstvo 
za gospodarski razvoj in tehnologi-
jo za sofinanciranje iz ESRR za nekaj 
manj kot 500 tisoč evrov in sedem 
projektov v potrditev na Agencijo 
RS za kmetijske trge in razvoj pode-
želja za sofinanciranje iz EKSRP v vi-
šini dobrih 150 tisoč evrov.
Marija Lebar 
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Sanacija enega od večjih 
plazov
Stanje na cesti Negojnice-Klašte pred sanacijo (Fotodokumentacija 
Občina Rečica ob Savinji) 
Pod javno cesto Negojnice-Kla-
šte v Poljanah se je pred nedav-
nim sprožil večji plaz, ki ga je bi-
lo treba hitro sanirati. Za izvajalca 
je bilo izbrano podjetje Nizke grad-
nje Kladnik, ki izvaja dela tudi na 
plazu pri domačiji Tiršek v Polja-
nah. Predviden zaključek del je ko-
nec meseca julija, ta teden pa so 
omenjeni del sanirane ceste že as-
faltirali.
Občina Rečica ob Savinji bo stro-
ške sanacije pokrila iz lastnega prora-
čuna. Za odpravo posledic plazu Ne-
gojnice-Klašte je po besedah sodelav-
ca občinske uprave Roka Jamnikarja 
predvidenih okoli 24 tisoč evrov.
Marija Lebar
CILJ POVEČEVATI 
RECIKLIRANJE
Državni in evropski cilji glede 
ravnanja z odpadki so, da se do le-
ta 2020 priprava za ponovno upora-
bo in recikliranje odpadnih materia-
lov povečata na najmanj 50 odstot-
kov skupne mase. Navedeni delež 
se nanaša na papir, kovine, plasti-
ko in steklo iz gospodinjstev ter po 
možnosti iz drugih virov, če so ti to-
kovi odpadkov podobni odpadkom 
iz gospodinjstev. 
Dolgoročni cilji so reciklirati in 
ponovno uporabiti čim več komu-
nalnih odpadkov ter zmanjšati koli-
čine odpadne hrane in odpadkov v 
morjih. Predvidevajo povečanje re-
cikliranja in ponovno uporabo em-
balaže, predvsem papirja, kartona, 
plastike, lesa, kovin in stekla. Evrop-
ski parlament je v letu 2018 sprejel 
novo zakonodajo glede deleža od-
loženih gospodinjskih odpadkov, in 
sicer do leta 2035 le še 10 odstotkov 
odloženih odpadkov.
ŠMS
(ŠMS)
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
6
Iz občin, Šolstvo
OBČINA SOLČAVA 
Negativno mnenje računskega sodišča za pobiranje vstopnine v 
Logarsko dolino
Računsko sodišče je izreklo negativno mnenje, ni pa prepovedalo 
nadaljnjega pobiranja vstopnine. (Foto: Bernarda Prodnik) 
Katarina Prelesnik: »S plačilom 
vstopnine obiskovalci Logarske 
doline pomembno prispevajo k 
ohranitvi krajinskega parka in 
naravi prijaznemu trajnostnemu 
razvoju.« (Foto: Marija Lebar) 
LJUBNO OB SAVINJI
V vrtcu tudi v novem šolskem 
letu šest oddelkov 
93 otrok
bo v šolskem letu 
2018/2019 obiskovalo vr-
tec na Ljubnem ob Savinji.
Osnovna šola Ljubno je na Obči-
no Ljubno naslovila vlogo za potr-
ditev števila oddelkov tamkajšnje-
ga vrtca za šolsko leto 2018/2019. 
Vlogo je najprej obravnaval od-
bor za negospodarstvo in pred-
lagal občinskemu svetu, da vlo-
go osnovne šole potrdi. Svetniki 
so predlagano število oddelkov so-
glasno potrdili.
Na Osnovni šoli Ljubno so v 
skladu z roki izvedli vpis v vr-
tec in po končanem prijavnem 
postopku pripravili predlog se-
stave šestih oddelkov, je pove-
dal ravnatelj mag. Samo Kra-
mer. V prihodnjem šolskem le-
tu bo imel ljubenski vrtec, tako 
kot v minulem obdobju, šest od-
delkov. 
V skladu z normativi bo v 
prvem oddelku, to so najmlajši, 
12 otrok. Prav toliko malčkov bo v 
drugem in tretjem oddelku. Četr-
ti oddelek bo štel 16 otrok, peti 20 
in šesti oddelek 21 otrok. Skupaj 
torej 93 otrok, katerih starši lah-
ko tudi v novem šolskem letu ra-
čunajo na kakovostno varstvo in 
predšolsko vzgojo. 
Marija Lebar
V letu 2015 je Računsko sodišče RS vzelo pod drobnogled poslo-
vanje Občine Solčava in družbe Logarska dolina d. o. o. v tistem de-
lu, ki se je nanašal na pobiranje vstopnine oziroma komunalne takse 
pri vstopu v krajinski park Logarska dolina. Prejšnji teden je sodišče 
izdalo revizijsko poročilo, v katerem je občini izreklo negativno mne-
nje, družbi Logarska dolina pa mnenje s pridržkom, obema z uteme-
ljitvijo, da za pobiranje takse ni bilo ustreznih pravnih podlag.
BREZ PODROBNEJŠIH PRAVIL ZA 
POBIRANJE VSTOPNINE
Kot je zapisano v poročilu, je ob-
čina za vstop v krajinski park in za 
ogled v letu 2015 predpisovala in po-
birala komunalno takso, za kar pa ni 
imela pravne podlage niti v zakonu o 
financiranju občin niti v drugih jav-
nofinančnih aktih in predpisih. Ob-
čina ni pripravila podrobnejših pravil 
zaračunavanja vstopnine, z družbo 
Logarska dolina se ni dogovorila o 
porabi polovice prihodkov od vstop-
nine in se ni usklajevala o predlogu 
razporeditve predvidenih celotnih 
prihodkov od vstopnine, ki ga je prip-
ravila družba Logarska dolina, ob-
činski svet občine pa ga tudi ni potr-
dil. Prav tako tudi ni izvajala nadzora 
nad izvajanjem koncesijske pogod-
be (pravilnosti pobiranja vstopnine 
in namenske porabe prihodkov od 
vstopnine).
ZARAČUNAVANJE ZA AVTODOME 
BREZ PRAVNE PODLAGE
Družba Logarska dolina d. o. o. 
je voznikom avtodomov zaračuna-
vala vstopnino, ki ni bila določena 
v planu aktivnosti za leto 2015 ni-
ti v aktu, ki je določal pravila o zara-
čunavanju vstopnine. Plan aktivno-
sti 2015, ki vsebuje predlog razpore-
ditve prihodkov od vstopnine, in le-
tni program dejavnosti, ki se bodo fi-
nancirale s prihodki od vstopnine, je 
pripravila prepozno. Do 15. novembra 
2015 občine ni obvestila o višini pri-
hodkov od vstopnine v letu 2015 in 
do 15. marca 2016 ni pripravila letne-
ga poročila o porabljenih prihodkih 
od vstopnine za leto 2015.
VSTOPNINO SEDAJ POBIRA 
REŽIJSKI OBRAT 
Občina Solčava je družbi Logarska 
dolina, ker ta ni izpolnjevala pogod-
benih obveznosti iz koncesijske po-
godbe, decembra 2015 odpovedala 
koncesijsko pogodbo, koncesijsko 
razmerje pa je prenehalo po poteku 
enoletnega odpovednega roka. Pri-
stojbino tako od leta 2017 pobira ob-
činski režijski obrat, vendar pa prav-
ne podlage za tovrstno pobiranje pri-
stojbine oziroma vstopnine še ved-
no niso urejene. Računsko sodišče je 
zato Občini Solčava podalo priporo-
čilo za izboljšanje poslovanja.
NADALJNJE POBIRANJE 
VSTOPNINE NI PREPOVEDANO
Županja Katarina Prelesnik je v 
odzivu na revizijsko poročilo poja-
snila: »Računsko sodišče nam je iz-
reklo negativno mnenje, vendar nam 
ni prepovedalo pobiranja vstopnine, 
temveč nam je naložilo, da uredimo 
pravne podlage.« Županja je še po-
vedala, da so na občini ravnali v dob-
ri veri, da je to komunalna taksa in da 
delajo prav, še posebej zato, ker zbra-
na sredstva vračajo v krajinski park 
oziroma v investicijska vlaganja v le-
tni in zimski turizem v parku, čeprav 
se vstopnina pozimi ne pobira. 
DOGOVORI Z DRŽAVO V TEKU
Po besedah Prelesnikove je težava 
v tem, da je z zakonom o ohranjanju 
narave Logarska dolina od leta 2004 
opredeljena kot naravna vrednota 
državnega pomena: »Zato je država 
prva, ki mora skleniti pisni dogovor 
z občino, da ta lahko upravlja krajin-
ski park. Ko bo ta pisni dogovor skle-
njen, lahko občina pobira vstopnino 
za ohranjanje in urejanje dostopa do 
teh naravnih znamenitosti.«
Solčava je 12. junija letos na vla-
do in ministrstvo za okolje posla-
la pobudo za sklenitev dogovora o 
varstvu naravnih vrednot državne-
ga pomena v krajinskem parku Lo-
garska dolina. Prvi sestanek s pred-
stavniki države je napovedan za 20. 
avgust.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 7
Iz občin
OBČINSKI SVET LUČE
Kdo se izogiba plačilu turistične takse?
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Država zamuja z denarjem
Računovodja Blaž Purnat je 
skupaj z županom pripravil 
poročilo o izvajanju proračuna. 
(Foto: ŠMS) 
Na julijski seji so gornjegrajski 
svetniki v drugem branju potrdili re-
balans proračuna, spremembo odlo-
ka o nadomestilu za uporabo stav-
bnega zemljišča, odlok o podelitvi 
koncesije za izvajanje storitev ob-
vezne občinske gospodarske javne 
službe pogrebne dejavnosti ter od-
lok o turistični in promocijski taksi v 
občini. Sprejeli so tudi polletno poro-
čilo o izvajanju proračuna in tehnič-
ni pravilnik o ravnanju s komunalni-
mi odpadki. 
POROČILO O IZVAJANJU 
PRORAČUNA
Župan Stanko Ogradi in računo-
vodja Blaž Purnat sta pripravila po-
ročilo o izvajanju proračuna. Ob pol-
letju je bila realizacija prihodkov 
36-odstotna, odhodkov pa 30-odsto-
tna. Na prihodkovni strani je zelo niz-
ka realizacija na postavki transferni 
prihodki, to so prihodki iz državne-
ga proračuna za investicije. Sredstva 
bodo nakazana v drugi polovici leta. 
Odhodke so presegli nad polovico na 
področju izobraževanja zaradi ureja-
nja računalniške učilnice na šoli.
VEČJIH SPREMEMB ZA 
GOSPODINJSTVA NE BO 
Direktor podjetja PUP-Sauberma-
cher Janez Herodež je predstavil 
tehnični pravilnik o ravnanju s komu-
nalnimi odpadki v petih občinah, kjer 
je podjetje koncesionar. Med te ob-
čine spada tudi Občina Gornji Grad. 
Večjih sprememb za gospodinjstva 
ne bo. Uvedeno je že bilo odvažanje 
mešanih komunalnih odpadkov vsa-
ke tri tedne, s prihodnjim letom pa 
bo uvedeno odvažanje papirja z eko-
loških otokov dvakrat mesečno; se-
daj ga odvažajo le enkrat na mesec. 
Po novem mora organizator javne 
prireditve naročiti zabojnike za od-
voz odpadkov in naročeno storitev 
tudi plačati. Svetnica Barbara Osol-
nik Košar je imela ob predstavitvi 
pravilnika pripombo, ki so jo pri spre-
jemu dodali sklepu in bodo preverili, 
ali je upravičena.
ŠMS
OBČINSKI SVET NAZARJE
Muzej skladno s pričakovanji, 
vrtec v Šmartnem raste
Na predpočitniški seji občinskega 
sveta Občine Nazarje so se svetniki 
seznanili s poslovanjem tamkajšnje-
ga muzeja gozdarstva in lesarstva v 
letu 2017, odobrili pa so tudi odprtje 
drugega oddelka v vrtcu Šmartno ob 
Dreti v šolskem letu 2018/2019.
OSREDNJI MUZEJSKI DOGODEK 
SREDNJEVEŠKA GOSTIJA
Poročilo o poslovanju Muzeja 
Vrbovec je predstavil župan Ma-
tej Pečovnik. V preteklem letu so 
v muzeju največ truda in finanč-
nih sredstev namenjali promoci-
ji. Zloženke z muzejskimi progra-
mi so bile poslane na številne šole 
in društva upokojencev v Sloveniji, 
zaživela je tudi nova spletna stran. 
Obisk muzeja, učne poti in Bo-
hačevega toplarja je bil v pre-
teklem letu za petnajst odstot-
kov višji kot leto prej. Lani so or-
ganizirali tudi muzejsko tombo-
lo, predstavo Volčje noči in števil-
ne rojstnodnevne zabave, s kateri-
mi bodo nadaljevali tudi v prihod-
nje. Osrednji dogodek je bila druga 
izvedba Srednjeveške gostije. Ob-
činski svet je poročilo o delu mu-
zeja soglasno sprejel.
V VRTCU ŠMARTNO OB DRETI 
JESENI 25 OTROK 
Svetniki in svetnice so nato so-
glasno odobrili tudi povečanje vrt-
ca Šmartno ob Dreti za en odde-
lek. V prihodnjem šolskem letu je 
v vrtec vpisanih 25 otrok, enajst v 
prvem starostnem obdobju in šti-
rinajst v drugem. Občinski svet je 
potrdil tudi dodatno zaposlitev ene 
vzgojiteljice in pomočnice.
Primož Vajdl
V občini Luče je bilo v letu 2017 
pobrane in plačane za nekaj več 
kot pet tisoč evrov turistične ta-
kse. S tem je bila občina na 87. 
mestu med 210 slovenskimi obči-
nami, je povedal župan Ciril Rosc, 
ki je na zadnjo sejo občinske-
ga sveta uvrstil tudi točko o viši-
ni turistične in promocijske takse 
v občini Luče. Svetniki so odlok v 
drugi obravnavi potrdili, ob tem 
pa se je razvila živahna razprava. 
MARSIKDO PONUJA PRENOČIŠČA 
– PA TUDI PLAČUJE TAKSO?
Svetnik Jernej Plankl je dejal, 
da številni občani ponujajo turi-
stične nastanitve, vprašanje pa je, 
če vsi plačujejo turistično takso 
oziroma če sploh prijavljajo svoje 
goste. Podobnega mnenja so bili 
tudi ostali svetniki, ki so prepriča-
ni, da mnogo denarja, ki bi moral 
biti kot turistična taksa nakazan v 
občinski proračun, tja ne pride. 
Denar od turistične takse obči-
na namenja za vzdrževanje infra-
strukture, torej imajo od tega ko-
risti tudi turistični oziroma nasta-
nitveni ponudniki. Kot je pripomnil 
župan, gre za vzdrževanje infra-
strukture še vedno pretežni delež 
iz občinskega proračuna.
POOSTREN NADZOR NAD 
NEPLAČNIKI
Plankl je predlagal, naj občina od 
upravne enote pridobi spisek regi-
striranih ponudnikov nastanitev, na 
spletnih straneh posameznih ogla-
ševalcev nastanitev pa se da kontro-
lirati, kdo vse oglašuje oziroma po-
nuja omenjene storitve, ter ugoto-
viti, ali je registriran, ali vodi ustre-
zne evidence in ali plačuje predpi-
sane pristojbine. S to tematiko naj 
bi se ukvarjal občinski odbor za turi-
zem. Kot je bilo slišati v razpravi, tu-
di inšpektorji izvajajo nadzor sple-
tnih strani in ugotavljajo verodostoj-
nost podatkov in ponudnikov.
S PRIHODNJIM LETOM 
ONEMOGOČENA PONUDBA »NA 
ČRNO«
Direktor občinske uprave Klavdij 
Strmčnik je pojasnil, da po novem 
ponudniki, ki so registrirani, vodijo 
in oddajajo potrebne evidence tudi 
na Ajpes. V novi elektronski sistem 
ima vpogled tudi občina, zato lahko 
izračuna, koliko takse mora prejeti. 
Ker se bo z novim letom hkrati s tu-
ristično takso pobirala tudi promo-
cijska taksa, ki gre državi, bo s 1. ja-
nuarjem 2019 elektronsko poslova-
nje dodatno nadgrajeno.
ZNESEK PLAČANE TAKSE VSAKO 
LETO VIŠJI
Na sejah občinskega sveta Luče 
je bila turistična taksa že večkrat ak-
tualna tema. V letu 2014 je bil sprejet 
nov odlok o turistični taksi, od takrat 
je višina obračunane in občini naka-
zane turistične takse letno narašča-
la - s 1.150 evrov v letu 2014 se je la-
ni povzpela na preko pet tisoč evrov. 
V PLANINSKIH KOČAH IN KAMPIH 
POLOVIČNA TAKSA
Svetniki so v drugi obravnavi po-
trdili predlog novega odloka, v ka-
terem je določena višina turistične 
in promocijske takse v skupni višini 
dva evra. Občina je v skladu s svo-
jimi pristojnostmi določila tudi op-
rostitve. Samo petdeset odstotkov 
omenjenega zneska bodo plačeva-
li gostje v planinskih kočah in kam-
pih. Novi odlok bo v veljavi od 1. ja-
nuarja 2019. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
8
Iz občin, Organizacije
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Planinski dom na Menini 
kmalu z ustrezno vodooskrbo
Predstavnik Planinskega društva Gornji Grad Ivo Šinkovec in 
predsednik pašne skupnosti Menina Gospodna Janez Presečnik med 
ogledom gradbišča. (Foto: Jože Miklavc) 
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Znani letošnji občinski 
nagrajenci 
SREČANJE ODBOROV SDS V BOVCU
»Oblast je za nas samo 
orodje…«
Na stojnici mozirskega odbora SDS je bilo živahno.
V soboto, 21. julija, se je s sreča-
njem članov občinskih in mestnih 
odborov Slovenske demokratske 
stranke (SDS) v Bovcu začel 23. tabor 
stranke. Dogodka so se udeležili tu-
di predstavniki zgornjesavinjskih od-
borov SDS, ki so predstavljali značil-
ne jedi naše doline. 
Pozdravne besede je udeležen-
cem namenil Anton Žunter, upoko-
jeni zdravnik, sicer predsednik Gor-
niškega kluba dr. Henrik Tuma. V svo-
jem govoru je izrazil občudovanje 
nad lepotami naše domovine. 
CILJ: SESTAVITI UČINKOVITO 
VLADO
Osrednji govorec, predsednik SDS 
Janez Janša, je v svojem govoru 
med drugim dejal, da je cilj stranke 
sestaviti učinkovito vlado, ki bo spo-
sobna delati za dobro cele Slovenije, 
torej vseh delov, ne samo centra in 
tistih, ki so vedno korak bližje rešit-
vam in denarju. Če jim to ne bo uspe-
lo, bodo še malo počakali. 
ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI
Janša se je dotaknil tudi zmage 
stranke na državnozborskih voli-
tvah. »Imamo absolutne zmago-
valce, imamo pa tudi absolutne 
poražence, ki sedaj ponovno ses-
tavljajo vlado,« je bil kritičen pred-
sednik SDS in dodal, da očitno sta-
re sile v ozadju želijo za vsako ce-
no sestaviti vlado. »Nam ne gre za 
oblast, nam gre za stvar. Oblast je 
za nas samo orodje, da delamo za 
dobro Slovenije, kadar je to le mo-
goče,« je zaključil Janša.
Marija Šukalo, foto: Suzana Časl
Občina Solčava bo letos prazno-
vala dve desetletji svojega obstoja. 
Ob tej priložnosti bodo podelili nazi-
va častnih občanov, občinska in žu-
panjina priznanja. V Solčavi za razli-
ko od drugih občin priznanja pode-
ljujejo vsako četrto leto.
Letos bosta prejela naziv častni 
občan Vladimir Prelesnik in dr. 
Stanko Ošep. Prejemniki priznanj 
Občine Solčava so: Vojteh Klemen-
šek, Kristina Golob, Martina Štiftar, 
Rajko Rudnik, Marta Orešnik, Ma-
rija Bezovšek in Avgust Lenar. Pri-
znanja županje bodo prejeli: Matjaž 
Ramšak, Športno društvo Solčava, 
ki praznuje 40-letnico delovanja, 
podjetje Elektro Celje d. d., Franc 
Podbrežnik in Karli Gradišnik.
Osrednja slovesnost ob občin-
skem prazniku s podelitvijo pri-
znanj bo potekala v petek, 3. av-
gusta. 
Marija Lebar
Ko so pred tremi leti obnovili pla-
ninski dom na Menini, je Planinske-
mu domu društvu Gornji Grad osta-
la še ena neizpolnjena naloga, in si-
der da trajno zagotovijo kakovostno 
pitno vodo za potrebe obratovanja te 
priljubljenega planinske točke. Ka-
kor hitro je bilo mogoče, so v sodelo-
vanju s Planinsko zvezo Slovenije in 
Občino Gornji Grad poiskali možnos-
ti za financiranje, kar je še en dokaz 
več, da z domom, ki je v lasti društva, 
gospodarijo odgovorno.
DENAR ZA INVESTICIJO 
ZAGOTOVILI PLANINSKA ZVEZA IN 
OBČINA
V akcijo Planinske zveze Sloveni-
je, da za vse pomembnejše planin-
ske koče in domove zagotovi kako-
vostno pitno vodo, se je vključilo tu-
di Planinsko društvo Gornji Grad, saj 
so v vročih poletjih imeli težave z za-
gotavljanjem ustrezne pitne vode iz 
bližnjega vira. 
Po ugotovitvi neustreznosti vode 
s strani zdravstvene inšpekcije v letu 
2016 so lansko leto poizkusili izbolj-
šati kakovost vode z novo filtracijo, ki 
pa se ni izkazala kot ustrezna, saj ni 
zagotavljala zadostne tvorbe mikro-
bioloških agensov. Potrebnih 20 tisoč 
evrov sta tako zagotovili Občina Gor-
nji Grad in Planinska zveza Slovenije.
BISTVO NOVEGA SISTEMA 
Bistvo izgradnje novega sistema 
je v tem, da se zajeta voda iz rezervo-
arja pri izviru transportira na bližnjo 
vzpetino v novo zgrajeni rezervoar 
pri Domžalskem stolpu na okrog 40 
m nad višino planinskega doma. Od 
tam bodo vodo vračali po cevovodu 
skozi sistem UV filtracije do črpališča 
in porabnikom v domu. 
PRIDOBLJENA SOGLASJA
V minulih dneh so se morali od-
ločiti glede potrebne moči in kapa-
citete črpalnega agregata, saj je rok 
te faze gradnje že konec julija. Kot je 
povedal Ivo Šinkovec, potrdila pa tu-
di predsednica planinskega društva 
Slavica Suhovršnik, je bilo potreb-
no pridobiti mnenja in soglasje stro-
ke, investitorja in predstavnikov po-
rabnikov vode, saj mora biti nova pri-
dobitev v skladu z zahtevami vseh 
deležnikov, ki so povezani z vodoos-
krbo in obratovanjem planinskega 
doma na Menini. 
ROK ZA ZAKLJUČEK SANACIJE 1. 
OKTOBER
Društvo je pridobilo vsa soglas-
ja in dovoljenja, vključno s soglas-
jem Nadškofije Ljubljana, ki je lastni-
ca zemljišča, Komunala Gornji Grad 
in elektroinstalater Jože Ugovšek pa 
sta prevzela gradbeno instalacijska 
dela, ki so v tem času v polnem teku. 
Zahtevani rok sanacije stanja s strani 
zdravstvenega inšpektorata je 1. ok-
tober 2018. Pričakujejo, da bodo izva-
jalci dela končali v navedenem roku.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 9
Ljudje in dogodki, Oglasi
Vrbovška grajska 
gostija v četrto še 
bolj slastna?
Da se je praznik spomina na sre-
dnjeveški Vrbovec, grad ob sotočju 
Drete in Savinje v Nazarjah, prijel, 
ni nobenega dvoma. Letošnje prire-
ditve se sicer ni udeležilo bistveno 
več ljudi kot lanske in predlanske, a 
je dogodek pridobil na avtentičnos-
ti, kar je posledica prizadevanja or-
ganizatorjev, da bi bilo čim več ta-
ko kot pred več stoletji, ko je tod de-
lil pravico plemič Konrad I. Vrbovški. 
Zgodovina ga omenja kot dob-
rega posestnika, ki je enkrat letno 
povabil v Vrbovec dvorjane drugih 
gradov in posesti, podložnike, graj-
ske podanike, rokodelce in kramar-
je ter jih izdatno pogostil ob zanje 
primerni zabavi. S tem ravnanjem 
se je dobro zapisal v zavest malih 
ljudi in pustil pečat zmernega dob-
rotnika. 
Ta del zgodovine gradu Vrbovec, 
ki je večkrat menjal gospodarje, po-
skuša obuditi zgodba v ozadju Sre-
dnjeveške gostije. Občina Nazarje, 
Muzej Vrbovec, turistično društvo 
in ostali sodelujoči si za izvedbo za-
služijo priznanje, ker pa namenska 
občinska sredstva niso zanemarlji-
va, je smiselno v realnem času, pre-
den spomin na gostijo prekrijejo os-
tali poletni dogodki, narediti analizo, 
če želijo prireditelji v prihodnje pro-
jekt dvigniti na še višji nivo. 
Na vsem prizorišču ni bilo videti 
kančka kiča, kar se rado pripeti ne-
katerim drugim prirediteljem v do-
lini. Poskrbljeno je bilo za prome-
tno varnost okrog osrednjega mes-
ta dogajanja, scenarij pa je predvi-
del logičen potek aktivnosti v sklo-
pu več ur trajajočega dogodka, tako 
na grajskem dvorišču kot na osre-
dnjem prostoru med gradom in kul-
turnim domom. 
Dobro je bilo poskrbljeno tudi za 
lačne obiskovalce, ki so si lahko na-
ročili pozno popoldansko srednje-
veško pojedino, zelenjavno čorbo, 
divjačinski golaž ali pečenega piš-
četa z nabodalom. Vendar v tem 
segmentu, ki se direktno navezuje 
na naslov prireditve, še ni pričako-
vanega zadovoljstva. Grajsko pivo 
je teklo iz sodobnih flašk, na srečo 
pa je vrbovški kletar nudil izvrstno 
grajsko modro frankinjo. 
Sejmarji, ki so ponujali svojo naj-
boljšo robo, poljske pridelke in do-
mače kulinarične izdelke, pleteni-
ne, nakit, medene izdelke in po-
dobno, niso bili zadovoljni z nekoli-
ko od prizorišča odmaknjeno loka-
cijo, kar je bil razlog za slabši obisk 
in manj prodaje. A z vidika organiza-
cije je bila to najboljša možna izbira, 
saj grajsko dvorišče ni izgledalo kot 
hodnik duhov. 
Morda bi v prihodnje trajno zgra-
jen leseni oder v srednjeveškem sti-
lu pod grajskim obzidjem predsta-
vljal rešitev za vodenje dogajanja (z 
razgledom na prizorišče), kajti sedaj 
poteka kar sredi množice. Kako pri-
vabiti več domačinov in dnevnih tu-
ristov (poleg že ustaljenega klasič-
nega in sodobnejšega načina pro-
mocije), pa je vprašanje za Konra-
da I. Vrbovškega, ki je vsakemu go-
stu posvetil odmerjeno pozornost 
največjega gospodarja nazarske 
graščine. 
Vsi sodelavci v programu, gostje 
iz različnih društev in etnografskih 
skupin, so korektno opravili svoje 
poslanstvo in tako je prireditev mla-
deži približala nekdanje preprosto 
in po svoje tudi zelo kruto življenje 
ter ločevanje med dobrim in zlom. 
Grad Vrbovec, zgodovinsko oživljen 
vsaj enkrat v letu, si zasluži podporo 
lokalne skupnosti, vsi prostovoljci 
in srednjeveški liki pa izdatno me-
ro pohvale, bi lahko v Savinjskih no-
vicah zapisali v imenu prireditelja. 
Jože Miklavc 
KOMENTIRAMO
POLETJE NA GOLTEH
Kljub muhastemu vremenu 
zadovoljni z obiskom
Sončenje ob jezeru pri Treh plotih bi lahko imenovali tudi poletno 
razvajanje z razgledom na Alpe. (Foto: Jože Miklavc) 
Čeprav muhasto vreme vpliva na 
odločanje, kam na enodnevni do-
pust, planinski pohod, prireditev ali 
sprehod v naravi, z bližnjega gorsko 
turističnega centra Golte sporočajo, 
da so zadovoljni z obiskom hotelskih 
gostov in zasedenostjo prenočitve-
nih zmogljivosti, program Poletje na 
Golteh pa uspešno izvajajo. 
Minuli Burger vikend je Golte obi-
skalo precej dnevnih gostov, dob-
ro pa je bil zaseden tudi hotel. Mo-
zirska koča z novim oskrbnikom 
spet sprejema planince in pohodni-
ke ter številne rekreativne športni-
ke. Z načrtovanim programom bo-
do nadaljevali, za ta vikend pa se 
bodo odločili glede na vremensko 
prognozo. 
Zagotovo bodo 11. in 12. avgusta iz-
vedli načrtovani veliki piknik s špor-
tno animacijo, ko se bodo gostje lah-
ko sladkali s slaščicami in pecivom v 
spodnji restavraciji hotela. 15. avgu-
sta, na praznik Marijinega vnebov-
zetja, bo zabava po vsej Mozirski pla-
nini.
Jože Miklavc 
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
10
Organizacije
31. ČEBELARSKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU
Deževno vreme okrnilo program praznovanja
17 kandidatk
se je potegovalo na laskavi naziv 
medene kraljice.
Največ glasov in naziv medene kraljice je 
prejela Tajda Purnat.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Zanimivo potepanje po Koroškem
Spominska fotografija pri postajališču flosov ob Dravi (Foto: atelje Kresnik) 
Letošnji program Čebelarskega praznika v 
Gornjem Gradu je dodobra krojilo vreme. Ne-
deljska povorka je zaradi dežja odpadla, v so-
botnem delu pa organizatorji, Turistično društvo 
Gornji Grad, niso izpeljali vleke vrvi. So pa letos 
poleg medene kraljice, ki je postala Tajda Pur-
nat, prvič podelili naziv naj trota.
PLESNI PARI
Čebelarski praznik je kljub slabemu vreme-
nu postregel s prijetnim dogajanjem ob glasbi 
Novih spominov. Na tekmovanju plesnih parov 
je bila kar močna konkurenca, dvanajst se jih je 
potegovalo za naslov najboljšega in nagrado, 
zmagala pa sta Mojca Matjaž in Janez Robnik. 
MEDENA KRALJICA
Za medeno kraljico se je potegovalo 17 kandi-
datk, za katere so tako kot za naj trota glasovali 
obiskovalci. Največ glasov in naziv medene kra-
ljice je prejela Tajda Purnat, ki bo leto dni s tu-
rističnim društvom in čebelarji skrbela za pro-
mocijo kraja, prireditve in čebelarstva. Na dru-
go in tretje mesto sta se uvrstili Alja Fale in La-
na Pečnik Ermenc.
PRVIČ NAJ TROT
Tudi konkurenca za naj trota, ki bo delal druž-
bo kraljici, ni bila skromna. Dvanajst kandidatov 
se je predstavilo obiskovalcem, ki so nato naj-
več glasov namenili Roku Faletu, njegova spre-
mljevalca sta postala Janez Robnik in Matic Šin-
kovec.
TROT ŽUR
Turistično društvo je večer pred Čebelarskim 
praznikom organiziralo še Trot žur. Obiskovalce 
sta zabavali dve skupini - legendarni Pop desi-
gn in mladi upi – Smooth band. 
ŠMS
Člani Društva upokojencev Mozirje so se 
predzadnji četrtek v juniju odpravili na Koro-
ško, kjer so si ogledali Slovenj Gradec, obi-
skali turistično kmetijo Klančnik, se s flosom 
podali po reki Dravi, dan pa po prijetnem dru-
ženju zaključili ob fontani piva v Žalcu.  
MESTO GLASNIK MIRU
Po Slovenj Gradcu, ki je od leta 1989 po 
razglasu OZN mesto glasnik miru, je obisko-
valce vodila Jožica Škorjanc. Po Meško-
vi ulici, poimenovani po župniku in pisatelju 
Francu Ksaverju Mešku, mimo hiše dr. Ljube 
Prenner, advokatinje in kulturnice, ki je napi-
sala prvi slovenski kriminalni roman, do Par-
ka herojev in cerkva sv. Elizabete Ogrske iz le-
ta 1251 in sv. Duha iz 1420. Ogledali so si not-
ranjost cerkve sv. Elizabete, ogrske prince-
se, poročene z mejnim grofom, ki je pomaga-
la revežem. Oglejski patriarh, njen stric, ji je v 
Slovenj Gradcu zgradil prvo cerkev, posveče-
no Elizabeti v krščanskem svetu. 
Sprehod so nadaljevali do trga, si v Koro-
škem pokrajinskem muzeju ogledali roko-
delsko razstavo in od zunaj dvorec Rotenturn, 
ki je zdaj sedež mestne občine, ter kip Gan-
dija v parku, darilo Indije. Lani so v Slovenj 
Gradcu praznovali 750 let, odkar so leta 1267 
»prej kot Celje« dobili mestne pravice, še prej 
sejemske. Prvi sejem je bil Elizabetin, kasneje 
Jožefov in Pankracijev, ob teh je še zdaj mes-
to polno ljudi.
Z VLAKCEM PO TURISTIČNI 
KMETIJI
Na turistični kmetiji Klančnik jim je kmet 
Marko Kogelnik predstavil kmetijo, od kate-
re sedem družinskih članov »normalno živi«. 
»Tamlada«, »asfaltno dete« iz delavske dru-
žine brez kmečkega predznanja, zdaj dobi-
va zlata priznanja za predelavo mleka. Gojijo 
govedo, prašiče in divjad. Lani so začeli z re-
jo prašičev srbsko-madžarske mangalice na 
prostem. Turizem na kmetiji imajo že dvajset 
let, letno jih obišče osem do deset tisoč tu-
ristov. Po malici so si s turističnim vlakcem 
ogledali damjake in muflone, nato pa lovsko 
zbirko prek sto vrst nagačenih živali. 
ZABAVA NA FLOSU IN PIVO 
ZA KONEC
Nato so upokojence na flosu na Dravi zaba-
vali splavarski humorist in muzikanti, flosar-
ske frajle so postregle z malico, flosarji pa so 
v svoj ceh sprejeli novopečena flosarja. Ob 
fontani v Žalcu so s pokušino piv slovenskih 
pivovarjev zaključili dan.
Andreja Verbuč
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 11
Kultura, Organizacije
9. ORGELSKI KONCERT BERNARDE ŠTIGLIC
Orgelska glasba in zborovsko petje za sladokusce
Kvartet Štiglic je navdušil poslušalce s pesmijo brez instrumentalne 
spremljave. (Foto: Jože Miklavc) 
Bernarda Štiglic je s sklopom zahtevnejših orgelskih del poskrbela 
za izjemen zaključek koncerta. (Foto: Jože Miklavc) 
SKOK V POČITNICE NA REČICI OB SAVINJI
Od raziskovanja okolice kraja do priprave napitkov
Dnevnih aktivnosti so se udeleževali predvsem učenci nižjih 
razredov osnovne šole. (Foto: Marija Šukalo) 
V Centru za družine Medgen hi-
ša na Rečici ob Savinji so prvi teden 
v juliju pripravili niz aktivnosti pod 
skupnim naslovom Skok v počitni-
ce. Dnevnih aktivnosti so se ude-
leževali predvsem učenci nižjih ra-
zredov osnovne šole, ki so s pridom 
uporabljali igralne pripomočke, s 
katerimi razpolaga Medgen hiša. 
Otroci so se s prostovoljkami 
podali tudi na raziskovanje nekate-
rih skritih kotičkov v okolici kraja, 
se zabavali ob pripravi sadnih na-
pitkov, ustvarjali v likovnih delavni-
cah in spoznavali posebnosti poto-
ka Rečica. 
Tovrstne aktivnosti se, kot kaže 
obisk, v rečiški občini vse bolj pri-
jemljejo in starši, še posebej pa ot-
roci, radi prihajajo v Medgen hišo. 
Tako bo, poleg rednih ur pravljic 
ob sredah popoldne, v organiza-
ciji centra za družine otrokom na-
menjen tudi zadnji teden v avgu-
stu, ko se bodo na Rečici ob Savinji 
družili in ustvarjali pod naslovom 
Živ-žav počitnice.
Marija Šukalo
V nedeljo, 15. julija, so v cerkvi 
sv. Frančiška v Radmirju priredili 
9. orgelski koncert Bernarde Šti-
glic, v programu katerega so na-
stopile še njena mama Rosana in 
sestri Kristina in Ksenija. Osrednji 
orgelski nastop sta pospremi-
la pevska zbora Zarja in Jutro, ob 
zaključnem nastopu pa je pela kar 
vsa cerkev. Ob nekoliko skromnej-
šem obisku veličastnega glasbe-
nega dogodka so v bogatem re-
pertoarju lahko uživali tako ljubi-
telji klasične kot tudi moderne or-
gelske glasbe. 
KONCERT V TREH SKLOPIH
Koncert je bil razdeljen v tri 
sklope, skupaj pa je bilo z or-
gelskim uvodom izvedenih kar 17 
del, med njimi znamenito delo C. 
Gounoda Ave Marija, pospremlje-
no z nepozabnim pevskim nasto-
pom Ksenije Štiglic. V osre-
dnjem delu so nastopili še ženski 
pevski zbor Jutro z Vodopivčevo 
pesmijo v Bernardini priredbi Le-
pšega v nebesih ni, moški pev-
ski zbor Zarja s Troštovo Ko zarja 
zlati nam gore in kvartet Štiglic z 
»a cappella« izvedbo pesmi It is 
well with my soul. 
ČESTITKE IZVAJALCEM
Irsko tradicionalno Danny boy 
je nato kot solistka na violini 
pospremila Kristina Štiglic, Ber-
narda pa je s sklopom zahtevnej-
ših orgelskih del poskrbela za iz-
jemen zaključek več kot uro tra-
jajočega koncerta. Ob čestitkah, 
ki so jih ob koncu izrekli obisko-
valci, je bila zelo zadovoljna tu-
di Štigličeva, ki se je zahvalila za 
sodelovanje vsem nastopajočim, 
svoji družini, še posebej pa bot-
ru Janiju Štiglicu, ki je kot mode-
rator že vabil na jubilejni deseti 
koncert v prihodnjem letu. 
Jože Miklavc
Naročniki Savinjskih novic imajo 
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
12
Organizacije
LJUBNO OB SAVINJI
Mednarodno srečanje starodobnikov kot uvertura 
v Flosarski bal
Predhodnik današnjih »enoprostorcev« 
Prva prireditev v sklopu letoš-
njega Flosarskega bala na Ljub-
nem ob Savinji je bilo 12. mednaro-
dno srečanje ljubiteljev starodob-
nih vozil Zgornja Savinjska 2018 v 
organizaciji Društva ljubiteljev kul-
turne in tehnične dediščine Zgor-
njesavinjski starodobniki. 
Poleg članov domačega društva 
je bilo na srečanju evidentiranih 
167 članov različnih društev iz Slo-
venije, poleg njih pa še »oldtimer-
ji« iz sosednje Hrvaške in Avstrije. 
Skupaj 227 udeležencev, ki so na-
polnili prireditveni prostor v Vrbju 
s 171 vozili, med katerimi je bilo naj-
več avtomobilov - 101, 55 motorjev, 
14 traktorjev in eno tovorno vozilo. 
NAJSTAREJŠE VOZILO IZ LETA 
1924
Ker je na tovrstnih srečanjih sta-
rost vozil eden od najpomembnej-
ših faktorjev, je prav, da izpostavi-
mo najstarejšega na Ljubnem. To 
je bil dodge roadster iz leta 1924, ki 
mu do stotice manjka le še šest let. 
Najstarejši motocikel je bil sunbe-
am M9 iz leta 1930, traktor steyr 180 
se je ponašal z letnico 1949, »tovor-
njaček« zastava 616D pa je bil izde-
lan leta 1968. 
KDO NAJLEPŠI V DEŽELI JE TEJ?
Poleg starosti jeklenih konjič-
kov, ki je navedena v dokumentih 
posameznega vozila,  so na sreča-
nju, kot vedno, ocenjevali tudi nji-
hovo urejenost. To je bilo bistve-
no zahtevnejše opravilo, saj je pri 
takšnem številu težko določiti naj-
lepše urejenega. Starodobna vozi-
la so že sama zase prava paša za 
oči, organizatorji pa so po posame-
znih kategorijah lastnike najlepših 
nagradili s priznanji in pokali.
PANORAMSKA VOŽNJA PO 
DOLINI
Srečanje ljubiteljev starodob-
nih vozil na Ljubnem tudi letos ni 
bilo omejeno zgolj na prireditveni 
prostor, ampak so se številni ude-
leženci podali na organizirano pa-
noramsko vožnjo po občinah Gor-
nji Grad, Nazarje, Mozirje in Reči-
ca ob Savinji. Na poti so bili orga-
nizirani trije postanki, na katerih so 
se lahko udeleženci okrepčali z do-
mačimi dobrotami. 
KULINARIČNA PROMOCIJA
Za kulinarično promocijo so pos-
krbeli v okrepčevalnici Rop na Hom-
cu, kjer je bila degustacija zgornje-
savinjskega želodca, v Mozirju na tr-
gu, kjer je udeležence čakala mali-
ca, vključno s sladico v obliki slado-
leda, v Varpoljah na kmetiji Rakun 
pa sta Marija in Vinko dodala svoj 
delež, da so se udeleženci letošnje-
ga srečanja starodobnikov s prijet-
nimi vtisi vračali na svoje domove.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
Ljubitelji Tomosovih motociklov imajo vedno veliko tem za debato. 
Odhod na panoramsko vožnjo Nekaj predstavnikov kmetijsko-tovornega segmenta vozil
Tako so reševali vprašanje prtljage v časih, ko še niso poznali 
karavanov. 
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Nemški učitelj na Lepi Njivi
Srečanje borcev za severno 
mejo
Ob nemški okupaciji pretežnega 
dela Slovenije leta 1941 je bil strate-
ški cilj agresorja ponemčiti sloven-
ski narod. Skladno s tem je stek-
lo sistematično ponemčevanje šol-
ske mladine z nemškimi učitelji. Sle-
dnji so prišli v treh zaporedjih. Prvi 
so prispeli tako imenovani pooblaš-
čenci, ki so pokrivali širša območja, 
sledili so učitelji, pozneje pa so priš-
li še »laični učitelji«, ki so jih imeno-
vali tudi pomožni. 
FRIEDRICH OTTO TRINKAUS
Če so bili mnogi nemški učite-
lji strah in trepet okolja, v katerega 
so prišli, potem lahko za Friedricha 
Občinski odbor Zveze borcev 
NOV Mozirje je v osemdesetih le-
tih prejšnjega stoletja pripravil 
več srečanj nekdanjih borcev za 
severno mejo oziroma Maistrovih 
borcev. Seveda jih je bilo takrat ži-
vih le še nekaj od več kot sedem-
desetih, kolikor se jih je pred sto 
leti odzvalo klicu domovine. Leta 
1985 se jih je srečanja v Mozirju 
udeležilo še pet: Rok Kopitar, Ja-
nez Dešman, Alojz Poličnik, Franc 
Pojškruh in Ignac Tiršek, gosti-
li pa so jih (stojijo v zadnji vrsti) 
Jože Celinšek, Vlado Miklavc in 
Zdravko Novak. 
Otta Trinkausa ugotovimo prav na-
sprotno. Poslan na Lepo Njivo z za-
dolžitvijo za pouk tudi v Šmihelu je, 
kot je sam zapisal v šolsko kroniko, 
doživel največjo življenjsko preiz-
kušnjo v trenutku, ko je kot Nemec 
stopil v razred, v katerem so bili iz-
ključno slovenski otroci, ki niso zna-
li niti besede nemško, on pa ne be-
sede slovensko. Kot je zapisal Trink-
haus, da so bili znaki »nemih« edini 
način sporazumevanja. 
ZGODOVINSKI POMEN 
TRINKHAUSOVIH ZAPISOV
16. maja 1941 je prišel v 
spremstvu področnega pooblaš-
čenca za šolstvo iz Mozirja v šolo 
na Lepi Njivi, 20. maja pa je začel s 
poukom. Šolo so morali obiskovati 
otroci od 10. do 14. leta starosti. Bi-
lo jih je 50. Vsak dan so prihajali ob 
9. uri, ker pa je Trinkaus poučeval 
tudi v Šmihelu, je bil pouk izmeni-
čen. Njegovi zapisi v šolski kroniki 
so zgodovinskega pomena, saj je v 
njih mnogo tega, kar sicer tja ura-
dno niti ne sodi. 
To razkriva njegovo mišljenje, ki 
ga je imel o okupatorski strahovla-
di. Med drugim je zapisal, kako je 
imel Anton Dorfmeister, poznej-
ši valpet v Celju, v Mozirju 28. ma-
ja 1941 politični govor. Prav zaradi 
njega so leta 1945 padle frankolo-
vske žrtve. 
ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE
24. junija 1941 je na Lepi Nji-
vi prevzela pouk slovenska učite-
ljica Alojzija Gornik. Če med vrsti-
cami beremo Trinkausove zapise, jo 
je označil kot podrepnico takratnih 
oblastnikov. Trinkaus je tako učil le 
še v Šmihelu. S 1. julijem 1941 so op-
ravili sprejem v šolo tudi za otroke 
od 7. do 10. leta starosti. 15. julija je 
Gornikova uspela s premestitvijo na 
Koroško, kjer je bil njen brat šolski 
nadzornik. Tako je Trinkaus zopet 
učil na obeh šolah. 
GESTAPOVCI IN POLICISTI 
POVZROČILI PREPLAH
V kroniki lahko preberemo, kako 
so na Lepi Njivi gestapovci in poli-
cisti povzročili preplah. Zgodilo se je 
po napadu partizanov na Šoštanj. 24. 
januarja 1942 so aretirali kmeta Gab-
ra in nekaj njegovih sorodnikov ter 
jih odpeljali v zapor. Posebno dosle-
dno je učitelj opisal njihovo vrnitev 
19. februarja. Skupini kakih 200 par-
tizanov so kmetje v Lokovah dali hra-
no in streho, zato so bili preganjani. 
ZAMENJAVA ŽUPANA V MOZIRJU
Zelo nazorno opisuje Trinkhaus tu-
di kvarno delovanje zloglasnega mo-
zirskega župana Scherhauferja, ki so 
ga zaradi številnih prestopkov 25. fe-
bruarja Nemci odstranili, kar je bilo 
»v veliko zadovoljstvo krajanov«. Na-
to je bil v času od 25. februarja 1942 
do 2. marca 1943 častni župan v Mo-
zirju ing. Othmar Albrecht iz Leob-
na. Ubil se je s svojim tovornjakom 
nekje v dolini. Na njegovo pobudo so 
v Mozirju v hiši številka 27 začeli ure-
jati prostore za otroški vrtec, ki pa po 
Trinkausu ni nikoli prav zaživel. 
NADALJEVANJE POUKA NA 
UČITELJEVO ODGOVORNOST
6. junija 1942 so oblastniki za-
povedali zaprtje šol v Šmihelu in 
na Lepi Njivi zaradi naraščajočega 
upora prebivalstva. Trinkaus je do-
segel nadaljevanje pouka na njego-
vo odgovornost. 
ARETACIJA IN REŠEVANJE 
FUŽIRJEVIH
Ves čas bivanja v dolini je uči-
telj Trinkaus stanoval pri kmetu 
Vinku Fužirju, zato je lahko opi-
sal njegovo aretacijo in aretacijo 
sinov Vinka ter Ivana v noči z 11. 
na 12. junij 1942. Bilo je ob drugi 
uri ponoči, ko je prišlo kakih tride-
set policistov in nekaj gestapov-
cev na kmetijo. Opravili so teme-
ljito preiskavo in pri tem oropa-
li hišo, vse tri moške pa so odpe-
ljali v celjski zapor. Tisto noč so 
mnogo ljudi zaprli tudi v Mozirju 
in okolici. Vsi so bili osumljeni so-
delovanja s komunisti.
Trinkaus je prosil za Fužirje, da 
bi jih izpustili, vendar ni uspel, za-
to se je 17. junija podal v Celje na 
gestapo, kjer je skušal doseči nji-
hovo izpustitev, vendar, kot je za-
pisal, tudi to ni pomagalo. Je pa 
pri gestapu vendarle uspel izve-
deti, da nihče od Fužirjevih ne bo 
ustreljen. Tisti čas so Nemci sicer 
množično streljali talce. 23. junija 
so bili mnogi iz doline ustreljeni v 
Celju. Kot je zapisano v kroniki, so 
se vsi trije Fužirjevi vrnili domov 
iz zapora. 
UKINITVE NEKATERIH ŠOL
Ko je bilo 25. junija učiteljsko 
posvetovanje v Celju, so poveda-
li, da se takoj zaprejo šole v Li-
bojah, Šokatu, Podvolovljeku in 
Nazarjah. Utemeljitev: zaradi po-
manjkanja kadrov. Resnica je bi-
la vse večja nevarnost za nem-
ške učitelje s strani partizanov.
PONOVNA ARETACIJA KMETA 
FUŽIRJA
17. septembra so prišli k Fu-
žirjevim partizani po hrano, si-
cer pa to jesen ni bilo tedna, ko 
partizani ne bi vsaj dvakrat prišli 
na domačije v Šmihelu in na Le-
pi Njivi po hrano. 8. marca 1943 
je bil kmet Vinko Fužir ponovno 
aretiran, sinova pa sta bila takrat 
že mobilizirana v nemško vojsko. 
15. marca je prispel na dopust iz 
nemške vojske Janez Fužir, zato 
se je Trinkaus odločil z njim odi-
ti na gestapo v Celje in tam zap-
rositi za izpustitev Vinka Fužirja. 
Brez uspeha.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
14
Nasveti
DARINKA PRESEČNIK, 
svetovalka za hortikulturo
Planika ali očnica (Leontopodium alpinum)
Od leta 1898
je planika zavarovana v Slovenji.
Planiki zadostuje že malo peščene zemlje v 
skalni razpoki.
UPRAVA RS ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN VARSTVO RASTLIN
Obvezno zatiranje ambrozije
500 evrov
znaša globa za fizično osebo, če ne 
upošteva odločbe fitosanitarnega in-
špektorja.
Planika je ena najbolj znanih planinskih, evrop-
skih in gorskih rastlin in naj bi bila roža vseh rož. 
Najdemo jo lahko v Švici, Avstriji, Nemčiji in Italiji, 
pa tudi v Južni Ameriki, Pirenejih in Karpatih. 
Pradomovina planike so gorovja osrednje Azije, 
kjer rastejo njene sorodnice še precej višje kot v 
Alpah - od 1.500 do 3.000 metrov nadmorske viši-
ne. Pri nas rastejo na višini 1.500 do 2.400 metrov. 
Njene sorodnice uporabljamo tudi kot okrasne ra-
stline. 
OZADJE IMENA
Ime izhaja iz dejstva, da je ta rastlina prisotna na 
planinah in drugih visokogorskih območjih. V pre-
teklosti je imela planika veliko drugih imen - oči-
nec, pečnica, skalarica, zvezdica, mačnica ... 
SKROMNA IN TRDOŽIVA RASTLINA
Njena stebla so visoka 5-20 cm in so premenjal-
no olistana. Cvet ima pet do šest cvetličnih glavic, 
ki so obkrožene s cvetličnimi listi v zvezdasti obliki. 
Cveti med julijem in septembrom. Ni strupena, celo 
zdravilna je. Najdemo jo na skalnatih jasah in v raz-
pokah v stenah. Redkeje raste na travnikih, najpo-
gosteje pa na nedosegljivih krajih. 
Planika je izredno skromna in trdoživa rastlina. 
Zadostuje ji že malo peščene zemlje v skalni raz-
poki, kjer kljubuje vetru, dežju in sončni pripeki. Je 
trajna rastlina. Razmnožuje se s semenom, obnav-
lja pa iz korenine. 
PRI NAS ZAVAROVANA ŽE 120 LET
V večini držav, kjer uspeva, je zavarovana ra-
stlinska vrsta. V Slovenji je zavarovana že od leta 
1898 in jo zato štejemo med najstarejše zavarova-
ne rastline pri nas. Najprej so jo zavarovali na Go-
riškem, dve leti kasneje še na Kranjskem in Šta-
jerskem. Zavarovana je v prav vseh alpskih deže-
lah in predstavlja nekakšen alpski simbol, poseb-
nost visokogorja. Pobudo za prepoved nabiranja 
so dali planinci.  
OKRASNE SORTE PLANIKE
Poznamo tudi veliko okrasnih vrtnih sort za vr-
tove. Alpine Glory je sorta planike, ki ima srebrno 
bele cvetove in cveti od maja do junija. Višina ras-
ti je do 20 cm in je večletna. Na rastišču voda ne 
sme zastajati, prednost imajo apnenčasta, pre-
pustna tla. Razmak med rastlinami je 25 cm. Pri-
poročljivo je, da se planike sadijo v skupinah, ta-
ko bolje uspevajo. 
Poznamo še naslednje sorte: Leontopodium al-
pinum Matterhorn - malocvetna planika, Leonto-
podium alpinum Mont Blanc - velikocvetna plani-
ka in Leontopodium alpinum Everest.  
ENCIJAN IN PLANIKA
Med priljubljenimi gorskimi rastlinami je tudi 
encijan in tudi njega velikokrat zasajamo v gre-
de, skalnjake … Marsikdo planiko in encijan po-
sadi skupaj in se potem pritožuje, da eden iz-
med njiju životari ali celo odmre. V naravnem 
okolju včasih sicer rasteta blizu drug drugega, 
nikoli pa ju pa ne najdemo skupaj na istem ras-
tišču. Encijan in planika potrebujeta različne ži-
vljenjske pogoje. 
PRILJUBLJENA V KOZMETIČNI INDUSTRIJI
Za zanimivost dodajmo, da planika vsebuje bo-
gate spojine, ki delujejo antioksidativno in protiv-
netno. Te lastnosti je razvila zato, ker raste v eks-
tremnih razmerah in se mora boriti za preživetje. V 
tradicionalni medicini se je planika stoletja upora-
bljala za zdravljenje različnih bolezni, kot so driska, 
bolečine v grlu, bronhitis … V zadnjem času je zelo 
priljubljena v kozmetični industriji, saj pomirja ko-
žo in krepi naravni zaščitni mehanizem, poleg tega 
pa spodbuja celično aktivnost. 
Zaradi svojih »anti–age« lastnosti je postala 
pravi hit v raznih pomlajevalnih kremah in serumih. 
Uporablja se tako za zrelo kot za mladostno kožo. 
Zreli koži povrne prožnost in zdravje, mladostni ko-
ži pa ohranja mladost. 
Ker se bliža čas cvetenja pelinolistne ambro-
zije, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in 
varstvo rastlin opozarja imetnike kmetijskih in 
nekmetijskih zemljišč na obvezno zatiranje am-
brozije, zlasti preprečevanje njenega cvetenja 
in nastanka semen.
ŠKODLJIVA PELINOLISTNA AMBROZIJA
Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisifo-
lia) in druge sorodne neofitne vrste iz rodu Am-
brosia spadajo med škodljive rastline. Pelinoli-
stna ambrozija kot plevel zaradi svoje razširje-
nosti povzroča težave in dodatne stroške v pri-
delavi kmetijskih rastlin. Večjo gospodarsko 
škodo z občutnim zmanjšanjem pridelka ugota-
vljajo zlasti v ekološki pridelavi. Težave povzro-
ča tudi pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih 
alergij oziroma senenih nahodov.
ZARAŠČENOST SE POVEČUJE
V Sloveniji je mogoče najti pelinolistno am-
brozijo točkovno skoraj po vsej državi, zarašče-
nost s to škodljivo rastlino pa se povečuje. Ker je 
ambrozija nezahtevna glede rastnih razmer, se 
pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih 
zemljiščih oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali 
drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. 
Največ je najdemo ob cestah, železniških pro-
gah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih 
obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na sla-
bo komunalno urejenih javnih in drugih površi-
nah. Od tam se širi tudi na kmetijska zemljišča.
IMETNIKI ZEMLJIŠČ DOLŽNI SAMI 
ODSTRANJEVATI ŠKODLJIVKO 
Z namenom preprečevanja širjenja in 
zmanjševanja zaraščanja kmetijskih in nek-
metijskih površin z ambrozijo je z Zakonom o 
zdravstvenem varstvu rastlin ter Odredbo o 
ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu 
Ambrosia že od leta 2010 dalje predpisano ob-
vezno zatiranje ambrozije. V skladu s predpi-
si so imetniki zemljišč dolžni sami odstranje-
vati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na 
nekmetijskih zemljiščih. To velja za upravljav-
ce cest, železnic, letališč in parkov ter za ob-
čine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge 
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 15
Nasveti, Ljudje in dogodki, Organizacije
FESTIVAL PITNE VODE NA LJUBNEM OB SAVINJI
Najbolje ocenjena voda izvira v 
Trbižu 
31 degustatorjev, ki niso vedeli, od kod je kakšen vzorec, je največ 
točk dodelilo vodi iz izvira Trbiž v zaselku Savina. 
V program srečanja ljubiteljev 
starodobnih vozil, ki je v sobo-
to potekalo na Ljubnem ob Savi-
nji, je bil vključen tudi Festival pi-
tne vode, za katerega je poskrbel 
Zavod Savinja. Pod okriljem lokal-
nih akcijskih skupin (LAS) Zgor-
nje Savinjske in Šaleške doline ter 
Srce Slovenije, ki pokrivata obmo-
čje Kamniško Savinjskih Alp, se je 
porodila ideja, da bi vodo promo-
virali in v prihodnje skupaj obliko-
vali vodno pot, ki bi povezovala do-
ločene izvire vode. Gre za turistič-
ni produkt in promocijo tega ob-
močja, saj je voda iz pipe v tujini že 
redkokje pitna, pri nas pa je to še 
nekaj samoumevnega. 
DEGUSTACIJA DEVETIH VZORCEV 
VODE 
Udeležencem srečanja staro-
dobnikov je bil predstavljen na-
men degustacije vode iz devetih 
vodnih virov, ki so bili bakterio-
loško pregledani na Inštitutu za 
varovanje zdravja. Vzorci so bi-
li iz Solčave (vodovod Solčava, 
izvir Rogovilc – Robanov kot, iz-
vir Črne – Logarska dolina), Luč 
(Žegnan studenec – Lučka Bela 
in izvir Jerij – Podveža), Kamnika 
(filtrirana voda) in Ljubnega (vo-
dovod Ljubno, izvir Trbiž, izvir Lo-
ke). Naključnih 31 degustatorjev, 
ki seveda niso vedeli, od kod je 
kakšen vzorec, je največ točk do-
delilo vodi iz izvira Trbiž v zasel-
ku Savina.
FESTIVAL PITNE VODE TUDI V 
LUČAH IN SOLČAVI    
Festival pitne vode na Ljubnem je 
bil ena od točk v okviru raziskav o fi-
zikalno kemijskih in bioloških last-
nosti izvirov vode v Kamniško Sa-
vinjskih Alpah z namenom ugotoviti, 
kakšen okus ima voda iz izvirov v pri-
merjavi s tisto iz vodovoda ali plas-
tenk. Festival bo potekal tudi v Lučah 
in v Solčavi v okviru tamkajšnjih tu-
rističnih prireditev in je del operaci-
je sodelovanja Vodne zgodbe Kam-
niško Savinjskih Alp, ki jo izvajajo 
LAS Srca Slovenije, LAS Zgornje Sa-
vinjske in Šaleške doline ter LAS Go-
renjske košarice, sofinancirata pa jo 
Evropska unija iz Evropskega kme-
tijskega sklada za razvoj podeželja 
in Republika Slovenija v okviru pro-
grama razvoja podeželja 2014-2020.
Franjo Atelšek
Mali čudeži narave
Narava zna kmetijske pridelke 
včasih oblikovati na način, ki meji 
na čudež. Nekako tako bi lahko ko-
mentirali tudi obliko korenja, ki je 
zraslo na vrtu Jožice Weiss iz Mo-
zirja.
KF
Franci in Jožica Ločan, prav ta-
ko iz Mozirja, sta na domačem vrtu 
med drugim posadil tudi krompir. 
Ko sta ga skopala in se veselila pri-
Ambrozija povzroča veliko gospodarsko škodo z občutnim 
zmanjšanjem pridelka zlasti v ekološki pridelavi. 
lastnike, upravljavce ali najemni-
ke zemljišč.
Preprečevanje škodljivih vpli-
vov pelinolistne ambrozije je mo-
goče le z doslednim odstranjeva-
njem in preprečevanjem njenega 
cvetenja oziroma tvorbe semen, s 
katerimi se širi. 
AMBROZIJA NE SME NE CVETETI 
NE SEMENETI
Imetniki zemljišč so dolžni pos-
krbeti, da ambrozija ne cveti in ne 
semeni. Rastline pelinolistne am-
brozije je treba odstraniti pred 
cvetenjem oziroma tvorbo semen 
tako, da se jih izpuli s koreninami 
vred. Lahko pa se odstrani njihov 
nadzemni del tako, da se rastlina 
v tej rastni dobi več ne obraste, ali 
pa se jo v sezoni večkrat pokosi. 
Cvetočih rastlin ne odlagamo na 
kompost. Cvetenje ambrozije se zač-
ne v sredini julija in traja do konca ok-
tobra, višek pa je v avgustu in začetku 
septembra. Ker se pelinolistna ambro-
zija po košnji zelo hitro obrašča, mora-
jo imetniki zemljišč opravljati nadalj-
nja opazovanja zemljišč vso rastno 
dobo in po potrebi izvajati košnjo ali 
druge ukrepe zatiranja, da se prepre-
či nastanek semen.
GLOBA ZA FIZIČNE OSEBE: 500 
EVROV 
Fitosanitarni inšpektorji Inšpek-
cije RS za varno hrano, veterinar-
stvo in varstvo rastlin obravnavajo 
prijave o sumu navzočnosti ambro-
zije in prijave o neizvajanju ukrepov. 
Inšpektor imetnika zemljišča glede 
na ugotovitve ob pregledu seznani 
s predpisanimi fitosanitarnimi ukre-
pi in določi rok za njihovo izvedbo.  
V primeru, da imetnik ne izvrši z od-
ločbo odrejenih ukrepov, je uveden 
prekrškovni postopek v skladu z Za-
konom o inšpekcijskem nadzoru 
(globa 1.500 evrov za prekršek prav-
ne osebe, globa 500 evrov za odgo-
vorno osebo pravne osebe in posa-
meznika, ki samostojno opravlja de-
javnost, ter globa 500 evrov samo-
stojnega podjetnika posameznika 
ali fizično osebo).
KF
delka, sta med gomolji našla ene-
ga, ki je izstopal. Kot je razvidno 
s fotografije, je bil v obliki mlade 
piške. Oblika ju je nasmejala, kljub 
temu pa je bilo potrebno za kosilo 
dodati kakšen kos mesa. Olupljena 
krompirjeva piška je namreč pos-
tala krompir, tega pa je samega 
težko jesti.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
16
Ljudje in dogodki
SIMONE MICHIELEN BERNADETTE - NAJBOLJŠA KUHARICA V ODDAJI MASTERCHEF
Tudi njeni načrti za prihodnost povezani s kuhanjem 
Simone Michielen Bernadette v kuharicah 
mojstrov kulinarike najde zanimive ideje za 
pripravo hrane. (Foto: Marija Šukalo) 
LJUBIJA
Jože Kotnik znova povezal sovaščane okoli kope
3 dni
je gorela kopa, preden so jo razdrli 
in pospravili oglje.
Krajani Preseke med druženjem ob kopi Jožeta Kotnika. (Foto: Benjamin Kanjir) 
Krajani Preseke, zaselka v naselju Ljubija, so 
znani po tem, da radi priskočijo drug drugemu 
na pomoč in s tem krepijo dobre sosedske od-
nose. Radi pa se tudi družijo in zabavajo, kar so 
dokazali ob letošnjem že četrtem kurjenju kope.
Jože Kotnik se je tudi letos lotil zahtevne 
priprave kope. Na kup je v pravilne vrste zložil 
dobra dva in pol metra suhih bukovih drv, vse 
skupaj pokril z zemljo in naredil odprtine za 
zrak. Skozi sredinsko odprtino na vrhu je 7. juli-
ja zjutraj v globino vrgel žerjavico in upal, da bo 
slednja od spodaj vnela zložena drva. Uspelo je 
in kmalu se je skozi odprtine začelo kaditi. Po-
poldan so se okoli kope zbrali domala vsi sosed-
je, bližnji in daljni, da so se družili in poveselili. 
Kopa je nato gorela naslednje tri dni, ves čas 
pa so nanjo pazili mladi in tudi malce starejši 
vaški fantje. V ponedeljek zvečer, po treh dneh 
dela, so kopo razdrli in si večji del pridelanega 
oglja razdelili. Večina bo s tem ogljem skozi po-
letje razveseljevala ljubitelje dobrot z žara, del 
oglja pa bodo porabili v domačih kovačijah.
Benjamin Kanjir
Pretekli mesec se je na malih zaslonih konča-
la kuharska oddaja MasterChef Slovenija, v kate-
ri so se v pripravi različnih jedi preizkusili ljubitelj-
ski kuharji. Med njimi smo lahko Zgornjesavinjča-
ni navijali za Simone Michielen Bernadette, ki 
je sicer Nizozemka, a že desetletje in pol živi na 
Rečici ob Savinji. Simone se je v oddaji prebila do 
tretjega mesta, kar je bila najboljša ženska uvrsti-
tev letošnje sezone. 
POUČNO SODELOVANJE V TV ŠOVU
»MasterChef Slovenija sem odkrila po naklju-
čju in se prijavila. Bila sem med šestnajsterico iz-
branih, ki smo lahko kuhali na visokem nivoju. Ob 
tem sem se veliko naučila. Ko kaj ni bilo v redu, 
sem kritiko dobro sprejela. Sicer pa sem se uči-
la tudi iz kritik, ki so bile namenjene sotekmoval-
cem,« je o svoji izkušnji povedala Simone in do-
dala, da so tekmovalci postali veliki prijatelji, sa-
ma pa se tekmovanja ni udeležila zaradi nagrade 
temveč zaradi užitka pri kuhanju.
NA NOČNI OMARICI KUHARICE MOJSTROV 
KULINARIKE
Simone Michielen Bernadette je poklicu speci-
alistka za menedžment. Z ljubiteljskim kuhanjem 
je začela že kot osnovnošolka, ko je obiskala prvi 
tečaj priprave hrane. Življenjska pot jo je nato vo-
dila po različnih državah. Leta 1998 je zbolela za 
multiplo sklerozo in se iz vrveža Amsterdama pre-
selila v Španijo. Tam sta z možem imela podjetje, 
ki se je ukvarjalo s kuhanjem. »Pripravljala sem 
hrano za zaključene družbe, kamor koli so me po-
vabili,« je povedala Rečičanka.
»Tako kot mnogi pred spanjem prebirajo roma-
ne ali kakšne sprostilne zgodbe, jaz prebiram ku-
harske knjige. Na moji nočni omarici so tako ku-
harice priznanih mojstrov kulinarike. Ob njih po-
tem razmišljam, kako bi pripravila kakšno hra-
no in kaj bi lahko dodala svojega ter seveda, s 
kakšno tehniko bi obdelala določeno sestavino. 
Zelo rada eksperimentiram in včasih kak recept 
priredim po svoje.« 
Sicer pa mojstrica kuhalnice najraje pripravlja 
azijsko hrano, kateri doda kakšno svojo začimbo 
in seveda veliko mero ljubezni. Prepričana je na-
mreč, da se v hrani odraža čustveno stanje, v ka-
terem se nahaja, ko kuha. 
DOBRO POZNA TIPIČNE SLOVENSKE JEDI
S svojim kuhanjem v MasterChefu se je želela 
oddolžiti Sloveniji, ker jo je lepo sprejela. Na Reči-
ci ob Savinji, kjer sta si z možem Arnoldom ustva-
rila domovanje, je kmalu spoznala utrip kraja. »Ko 
je mož zbolel, sva se veliko pogovarjala o življe-
nju. Vedela sva, da bo umrl in imela sem dve mož-
nosti: ali se smilim sama sebi in žalujem ali pa ži-
vim. Izbrala sem življenje,« pravi Simone, ki se da-
nes preživlja kot turistična vodička. Slovenijo in 
njene lepote, ki jih je dodobra že sama spozna-
la, razkazuje nizozemskim turistom. Seveda je po-
potovanje po naši deželi povezano tudi s kulinari-
ko in tipičnimi slovenskimi jedmi. Tudi te Simone 
že dobro pozna in jim skuša dodati nekaj svojega. 
Tudi njeni načrti za prihodnost so povezani s 
kuhanjem. Kam jo bodo pripeljali, še ne razkriva, 
vsekakor pa želi kuhati, kot včasih, za svoje prija-
telje, znance in zaključene družbe. 
Marija Šukalo
15 let
že Nizozemka Simone Michielen 
Bernadette živi na Rečici ob Savinji.
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 17
Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes
Fotografija Šmiklavža in Nove Štifte je bila 
natisnjena okoli leta 1940. Objavljena je v knji-
gi Zgornja Savinjska dolina na starih fotografi-
jah. Cerkev v Šmiklavžu je bila zgrajena l. 1872 
na mestu prejšnje, ki se omenja l. 1426 v gornje-
grajskem urbarju. Prvo cerkev na Metuljskem 
hribu v Novi Štifti so postavili med letoma 1558–
1560. Imenovala se je »nova ustanova« (Neu 
Stift). Posebej znan romar in pridigar pri Mariji 
Zvezdi v Novi Štifti je bil škof Tomaž Hren. Po po-
žaru l. 1850 so zgradili sedanjo cerkev, ki jo je l. 
1854 posvetil škof Anton Martin Slomšek.
Nova Štifta je naselje v gornjegrajski občini. Ustanovljeno je bilo leta 2005 iz dela ozemlja 
naselja Dol - Zgornji Dol - ter pred tem samostojnih naselij Tirosek in Šmiklavž. (Foto: IS)
Organizacije, Ljudje in dogodki
MENINA
20. pastirski praznik dokončno 
odpovedan
Kot so sporočili iz pašne skupnosti Meni-
na Gospodna, so letošnji jubilejni 20. Pastirski 
praznik, prvotno načrtovan za 15. julij, dokonč-
no odpovedali. Ker so z organizacijo nastali ve-
liki stroški, bi bilo tveganje ob ponovni orga-
nizaciji še dodatno breme, zato prireditve po 
sklepu pristojnih ne bo. 
Se pa bodo lahko ljubitelji Menine udeležili 
srečanja 8. septembra, ko nameravajo člani paš-
ne skupnosti pri kapelici pripraviti zahvalno ma-
šo in tako obeležiti 110-letnico organiziranega 
pašništva. Leta 1908 je bila namreč ustanovlje-
na pašniška zadruga za območje Gornjega Gra-
da, Ljubnega in Luč, temu jubileju pa bi se po svo-
je radi poklonili sedanji pastirji in lastniki živine.
Jože Miklavc
PRED POLETNO RAZSTAVO V MOZIRSKEM 
GAJU
Sprehod skozi čas
40 let
letos mineva od prve razstave v 
Mozirskem gaju.
Mozirski gaj v letošnjem letu praznuje šti-
ri desetletja obstoja. Ob tej priložnosti bo po-
letna razstava, ki bo potekala od 14. do 19. av-
gusta, namenjena obujanju spominov na grad-
njo in začetke parka ter cvetlične povorke, ki so 
pred desetletji krojile družabni utrip kraja in do-
line. Upravljavci parka ob Savinji, člani Ekološko 
hortikulturnega društva Mozirski gaj, so razsta-
vo poimenovali Mozirski gaj skozi čas. 
KAKO JE TRŠKA GMAJNA POSTALA PARK
Redki so tisti malce starejši domačini, ki se 
ne spominjajo začetkov ustvarjanja mozirskega 
etnografsko hortikulturnega bisera. Le-ta je zra-
sel na mestu gosto poraščene trške gmajne, ki 
je mladeži služila za igralni poligon, tu in tam pa 
je kakšen manj ekološko osveščen občan odlo-
žil kaj takega, kar v naravo ne sodi. 
Na pobudo nekaj posameznikov na čelu s po-
kojnim Ivanom Zupanom je po številnih udar-
niških akcijah gmajno nadomestil park, ki odtlej 
v veliki meri kroji turistični utrip kraja. V prete-
klosti je bila ta povezava še očitnejša, še poseb-
no v času cvetličnih povork. Priprava čudovito 
okrašenih vozov in sodelovanje v sprevodih je v 
veliki meri povezovalo domačine.
SPOMIN NA CVETLIČNE POVORKE
V spomin na te povorke bodo v času poletne 
razstave pri vhodu v park cvetličarji in vrtnar-
ji izdelali kompozicije, katerih osnova bodo vo-
zovi in druga vozila, kakor je bilo v času povork. 
Širom parka bodo razpostavljene kreacije, ki bo-
do rezultat dela najboljših slovenskih cvetličar-
jev, najboljših profesorjev cvetličarstva na slo-
venskih cvetličarskih šolah in dijakov cvetličar-
stva. Izdelki bodo svojevrsten sprehod iz prete-
klosti skozi sedanjost v prihodnost. 
ŠE VEDNO PRIVLAČNA DESTINACIJA
Desetletja nazaj v čas nastajanja parka bodo 
obiskovalce ponesle tudi fotografije domačinov, 
ki so pripravljali zemljišča za sejanje trave in 
urejanje gredic. Razstavo bodo z izdelki dopol-
nili slovenski vrtnarji in cvetličarji, ki so pri raz-
stavah v parku sodelovali v preteklosti, še ved-
no pa so del slovenske hortikulturne scene. Nji-
hovo znanje in nasvete upravljavci gaja še ved-
no hvaležno uporabljajo, da je cvetlični biser ob 
reki Savinji privlačna in zaželena destinacija tu-
di po štirih desetletjih obstoja.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
18
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
LUČE OB SAVINJI
Šestdeset let skupnega življenja Albina in Jerice Moličnik
Obred biserne poroke je opravil pater Karel Gržan. (Foto: Franjo 
Atelšek)
V župnijski cerkvi sv. Lovren-
ca v Lučah ob Savinji sta po 60 
letih skupnega življenja ponov-
no stopila pred oltar Jerica in Al-
bin Moličnik. Obred biserne po-
roke je opravil pater Karel Gržan, 
ki je ob tej priložnosti na njemu 
svojstven način nagovoril zakon-
ca  ob njunem spoštovanja vred-
nem jubileju. 
Skromno praznovanje je pote-
kalo v ožjem družinskem krogu, z 
njunimi najbližjimi. V zakonu sta 
se slavljencema rodila dva sino-
va, jesen življenja pa jima lepša-
jo tudi tri vnukinje in štirje prav-
nuki. 
Slovesnost so jima popestri-
li pevci lučkega moškega cer-
kvenega pevskega zbora, kar je 
bilo za bisernoporočenca toli-
ko večje doživetje, ker pesem Al-
bina spremlja že celo življenje in  
kljub častitljivim 81. letom, kolikor 
jih šteje tudi Jerica, še vedno rad 
zapoje s pevci omenjenega zbora. 
Na slovesnosti je bil omenjen za-
nimiv podatek, da sta tudi Albino-
va starša ob svojem času prazno-
vala biserno poroko, kar je dogod-
ku dalo še dodatno dimenzijo.    
Franjo Atelšek
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 19
Organizacije
GOZDARSKO TEKMOVANJE V CIRKOVCAH
Lučka Jelšnik ponovila lansko zmago
Lučka Jelšnik: »Zelo sem 
zadovoljna, da sem ponovila 
lanski uspeh.« 
8. OBLETNICA KMEČKE TRŽNICE V NAZARJAH
Pet kmetij vztraja vse od začetka delovanja 
Praznovanje obletnice so s svojim nastopom obogatile Ljudske 
pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. (Foto: Stanko Kotnik) 
Letos kmečka tržnica, ki domuje v 
Bohačevem toplarju v Nazarjah, be-
leži osem let svojega delovanja. Ju-
bilej so obeležili v soboto, 21. julija, s 
sedmo razstavo zelišč in praktičnimi 
nasveti za njihovo gojenje.  
KAKO GOJITI IN UPORABLJATI 
ZELIŠČA
Razstavo zelišč je pripravilo vr-
tnarstvo Stropnik z Lepe Njive, obi-
skovalcem pa je gojenje in upora-
bo le-teh predstavila Štefka Goltnik 
iz mozirske izpostave Kmetijsko goz-
darskega zavoda Celje. Lokalni po-
nudniki, ki jih je moč vsako soboto 
najti pod Bohačevim toplarjem, so v 
sodelovanju z nazarsko občino prip-
ravili pokušino kmečkih dobrot. 
PESTRA PONUDBA DOMAČIH 
IZDELKOV
O ponudbi tržnice je spregovorila 
Anica Bider. Obiskovalci lahko izbi-
rajo med mlevskimi izdelki, svežo in 
predelano zelenjavo ter sadjem. Ku-
piti je mogoče tudi suhomesnate 
in mlečne izdelke s petih kmetij, ki 
vztrajajo od samega začetka delo-
vanja tržnice. Dogodek so s svojim 
nastopom obogatile Ljudske pevke 
Lipa iz Šmartnega ob Dreti, meh har-
monike pa je raztegnila Teja Štrukelj.
Marija Šukalo
Društvo lastnikov gozdov Ša-
leške doline je ob strokovni pod-
pori Zavoda za gozdove Sloveni-
je, Območne enote Nazarje, in v 
sodelovanju s tamkajšnjo krajev-
no skupnostjo v Cirkovcah prip-
ravilo gozdarsko tekmovanje, ki 
bo imelo »drugi polčas« 11. av-
gusta v Lučah, skupni rezultati 
pa bodo šteli kot izbirno tekmo-
vanje za nastop na državnem pr-
venstvu v Gornji Radgoni.
POLEG TEKMOVANJA TUDI 
SEJEM OPREME
Medtem ko so se tekmovalci iz 
trinajstih ekip z motornimi žagami 
merili za memorial Milana Pogo-
relčnika, je vzporedno potekal se-
jem, na katerem so se predstav-
ljali proizvajalci gozdarske in 
gradbene tehnike, zaščitne opre-
me in gospodarskih vozil. Tekmo-
vanja se je udeležilo 39 tekmoval-
cev, med katerimi so bile tri pred-
stavnice nežnejšega spola. 
BRLECA NAJHITREJŠA Z 
AMERIKANKO
Tekmovalke in tekmovalci so 
morali v visoki poletni vročini v 
popolni zaščitni opremi izvesti 
predpisane tekmovalne elemen-
te (zasek in podžagovanje, pre-
cizni in kombinirani rez,  klešče-
nje debel in podiranje na balon), 
pari pa so tekmovali v žaganju z 
ročno žago amerikanko za letal-
ski polet nad gozdovi SAŠA regi-
je. Pri tem sta oče Martin in sin 
Martin Brlec, tako kot lani, »naž-
gala« vse konkurente. 
V MOŠKI KONKURENCI 
AVBREHT, V ŽENSKI JELŠNIKOVA
V peteroboju najboljše uvr-
ščenih petih tekmovalcev v hi-
trostnem kleščenju debel je sla-
vil večkratni državni prvak Janko 
Mazej (Duseti), v uradnem delu 
tekmovanja pa je njega in Klemna 
Mazeja ugnal domačin Dani Av-
breht (Brlec). V ženski konkurenci 
je slavila Gornjegrajčanka Lučka 
Jelšnik (Društvo lastnikov gozdov 
Gornji Grad) pred Darjo Bobovnik 
(Savinjska 2) in »ekipno« kolegi-
co Pavlo Voler. V ekipni konkuren-
ci je zmagala ekipa Duseti Šoštanj 
pred ekipo Brlec in Savinjsko 1. 
Tekst in foto: Jože Miklavc Precizni rez Lučke Jelšnik je bil vrhunsko ocenjen. 
Brlecova sin in oče sta z amerikanko »nažgala« vse tekmece.
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
20
Oglasi
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 21
Ljudje in dogodki, Šport
STREETBALL TURNIR V GORNJEM GRADU
Tretjič zapored najboljši Ljubljanski fantje
Najboljše tri ekipe turnirja. (Foto: Andraž Zavolovšek) 
Tradicionalni streetball turnir v sklopu Če-
belarskega praznika v Gornjem Gradu se je 
letos zaradi dežja moral preseliti v telovad-
nico osnovne šole. Kljub temu je bila udelež-
ba kar dobra, med sabo se je pomerilo se-
dem ekip, dve domači ekipi iz Gornjega Gra-
da, dve ekipi s Polzele ter po ena iz Ljubljane, 
Bočne in Mozirja. Na turnirju so že tretjič za-
pored zmagali Ljubljanski fantje, druga je bi-
la ekipa Faraoni, tretji so bili košarkarji Gos-
tišča Prodnik.
ŠMS
POLETNA VELIKA NAGRADA V SMUČARSKIH 
SKOKIH 2018
Timi Zajc prvič med 
deseterico
Na uvodni posamični tekmi letošnje pole-
tne velike nagrade v smučarskih skokih je Ti-
mi Zajc, član SSK Ljubno, prvič v karieri skočil 
med najboljšo deseterico. V Wisli, kjer je sicer 
zmagal Kamil Stoch, je osvojil odlično 9. mes-
to, po prvi seriji je bil celo sedmi.
Trener slovenskih skakalcev Gorazd Ber-
toncelj je po tekmi ocenil, da je Timi Zajc po-
kazal »dva povprečna, solidna skoka. Govo-
rim za njegovo trenutno zmogljivost. Delal je 
napake, a kljub napakam je v stiku z najbolj-
šimi.« 
Dan prej je Timi Zajc uspešno nastopil tudi 
na ekipni tekmi. Skupaj z Bartolom, Pavlovči-
čem in Nagličem je osvojil četrto mesto, sicer 
pa je bil peti najboljši posameznik tekme. Jut-
ri se poletna velika nagrada nadaljuje v nem-
škem Hinterzartnu, kjer bodo tekmovala tudi 
dekleta.
KF
8. POHOD PRIJATELJSTVA 
Druženje in medgeneracijsko povezovanje 
8. Pohod
prijateljstva je letos organiziralo 
Savinjsko gozdarsko društvo.
Zadovoljni udeleženci pohoda na cilju pred gostiščem Prodnik. (Foto: Marija Šukalo) 
V okviru Flosarskega bala in praznovanja občin-
skega praznika so se pohodniki že osmič zapored 
podali na Pohod prijateljstva. Le-ta se vsako leto 
začne v drugem delu ljubenske občine. Organiza-
tor pohoda je Savinjsko gozdarsko društvo, pri iz-
vedbi pa so mu v pomoč ljubenska revirna pisar-
na Zavoda za gozdove Slovenije, Turistično društvo 
Naš kraj, društvo upokojencev, planinsko društvo, 
Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje in 
gasilski društvi Okonina in Radmirje.
LETOS Z LJUBNEGA V JUVANJE
Letošnja desetkilometrska nezahtevna pot se 
je začela pred občinsko stavbo na Ljubnem. Od 
tu so se udeleženci podali proti kmetiji Filež in 
mimo Tolstovršnika nadaljevali pot do Kijev. Po 
kratkem postanku so nadaljevali mimo Kakrov 
in Grozdjev do Slemškov, kjer so uživali v pogle-
du na dolino. Zadnji del poti jih je vodil do Kode-
lja in preko Tajne do gostišča Prodnik v Juvanju. 
Druženje so sklenili ob malici in pokušini tolkca.
Namen pohoda je po besedah vodje poti Loj-
zeta Gluka druženje občanov iz različnih delov 
občine, promocija uporabe gozdnih sprehajalnih 
poti in medgeneracijsko povezovanje. Na pot se 
namreč podajo tako mladi kot starejši. »Neverjet-
ni razgledi. Prijazni in gostoljubni ljudje. Prelepa 
narava. Nič medvedov, le nekaj gob in zdravilnih 
zelišč. Druščina, ki je ni zmotil niti dež, vesela in 
prijateljska. Ker so bili udeleženci različnih gene-
racij, smo tempo prilagodili tako, da so pot s po-
čitki premagali vsi,« je na cilju v gostišču Prodnik 
dan ocenil Gluk, ki ni skrival veselja, da se število 
udeležencev iz leta v leto povečuje. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
22
Šport, Pisma bralcev, Oglasi
»Hitenje« s hitro cesto (SN 29, str. 5)
Tisti, ki smo – ne bom rekel sta-
ri, ampak že dolgo na tem svetu – 
dobro vemo, koliko črnila je bilo že 
porabljenega v zvezi s hitro cesto. 
Pred desetimi leti naj bi jo celo že 
začeli graditi. A vemo, da je desni-
ca takrat izgubila volitve in oblju-
be potem pač ni mogla izpolniti. Če 
bi ostala na oblasti, niti najmanj ne 
dvomim, da bi se vsaj po njenem 
severnem delu, od Velenja naprej, 
že nekaj let lahko vozili. Braslovški 
del trase je namreč poseben pro-
blem, ki se ga (ne)odgovorni, ne le 
preslabo, ampak sploh ne zaveda-
jo. Vse kaj drugega lahko vidimo v 
Avstriji. A kaj ko naši menijo, da so 
vendarle pametnejši in jim jih ni 
treba posnemati. Seveda se vedno 
izkaže, da ni tako. 
Levičarji, ki so prevzeli oblast le-
ta 2008, se s hitro cesto na srečo 
vse do danes niso ukvarjali. Če bi 
se, bi bili danes še veliko bolj za-
dolženi. Seveda ne mislim, da bi 
cesta toliko »požrla«, upoštevam 
pač slovenski način gradnje. Mi-
mo projekta namreč »v pesek po-
nikne« - recimo da je dovolj – še 
enkrat toliko denarja. Tak primer 
bo zdaj – lov je, kot vemo, odprt – z 
drugim tirom. Čeprav ne bo za da-
našnjo tehniko gradnje nič poseb-
nega, bi ga pred 150 leti Franc Jožef 
zagotovo zgradil ceneje. Semme-
ring je bila za takratne razmere za-
gotovo še trša »kost«, a jo je cesar-
jev arhitekt uspešno strl. 
»Maherji«, ki jih nismo izvolili, a 
nam vendar vladajo mimo njiho-
vih lutk, naših izbrancev, imajo ko-
renine že v prejšnji državi. Ker naj 
bi Boga ne bilo (več), tudi ni nobe-
nih ovir, da ne bi nadaljevali s svoji-
mi nečednostmi. S tem, ko smo ne-
davno izvolili (bolj doma kot na vo-
liščih) tiste, ki smo jih pač, se bo sta-
ra praksa lahko nemoteno nadalje-
vala. A le tako dolgo, da bo večina 
spoznala, da gre vse to vendarle na 
naš račun. Na nekih prihodnjih voli-
tvah, ko se bo ljudem vendarle od-
prlo, bodo dolgoprstnežem tako re-
koč pokazali stop tablico. Takšno, 
kakršno imajo policaji, ki so – po-
vedano ob tej priliki – policaji le za 
poštene ljudi in manjše prekrškar-
je, sami pa se zavedajo, da kapi-
talne »ribe«, ki žrejo vse, kar smo 
s trudom in odrekanjem dolga leta 
ustvarjali, niso dotakljive.
Kar nekaj naslednjih let bomo 
torej gradili tistih borih 27 km pro-
ge. Pametni politiki bi jo skrajša-
li še za nekaj kilometrov in jo se-
veda bistveno pocenili ter čimprej 
zgradili. Prelepo, da bi lahko bilo 
res. A naj bo tako, kot smo se odlo-
čili na referendumu in na volitvah, 
če res menimo, da nam tako bolj 
ustreza. Vsekakor ob tem ne bo de-
narja še za hitro cesto. Saj menda 
vendar vemo, da ga ni. Če ga nek-
je pač nujno rabimo, vemo, nikakor 
ne gre brez prerazporejanja. Nekaj 
vzamemo tam, nekaj drugje. Reši-
jo en problem, naredijo več drugih. 
Ali pa se enostavno »zapufamo«. 
Ko »pufov« ne bomo več dobili – 
najbrž smo že kar tam blizu – pa si, 
dokler bo levica na oblasti, sploh 
ne znam predstavljati, da bi t.i. hit-
ro cesto zgradila država. Še počasi 
ne, sploh pa ne hitro. Kakšno novo 
krožišče še že, kakšno preplastitev 
tudi, hitre ceste pa zagotovo ne. Iz 
svoje prakse verjamem samo v ču-
deže, ki jih dela Bog. Ti ljudje, te 
lutke, ki se pripravljajo na prevzem 
oblasti (vsaj uradno), naj bi kaj na-
redili? Ne se »hecat«! Težko verja-
mem, da to kdo od njih sploh priča-
kuje, verjamem pa, da ima marsik-
do v vseh teh dolgih letih že poln 
kufer obljub in da mu že prekipeva. 
V tolažbo le toliko, da se bo že na 
naslednjih volitvah spet dalo ukre-
pati. Če jih bomo izkoristili, pa je 
seveda že drugo vprašanje. 
Janez Mavrič
Attemsov trg 8
Gornji Grad
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
EVROPSKI POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU
Nova zmaga Monike Hrastnik
Monika Hrastnik po štirih dirkah prepričljivo vodi v seštevku 
evropskega pokala. (Foto: osebni arhiv) 
Slovenska in evropska prvakinja v 
spustu z gorskimi kolesi Monika Hra-
stnik je zmagala na dirki evropskega 
pokala v Špičaku. Članica ajdovskega 
Črnega T rna je za 0,41 sekunde prema-
gala Švicarko Janine Hübscher. 
Po petkovih in sobotnih suhih 
razmerah se je v finalu ulilo in raz-
mere na progi so postale zelo te-
žavne, saj je drselo kot na ledu. 
Monika je povedala: »Cilj je bil, da 
pridem cela do dol, da grem lahko 
jutri na morje. V finalu sem pustila 
še zadnje atome moči.«
Hrastnikova je po štirih dir-
kah vodilna v evropskem poka-
lu, zbrala je 718 točk. Nemka Nina 
Hoffmann na drugem mestu zaos-
taja za 146 točk.
KF
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 PLANINEC	Z	ZVITIM	GLEŽNJEM
Solčava: 18. julija ob 15.27 si je pri sestopu pri Lipnem plazu v občini 
Solčava planinec zvil gleženj. Posredovali so reševalci GRS Celje, ki so 
planinca oskrbeli na kraju in ga s pomočjo vrvne tehnike ter nosil pre-
nesli v dolino. Tam so ga predali v oskrbo reševalcem, ki so ga prepe-
ljali na zdravljenje v bolnišnico.
•	 IZSILIL	PREDNOST	MOTORISTU
Radmirje: 19. julija dopoldan se je na regionalni cesti v Radmirju 
zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebne-
ga avtomobila in voznik motornega kolesa. Policisti so ugotovili, da 
je 81-letni voznik osebnega avtomobila izsilil prednost 46-letnemu 
motoristu, zato je slednji padel in se hudo telesno poškodoval. Zoper 
povzročitelja nesreče sledi kazenska ovadba na okrožno državno to-
žilstvo. 
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil
Franc VAVDI
iz Luč
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za 
izrečeno sožalje, darovane maše, sveče in cvetje, g. Karlu Gržanu za 
opravljen obred, ge. Valčki za govor, pevcem, lovcem, rogistom in za-
igrano Tišino. 
Hvala pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga v tako velikem šte-
vilu pospremili na zadnji poti.
Žalujoča žena, sin in hčerka z družinama
Mirno in spokojno si zaspal,
v večni sen od nas odpotoval.
Naj bo srečno tvoje potovanje
in pogosto vračaj se nam v sanje.
V SPOMIN 
1. avgusta mineva 2 leti, 
odkar nas je zapustila naša ljubljena 
Olga ROGEL
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate v mislih in molitvi, postoji-
te ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
 
Tiho pogled se ozre v višave,
zaman išče rosno te oko.
Na nebu večernem zdaj zvezda
si svetla, si angel, ki čuva nas
vse prav skrbno.
V SPOMIN
Stanka in Janez
DRUŠKOVIČ
iz Lok 4, Ljubno ob Savinji
(1923-2008) in (1909-1998)
To leto mineva že 20 let, odkar nas je zapustil naš ljubi očka,
 in 10 let, odkar ni več med nami naše zlate mame Stanke.
Še enkrat se jima iskreno zahvaljujemo za njuno ljubezen in dobroto.
Hvala vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki postojite pri 
njunem grobu, prižigate svečke in zmolite molitev.
Njun lik nam ostaja v trajnem spominu. Počivajta v miru in spo-
kojnosti.
Žalujoči: 
hči Darja z možem Danilom, vnuka Tanja in Jure
So dnevi, so poletja, 
ko se je treba poslovit,
so dnevi, ko je treba 
na novo začet, in
so ljudje, ki jih ni 
moč nikoli pozabit.
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
24
Za razvedrilo
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
GLAS ZA ŽEGNAN STUDEN'C IZ LUČKE BELE
Na Ljubnem vsi vedo, da se Radenko Tešanovič, direktor občin-
ske uprave in predsednik društva Moj kraj, spozna na vse živo. A da 
se spozna tudi na vodo iz devetih studenčkov, je bilo do nekaj dni 
nazaj dobro skrito. Na festivalu pitne vode je Radenko pristopil k 
stojnici v Vrbju in veselo točil. Če on da kaj zastonj, je pa res treba 
»koštat«, smo menili obiskovalci in »šacali«, katera voda je najbolj-
ša. Za avtorja fotografije: žegnan studen'c iz Lučke Bele.
STARA KOT PLEH 
Ko je na Ljubnem potekalo tradicionalno srečanje »žlahtnega ple-
ha«, so nekateri morali skrbeli za varnost in red. Predsednik ZŠAM 
Zgornje Savinjske doline Janko Štruclj (levo) je po službeni dolžnos-
ti vozil malo slovensko zastavo na svojem modrem audiju, legenda 
Mirko Rems pa je šarmiral z najlepšim fordom. V Mozirju smo ju uje-
li med kratkim čvekom. »Janko, od kod se pa vidva poznata?« Štruclj 
pa nazaj kot iz puške: »Iz naftalina, saj sva stara toliko kot najin pleh!« 
BREZ ŠMINKE IN FRIZURE
Ko so se pastirji odpravljali v planino Menino in se je gospoda 
peljala na štirikolesni pogon, sta Betka (»talustig« od Pušeljca) in 
njen »dušni pastir« Marko Ročnik vzela pod noge in pešačila po še 
neosvojeni smeri iz Rovta nad Šmartnim. Kmalu se je ulilo, »scalo« 
je kot iz škafa, ona dva pa sta grizla navzgor v sivo negotovost ... in 
se po dveh urah in pol nasmejala soncu in svoji zmagi. »Za pastirje 
je vedno vreme, pa naj lije ali sije,« je bil vedrega obraza Marko, Bet-
ka pa: »Ne me slikat brez šminke in  frizure!« Pa smo jo kljub temu.
(Foto: JM)
(Foto: JM)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 31. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE 
Maria Giulia Cotini: Shotaro - Deček, 
ki je hotel postati samuraj
Nepozaben pustolovski roman je 
napisala italijanska pisateljica, ki je 
od rojstva na invalidskem vozičku, 
poleg tega ima težave z rokami, vi-
dom in sluhom. A to je ni oviralo pri 
želji, da bi se ukvarjala z borilnimi 
veščinami. Cotinijeva je namreč pri 
desetih letih postala prva invalidna 
deklica, ki je v telovadnici trenirala 
karate skupaj z običajnimi otroki in 
se na kolenih učila borilnih tehnik.
Tudi junak njenega prvenca, Sho-
taro, je od rojstva invalid, zato naj bi 
postal menih. A Shotaro želi posta-
ti samuraj, tako kot njegov oče. Ker 
je pameten in trmast, lahko njego-
va želja celo postane resničnost. Pri 
tem mu pomaga ronin, samostojni 
samuraj brez gospodarja, ki je prip-
ravljen uriti Shotara. Ob pravem tre-
nutku se nato pokaže, da za dobre-
ga bojevnika ni pomembno samo 
popolno telo.
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018
26
Petek,
27 . julij
ob 15.00. Osnovna šola Ljubno ob Savinji
Turnir v odbojki
ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad
Otvoritev razstave Jošta Snoja
ob 19.30. Cerkev sv. Duha v Podolševi
Koncert sester Čerček
ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji
Flosfest 2018 (Ines Erbus, grupa Vigor ...)
Sobota,
28. julij
ob 08.00. Ribiški dom Ljubno ob Savinji 
Binetov memorial 
ob 09.00. Športni park Foršt, Ljubno ob Savinji 
Festival nogometa
ob 09.00. Športni park Radmirje 
Festival športa (košarka, odbojka, balinanje)
ob 09.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Sobotne ustvarjalnice za otroke
ob 10.00. Pri župnišču v Solčavi
Ustvarjalna delavnica za otroke 
ob 10.00. Župnišče v Solčavi
Delavnica polstenja Franc in Liza Filc
ob 12.00. Športni park Foršt, Ljubno ob Savinji 
Zabavne igre
ob 12.00. Solčava 
18. nogometni memorial Ipavec-Gregorc
ob 15.00. Turistična kmetija Loger
Druženje s piknikom z ovčerejci društva Raduha
ob 15.00. Župnišče v Solčavi
Delavnica polstenja Franc in Liza Filc
ob 16.00. Športno igrišče v Mozirju
27 . tradicionalno tekmovanje gasilcev veteranov
ob 18.00. Piknik prostor Gril, Ljubno ob Savinji 
Razdiranje kopa za oglje
ob 18.00. Športno igrišče Gornji Grad
Medeni tek
ob 18.00. Lovski dom v Solčavi
Moč naravnih olj (degustacija in predstavitev)
ob 20.00. Mozirje
Gasilska veselica z ansamblom Stil in duom Opala
ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji
Flosfest 2018 (Big Foot Mama, Tabu ...) 
ob 21.00. Dom planincev v Logarski dolini
Nočno opazovanje metuljev
Nedelja,
29. julij
ob 7 .30. Laze pri Kokarjah
Anin pohod na Čreto 
ob 8.30. Solčava
Kolesarski izlet po Solčavski panoramski cesti
ob 9.00. Center Rinka Solčava
Šahovska tekma
ob 10.00. Solčava
Dogajanje na prireditvenem prostoru, Festival 
pitne vode, vaška tržnica, odprta kuh'na, glasba
ob 11.00. Solčava
Vodne igre na prostem
Ponedeljek,
30. julij
ob 18.00. Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji
Odprtje stalne razstave Rosane Štiglic
Torek,
31. julij
ob 9.00. Športni center Jakop
Turnir v tenisu
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Torek,
31. julij
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 16.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji
Vezanje flosa in otroška delavnica
Sreda,
1. avgust
ob 10.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji
Srečanje Društva upokojencev Ljubno ob Savinji
ob 17 .00. Kegljišče Ermenc, Ljubno ob Savinji
Tekmovanje v kegljanju za pokal flosarja
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
ob 20.00. Foršt, Ljubno ob Savinji
S pesmijo po Ljubnem
Četrtek,
2. avgust
ob 17 .00. Osnovna šola Ljubno ob Savinji
Pohod po Ljubnem
ob 20.00. Stara šola Radmirje
S pesmijo po Radmirju
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os-
tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in 
poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	TOTAL	
TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme za do-
pitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-
372.
Prodam prašiče, domače vzreje, različ-
nih tež, možna dostava. Andrejeva kme-
tija; gsm 031/509-061.
Prodam stare svinje za dopitanje; gsm 
051/387-625.
Prodam dva bikca čb/ls in teličko čb/
lim; gsm 041/428-837 .
Bikca sr in teličko čb, stara 1 teden, pro-
dam; gsm 041/243-046.
Prodam kravo simentalko, drugič brejo - 
4 mesece; gsm 051/758-734.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje 
in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kupim telice in krave za zakol, plačilo ta-
koj; gsm 031/832-520.
DRUGO – PRODAM
Prodam zgodnji krompir; gsm 031/815-238.
Balirko za kockaste bale massey fergu-
son prodam, 1650 eur; gsm 041/372-040.
Prodam drva suha in hlodovino; gsm 
031/698-055.
Prodam rumen stročji fižol, kumare za 
vlagat in ostalo sezonsko zelenjavo; 
gsm 041/216-481.
Kavč dolžine 1,9 m z vzmetnim ležiščem, 
rabljen 3 mesece, kot nov, prodam, 250 
eur; gsm 041/949-530.
Prodam cepilnik drv – sveder, ugodno; 
gsm 041/783-448.
Lita platišča 17 col, et 43, 5x112, gume 
letne continental 225, 60, 16 c; gsm 
040/684-238.
Prodam rezan javor, zračno suh (za mi-
zarstvo) in cepilec drv - sveder; gsm 
041/942-169.
VOZILO – PRODAM
Golf III, l. 1996, 1,9 diesel, 500 eur; gsm 
041/705-917 ali 041/689-530.
DRUGO – PODARIM
Podarimo kavč v dobrem stanju; gsm 
031/776-736.
NEPREMIČNINE
Stanovanje okolica Mozirja, osebi ali dve-
ma ali šoferjem oddam; gsm 051/230-764.
Na Ljubnem oddam stanovanje, 56 m2; 
gsm 031/751-270.
V Savinjski najamem hišo, 20 min do 
Mozirja; gsm 040/512-413.
Prodam garsonjero na Ljubnem ob Sa-
vinji za 28.000 eur in del hiše s stanova-
njem 35 m2, 1 km od Mozirja, za 21.000 
eur; gsm 070/777-281.
Savinjske novice št. 30, 27 . julij 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi