SšSv/. 163.
& frstu« ¥ ponedeljek 14. Junija 1315.


VS
f___r a
rr B t—zm m J ) # i
. .tj ci \sak dan, ludi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne.
ctloitri ea Sv. hiančiSka AsiSkega it. 20, 1. nadstr. — Vsi ... te ; os: ,ajj uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne jprejenuju in rokopisi se ne vračajo, i rdgov . ure^iiik 5!clan Godina Lastnik konsorcij — 1 i.si. livarne „fidinosti", vpisane zadruge z v. ;..(<:; . ctr. v TfiU;, lilica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. lekicn medništvd in uprave Štev. 11-57.
.o L a i n a z n a £ a Za ce!o leto	......K 24.—
pel !cti ......	>•<•••• , 12—
tri tnestcc..........•	6.—
:,cdci i»o izdajo za ceio 'eto • t • «. • • » 5.20 pol i ci J . . ,.......«••. ••• t 2.60
Posa^iC/'ne štcviike .F.ilin osti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi «e r.iči::i:ij'» na iii ili metre v širokosti ene kol me.
Cene: Ogi isi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m n po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. —
vsaka nadaljna vrsta.......:.... _ 2.—
Mali oglasi po 1 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošilj.ijo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega 5t. 20.
Poštnobranilnični račun št. 341.652.
rta Koroški in tirolski meji topovski Hoji - V Jugovzhodni Galiciji zmagovito prodiranje naših čet flaše čete o BesaraMJi. Naše in nemike čete v srednji
Galiciji osvojile SieniacM. - napredovanje Nemcev severozapadno od Szaaelj. Ruski napadi pod Bolimouim brezuspešni.
M Ucmijartiimli Lunevill*. - Boli no kavkaški fronti. - Ameriška noto Nemčiji. Dlplomatslie zveze se najbrže ne pretrgalo
l
H
DUNAJ. 13. (Kur.) Uradno se objavlja: Ob Soči so se vršili tekom zadnjih dveh dni. posebno pri Plavi, resnejši boji. l)ne II. junija od ravenske brigade izvršeni poizkus zavzetja višin na vzhodnem bre-»u reke se je končal z umikom sovražnika. Včeraj zjutraj so Italijani vnovič pre-I oračIH reko. Po srditem boju se je našim četam posrečilo vreči sovražnika, ki je d rti val neprestano ojačenja. nazaj. Naše p «-iojar»ke. pred katerimi leži nad 400 mrtvih Italijanov, se nahajajo trdno v naših rokah.
~\a koroški in tirolski meji se nadaiiu-Kjo top«)\ ski boji.
Namestnik šeta generalnega štaba: pL Hofer, t ml. k i. 12. (Kor.) Iz vojnega časnikar-ana se por*»ča: Dogodki, ki so se ie 9. in v noči 10. junija v oženimo Cortine d'Ampezzo. pričajo o »jaški in bojni vrednosti naše mej-i be. V Cortina d'Ampezzo so 1-v zadnjih dneh zbirali čete, ki so dne 9. junija, skupno ena pehot-rtgada, v treh kolonah prodirati proti eru. da bi prebite našo fronto. Te na-alne Čete so poprej, kakor so pričako-l\ zadele ua naše čete. Razvili so se : prostorno ločeni boji. ki so se vsi ičali z umaknitvijo Italijanov. Najprej ie razv il napad srednje kolone. koje \e baterije so otvorile srdit ogenj na e postojanke pri
Ni
:eie
Peutelsteina. do;
i» se bersa-
glcri ie počasi razvili za napad. Po ži i. -nn artiljerijskem boju. pri čemer so r:iie zakrite baTcrije d besedilo vzele za cilj ber^igliere. ie napad opešal in se kon-(rio popolnoma ustavil. Sovražnik se »e i r. sod umaknil, mestoma z begom in je j^til na boiišču 59 mrtviii in znatno število ranienih. Naše izgube so znašale 5 iiftvih in več ranjenih. Desna kolona je /. Je:a ob vhod.: . dolino tjottre na naše Napad se ie končal zvečer ob znatnih izgubah za Italijane, ki so bili odbiti, nabili vr i tega ua ujetni'tm 1 oficirja i 17 iiuanteristov. Najmanj aktivna se ;■« kazala zapadna kolona. Sovražni ba-i *»on. ki ie prodiral v dolino Travenan-. ie poizkušal napad ;;a naše zaporne u-t-abe v dolini Kane. a se je kmalu umak-i v sled našega ognja proti sedlu hioren-za. S tem se je sovražni napad povsod iz-' <loviL Le na koncu doline pri Ponte AI-r . no še ostale sovražne sile. Da se preže-: *!•» tudi te čete. je pričela prodirati iz ! e Tane ena stotnija, druga pa iz Pa proti Ponte Altu. da napade so-•'.;i!va za hrbtom. Zadnji stotniji se je -rcCilo, približati se sovražniku neopa-/erio in ga napasti. Sovražnik se je naglo t naknil preko ^edla Fiorenza. Sedaj je I a zopet cela ironta prosta. Boj ie imel >,rez imenovanja vredne izgube vsetran-s .i uspel , pri čemer je treba poudarjati, da rezerve sploh niso nastopile.
DUNAJ. 13. (Kor.) Iz vojnega tiskovne-i 4J stana poročajo: Na kak način se Italijani vojuje jo v krajih naše države. kier i bivajo njihovi sorojaki. kažejo naslednji j dogodki. H krajem, ki leže neposredno; e-? italijanski meji in potemtakem predi raso oporno črto ter so se kot taki iz-
praznili, spada tudi majhna vasica Ca-sotto v Astiški dolini. Italijanska pehota je že 27. dne meseca majnika, močna o-krog ene stutnije, prodrla proti popolnoma Tiebranjenemu kraju, istočasno je začela streljati tudi italijanska artiljerija in poškodovala osem hiš. Brez povoda je nato streljala italijanska pehota v vas ter ranila štiri ženske. Takoj, ko so Italijani prišli v vas, so začeli pleniti, kar so nadaljevali pri poznejših obiskih. Pri tem niso delali nikakršne razlike. Jemali niso samo predmetov, ki so jih potrebovali za popolnitev svoje opreme, temveč so odnesli vse. kar se jim je zdelo sploh kaj vredno. Oplenili so in porušili gostilno nekega Luka Sartorija, čigar dva sinova sta že v jeseni pobegnila v Italijo, prav iako, kakor last cesarju zvestega prebivalstva. l oda veselje Italijanov je trajalo le malo časa. kajti ko so po nekaterih dneh tudi zadnji prebivalci Casotta. ki so vzdr-zali do teJai. pobegnili k nam. je otvorila ogenj naša artiljerija ter očistila vas italijanskih čet. — Ti dogodki kažejo, kako prav ima italijanski zgodovinar Molu-inenti. ki je pred kratkim pisal v »Corrie-re della Sera . da se italijansko prebivalstvo Avstrije manje veseli vojne, kot pa mislijo v Italiji, pač pa da je bilo prestrašeno in zmedeno po dogodkih.
Lojalnost ni izjava mesta Reke.
KEKA, M. <KorJ \ včerajšnji seji mestnega npravnega sveta je izjavil župan Coro-sacz v patrijotičnern govoru, da ie vsaka vlada imenovala Reko vedno ck-ta fedelissima . Zato je zaprosi! pooblastila, da sine sporočiti ogrski vladi izraz neomajne zvestobe dinastiji in Ogrski. — Pre*J!.;g je bil ob splošnem odobravanju sprejet z navdušenjem. — Mesto Reka je sklenilo, da odpošlje poveljniku letala, ki je s strelom užgalo vodilni zrakoplov Citta di Ferrara« spominsko listino.
Z susfrijsKD-rusgefa bojišča.
Dl NAJ. 13. (Kot.) Uradno se objavlja:
13. v.miia.
V	jugovzhodni Galiciji prodirajo čete armnde generala Pflanzeria dalje zmagovito. Po trdovratnih bojih smo zavzeli
čerai i ysmenico, Thmiacz In višine severno O'esze. Južno Czernielice se boj nadaijuje. Novi ruski napadi proti Zalesz-czyko?n so bili krvavo odbiti.
Prodirajoč iz Bukovine preko državne meje, so vrgle naše čeie Ruse iz njihovih ob meji pripravljenih močnih postojank. Na zasledovanju smo zasedli več krajev v Besarabiii. Včeraj je bilo ujetih 1360 Rusov.
Ob gornjem Mnjestru napadajo zvezne čete uspešno v smeri na Zydaczow. Kjer se nahajajo še močne ruske sile na južnem bregu Dnjestra.
V	srednji Galiciji se je končal napad avstrijskih in nemških čet z osvojitvijo Sie-niavve in po odbitju močnega sovražnega napada z zavzetjem vseh oporišč severo-v zhodno tega mesta. Pri tem je bilo ujetih 3500 Rusov.
Sicer je položaj neizpremenjen.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
Z nenšbo-rttsketo Kolišča.
BEI?LINt 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. junija:
Vzhodno bojišče.
Severozapadno Szawelj so naši napadi dobro napredovali. Kuze smo zavzeli z naskokom, uieli 3350 Rusov in uplenili 8 strojnih pušk.
Jugovzhodno ceste Marjampol - Kovvno so pričele naše čete vnovič boje proti ruskim ojačenjeni.
Ruski protinapadi južno Bolitnowa so bili vsi brezuspešni. Naš plen je naraste! tukaj na 1600 Rusov, 8 topov in 9 strojnih pušk.
Jugovzhodno bojišče.
Predmostie Sieniavva je zopet v naših rokah. Pri tej priliki je bilo ujetih 5000 Rusov. Tudi vzhodno Jaroslava in vzhodno Przemysla se je zopet razvnel boj. Ćete generala Lir.singena so zavzele Mlyni-sko.	Vrhovno armadno vodstvo.
Z župska fiojiščti.
BERLIN. 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. junija:
Zapadno bojišče.
\ oiaške naprav e v Lunevillu smo obmetavali z bombami.
\ rhovno armadno vodstvo.
Torpedirani angleški parniki.
ROTTERDAM, (Kor.) »Courant« javlja iz Londona, da so biii na višini Kin-sale potopljene ribiške ladje iz Lovvestof-
ta.
LONDON, 13. <Kor.) Ladjo »Lencra ki je imela 3000 ton in je prihajala iz Bue-nos-Airesa, je torpediral nemški pouvf)d-nik na vzhodni obali Surfolka, ribiški par-nik »Waagoe« iz (irimsbjrja pa v Severnem morju.
Turško bojišče. Soji v Kavkaza ii DardaneiGh.
CARIGRAD, 13. (Kor.) Agencija »Alilli poroča: Glavni stan javlja:
Na kavkaški fronti so imele ruske čete, ki so prodirale proti OItyju in smo jih vrgli nazaj s protinapadi, tisoč inoz izgub.
Na dardanelski fronti so bili sovražnikovi poizkusi pri Ari Burnu v noči od na 10. odbiti ob velikih izgubah. Istočasni sovražni napad pri Seddil Bahru je bil tudi brezuspešen zaradi učiukujočega našega ognja. 11. t. m. se je. s prekinjenji, nadaljevalo streljanje pri Seddil Bahru in Ari Burmi.	___
Amerikanska noto Hemclji.
BEROLIN, 12. (Kor.) Amerikanski veleposlanik je izročil včeraj zunanjemu tiradu noto, ki govori pred vsem o napadih na amerikanska parnika »Gushing« in »Gurlicht«. Nota obljublja glede napada na prvi parnik, da predloži amerikanska vlada popoln materijal o napadu, glede drugega slučaja pa izraža začudenje, da nemška vlada zastopa mnenje, da naj bi prizadevanja trgovinske ladje, da uide zaplembi in prikliče pomoč, morda izpre-
:
______P OJ) L I S T E K
GREŠNICE.
Roman. — Frmnco&ki spisal Xavi«r d« Moatepia
Pes je zalajaJ na dvorišču. Mignonne se je prebudila.
\ zdignila se je na komolcih in zaspano pogledala okrog sebe. Očividno je bilo, da se ni takoj mogla spomniti, kar se je dogodilo.
Potem se je pa začela ogledovati in je opazila nered v obleki. Zazdelo se jej je. Kakor da bi začutila silno bolečino v glavi. Prijela se je za čelo. in ko je zopet I ovesila roko. da je bila krvava.
t edaj se je začela spominiati onega, ' ir se je dogodilo, in tresti se je začela I*i vsem životu.
Priti ie hotel, — je rekla, zdrzniv-v sama pri sebi, — priti je hotel...
Pa ni prišel____bil je nekdo drug____ne-
kdo drug? ... kdo pa?...
vnonne je z divjim krikom skočila s Me'je; potem pa je izrekla ime. Peter Nicot! — je zamrmraia. —ter sam bi se bil prestrašil, ko bi bil 'i', s kakim izrazom je Mignonne iz-frrcitovc r ia njegovo ime. Skoraj v istem
trenutku pa jo je nekdo poklical na dvorišču. Bil je stričev glas.
Mignonne se je splazila do okna in je poizkušala odpreti. Ni pa imela toliko moči in ie mogla le potrkati na steklo, da bi tako pokazala stricu, da je v svoji sobici.
Začule so se težke stopinje starega Ni-cota na hodniku. Bil je ravno v hlevu in se je začudil, ko je videl, da so koze še v hlevu, dočim bi že celi dve uri morale biti na paši.
—	Kaj pa pomeni to, dekle! — je za-klical. ko je odprl vrata; — kako to, da si ob tem času še doma?
Rekel je to precej nejevoljno, skoraj jezno, a je takoj izpremenil glas, ko je videl. v kakem stanju se nahaja Mignonne.
—	Sveti bog v nebesih! — je vzkliknil prestrašeno, — kaj se ti je zgodilo, Mignonne? Kakšna pa si vendar? ...
Mignonne mu je pomignila, da ne more odgovoriti. Prijela Jo je zopet slabost in zgrudila bi se bila na tla, ko bi je ne bil ujel Nicot. Ko si je nekoliko opomogla, je Hijeronim ponovil svoje vprašanje.
Mignonne je imela svoje vzroke, da je zamolčala del resnice.
—	Ne vem____ — je odgovorila.
—	Kaj. ne veš? — je odgovoril Nicot.
—	Ne, stric, v glavi se mi vrti____ne
morem se spomniti, kaj se mi je pripetilo.
—	Pomisli, dete, pomisli!
—	Glejte.....zdi se mi... mislim ...
—	No,.kaj se ti zdi?
—	Zdi se mi, da me je snoči, ko sem šla čez dvorišče, prijela taka huda omotica. da sem se morala nasloniti ob zid, da nisem padla.
—	In potem?
—	Ko me je minila omotica, sem šla
v svojo sobico. Tu se mi je zavrtelo še enkrat in sicer še huje, kakor prvikrat, da sem padJa na tla in sem se s čelom u-darila ob mizo, da mi je začela teči kri.
.....Potem sem se končno s težavo
spravila pokoncu in se vlegla v posteljo....
—	In kaj potem?
—	Drugega ne vem nič ... najbrž sem zaspala potem in sem se zbudila Šele pred nekaj minutami.
—	Toda zakaj pa snoči nisi poklicala nikogar?
—	Nisem imela toliko moči.
—	Moj bog! Kaka nesreča ... Mogla bi bila umreti, ne da bi bil kdo vedel za to. in danes zjutraj bi te bili lahko dobili
mrtvo v postelji!____Kar kurja polt me
obliva, če se spomnim na to!
niinjala dolžnost častnika, ki si prizadeva, da bi zaplenil ladjo, namreč dolžnost, da mora skrbeti za življensko varnost na krovu se nahajajočih potnikov, tudi če bi ladja v trenutku torpediranja že opustila poizkus bega. Nota pa v stališču nemške viade ue vidi želje, da bi se nemška vlada izkušala odtegniti svoji dolžnosti, temveč samo da želi razložiti okoliščine, ki so dale povod poveljniku nemškega podmorskega čolna, da se je pri svojem postopanju posluževal tako hitrega ravnanja.
Glede »Lusitanije« izjavlja nota, da bi bila v slučaju, ko bi. bile resnične trditve nemške vlade o značaju in opremi Lusita-niie«, dolžna vlada Zedinjenih držav se-veroameriških, vzeti stvar uradno na zr.anjejjgn paziti na to, da bi »Lusitanija« ne bila oborožena za napadalno akcijo, da bi ne bila nakrcana s tovorom, ki je prepovedan po zakonu Zedinjenih držav se-veroameriških, in da bi, če bi bila v resnici angleška bojna ladja, ne smela dobiti ladijskih listin za trgovinsko ladjo. Vlada Zedinjenih držav severoatneriških je v polni meri izpo'nila to svojo dolžnost in more zagotoviti nemško vlado, da je nemška vlada poučena napačno. Ko bi imela nemška vlada prepričevalne dokaze, da uradniki Zedinjenih držav severoameri-ških niso temeljito storili svoje dolžnosti, upa vlada Zedinjenih držav severoame-riških. da jej nemška vlada ta dokazilni materijal predloži v presojo.
Vprašanje, ali je »Lusitania<i v resnici vozila vojni kontraband, ali če ie ta materijal v resnici eksplodiral zaradi strela s torpedom, je po mnenju vlade Zedinjenih držav severoameriških brezpomembno za zakonitost ravnanja nemških mor-nariških oblasti pri potopitvi ladje. — Glavna stvar je in ostane, da je bil velik, pred vsem kot potniška iadja služeč par-nik, z nad tisoč ljudmi ua krovu, ki niso bili nikdar soudeleženi pri vojevanju, potopljen brez pred ui o čega svarilnega poziva. Dejstvo, da se je ob tej priliki potopijo več kot slo amerikanskih državljanov, med njimi mož, žen in ctrok, nalaga vladi Zedinjeuih držav severoameriških dolžnost, da ponovno, s svečanostnim^poudar-koni yozarja nemško vlado na težko od-govornesi. ki si jo je po mnenju vlade Ze-dinicniii liržav severoameriških naprtila ob tej tragični priliki, in pa na neizpodbitno načelo, na katerem sloni ta odgovornost. Edino le dejanski odpor proti zaplembi ali pa, če bi ladja ne bila hotela obstali, bi bilo npravičevalo poveljnika nemškega podvodnika. da bi bil izpostavil nevarnosti življenja na krovu »Lusitani-je« se nahajajočih potnikov. Na tem načelu, ki ga je priznala nemška admiraliteta avgusta meseca leta 1914., mora vztrajali vlada Zedinjenih držav severoameriških.
Z zadovoljstvom jemlje na znanje vlada Zedinjenih držav severoameriških, da je nemška vlada pripravljena slej ko prej sprejeti posredovanje Zedinjenih držav severoameriških. da bi se poizkusilo doseči sporazumljenje z Veliko Britanijo glede izpremembe značaja in pogojev pomorske vojne. Vlada Zedinjenih držav severoameriških je vedno pripravljena, da bi sporočala obema vladama njune tozadevne želje, in vabi kar najprisrčneje
nemško vlado, da bi se posluževala te u-služnosti vlade Zedinjenih držav severoameriških.
\ vseh okoliščinah pričakuje vlada Zedinjenih držav severoameriških kar naj-zanesljiveje, da bo nemška vlada v vseh slučajih, kjer bi biii oškodovani Airferi-kanci, ali pa bi bile kršene njih pravice kot nevtralcev, uveljavljala pravičnost in človečnost. Zato obnavlja kar najtesneje in najslovesneje svoje pritožbe, ki jih ie podala v svoji noti od 15. majnika t. !., opirajoč se na priznane nazore o mednarodnem pravu in staro prijateljstvo z nemškim narodom.
Vlada Zedinjenih držav severoameriških smatra, da nemška vlada kot brez-dvomna sprejema načela, da se življenje neborilcev ne sme spravljati v nevarnost po zaplembi ali razdejanju trgovinske ladje. ki se ne upira, in da nemška vlada priznava dolžnost, da uporablja potrebno pravilnost pri ugotavljanju, ali sumljiva ladja res pripada vojujoči se državi, ali pa če res vozi vojen kontraband pod nevtralno zastavo. Vlada Zedinjenih držav' severoameriških sme pričakovati zato, da nemška vlada ukrene vse potrebno, da uresniči ta načela glede na varnost življenja Amerikancev in amerikanskih ladij, in prosi zagotovitve, da se /godi to.
Ni nevarnosti za prekinjenje diplomatskih zvez.
KO DAN M, 13. (Kor.) »Beriingske Ti-dende- javlja iz Ne\vyorka: Splošno mnenje v Ameriki je, da nota predsednika i VVilsona dopušča veliko izhodov za spra-I vljiva pogajanja. Splošno se smatra, da ni ; resne nevarnosti, da bi se prekinile diplo-( maiske zveze.
Popis prsljiijiilstcfl u nakaznice m
—	Stric, saj ne bo nič posebnega ... na pašo pojdem.
—	Na pašo, pa takšna? — je vzkliknil Hijeronim, — saj ne veš, otrok, kaj govoriš. \ lezi se nemudoma zopet v posteljo in počakaj, da pride moja žena. Pokličem jo takoj, da ti postreže in ti da, česar potrebuješ.	i
—	Kakor mislite, stric, — je odgovorila Mignonne; — če naj vam odkritosrčno pov em, tudi res čutim, da danes ne bom dosti vredna za delo.
—	To se razume; torej le glej, da hitro zopet prideš v posteljo. Upam sicer tudi, kakor praviš tudi ti, da ne bo nič posebnega. toda zdi se mi, kakor da je prišla nesreča nad našo hišo.
Po teh besedah je odšel stari Nicot iz Mignonnine sobe.
—	Oh, je vzdihnila Mignonne, ko je bila sama. — Prav imate, stric, prav imate ____da. nesreča ie prišla nad vašo hišo.
Ko se je nato zopet vlegla v posteljo, je skrila lice v blazino in bridko zajokala.
XIV.
Pretvara.
Človek — bog vedi zakaj — že po svoji naravi rajši verjame in razširja slabo kot pa dobro.
Danes se bodo. kakor včeraj ves dan, na vseli onili postajah, ki so bile navedene v razglasih Javne Pomoči (J. P.), razdeljevale in izpolnjevale popisovalne pole za nakaznice na živila.
Vsaka rodbina, ki hoče imeti nakaznico na živila, mora storiti sledeče:
Iti mora na najbližje mesto J. K po po-pisovalno polo, nesti jo s seboj domov, jo natančno in s čitljivo pisavo izpolniti, označivši stanovanje, ime in priimek družinskega poglavarja in vseh onih, ki ži\e v skupnem gospodarstvu in starost vsakega posameznika. Starost se mora o/n Ličiti z leti in ne z rojstvenim letnikom.
Ta izpolnjena pola se mora izročiti tekom današnjega dne na prvi postaji .!. P.
Kdor ne zna ^am izpolniti pole, naj in i-de danes na najbližjo postajo .1. P., kjer bodo tozadevno na razpolago posebni funkcijonarji.
Javna Pomoč bo nato kontrolirala pole in določila obseg in izročitev jiakaznic.
Priporoča se vsem. da dajo resnične podatke, kajti v slučaju, če se izkažejo kake nepravilnosti, prizadeti ne dobe več nobene nakaznice.
Na popisovahii poli morajo biti vpisani družinski člani, bivajoči sedaj v Trstu, sostanovalci in pa on, ki obedujejo z družino.
Če je družinski poglavar vpoklican ali odsoten iz drugih razlogov, sc ga ne vpi-
Kaka slaba novica, vest o kaki nesreči ali hudodelstvu se razširja z bajno hitrostjo, kakor požar, od ust do ust.
2c zvečer tistega dne so izvedeli v e-tiouški pristavi, da je bil Karel de Saint Andre prejšnjega popoldne umorjen v la-suškem gozdu.
Kakor pa ljudska govorica rada pretira v a vsako vest, so si pripovedovali ljudje tudi ob tej priliki, da so našli Karla mrtvega, zadetega od toliko in toliko krogelj in toliko in tolikokrat zabodenega z bodalom.
Posreči so bili toliko pametni, da so Mignonni zamolčali to vest, kajti v stanju, v kakršnem se je nahajala, bi bila ta vest zanjo smrt.
Prihranili so torej to strahovito vest ubogi deklici, in ko je čez par dni izvedela, kak zločin ie bil storjen na njenem ljubimcu, je izvedela tudi obenem, da še' ni izgubljeno upanje, da ga rešijo.
V ostalem pa ni dvomila niti en trenutek, da je bila hudodelska roka, ki je skušala umoriti Karla, roka Petra Nicota.
Od tistega časa, ko je prišla do tega prepričanja, se je je polotila nova strast, ki je bila močnejša kot pa njena ljubezen do Karla — namreč silno, neodoljivo hrepenenje, da bi maščevala svojega ljubimca in sebe samo.
Stran II.
»EDINOSTj« St. |63.
v Trstu, m. tofo
to dinpaK 5t vpiše Kot družinskega po-vojaške dolžnosti in so	vsled tega nepre-Jštni ponedeljek. V mestu ne
gldvarli soor'ogo, mater, očeta itd. magljrri.	| že deset dni, zato je promet
Go^ttrntirjem, restavraterjem in vodi- Zavarovanje Visle od	13. do 27. oktobra, i iko večji. Tudi pošta je bila
Tjt SpiJ. i____:____ iomMti ini a i____.... ______i:«i pImu h nnnnlnivma nr^L inioni • Kil« a
ne gre tramvaj ' po ulicah to-
_____bila za te4en dni
teljem ljudini kuhinj se ne more izročiti rodbinskih listov za vse njihove goste ikupaj.	.
Samci, ki dobivajo hrano v ljudskih ku- prinesel svojo zvrhano mero.
kinjah ali gostilnah, se morajo osebno ^	____ __________________r o	..	. . .
vpijati v popisovalno polo, s pripombo, čete ki so podrejene mojemu poveljstvu, in zmkov sem vse zaprte. Posojilnice in hra-
1 Mnhp •• .__________ni niče so zvečine v^p ustavile svoie do-
odpošiljajo. V mesto dohajajo celo nžijno-S ponosom gledam na do smrti pogumne Yej,ši 0asopisi; ŠaIe so binkoštnih pra-
da dobivajo hrano v gostilni. Le-ti dobe jim'izrekam* svojo pcpolno zadovoljstvo in "ilnice so zvečine vse ustavile svoje popoten; posebno izkaznico, ki jo morejo iz- pnzna.ije v imenu Najvišje službe.	slovanje. Mont pa še vedno posluje. Go-ročiti voditelju svoje gostilne ali kuhinje. pQ,n tu se spominjam onih vrlih mož, | r,,ska zveza ravno tako' Centralna poso-
Gostilničari!. restavraterji m vodtelji hud- sQ zaprisežen0 ZVestobo —-fe in l«nica skih kuhinj izroče potem izkaznice svojih j domovjllc zapečatili s svojo
karja, ki si hoče pridobiti izkušenj in pouka. Vojni zapletljaji, v katere je zapletena tudi Turčija, so bili povod, da se v
carigrajsko časopisje še ni niti oddale; našteto vse. Imenovani trije listi so glavni med vsemi, ki izhajajo v turškem jeziku, toda glavno mesto otomanskega ce-sarstv arazpojaga še s celim »gozdom listov« v nemškem, francoskem, armen-
pa sem, da služijo vam
v gorovm ozirin čudovito ceno. Ker ni paumtvi razinu jczmuvnin	iv. ^
prav nobenega izvoza; zato so prodajali turški podaniki, ali bivajo v Carigradu, ta teden šparglje po 12 v kg. črešnje po po kak list čitati v svojem jeziku. Med
prvem
stalnih gostov odboru in le-ta Jim izaa
potem posebno skupno izkaznico.	zgled
Onim, ki bi poizkušali uganjati kako	odslei velia ?a vas- . -- - -	■
zlorabo, se nepreklicno odvzame izkaz-	[ a ' V a k o r ob V i s 1 i!« 16 s^veda pa so druge reči toliko bolj turskim časopisjem je gotovo na niča 1 Neoosredno m ravnokar ODisano akcijo I drage, kot n. pr. moka, mast, olje itd. Ne- mestu »Ikdam«, ki je last Ahineta Dzudet-
-V------^--soWn°fai2. nTvembra TTbfS |j* ^ncga je bilo to, daje »e«kcmi	iSSF^Tti
f f'ff1'"*f 9 ifP\Tl	Opatovvki, severno od Sandomierza, v ka- i tea»a
terih sta polka 13. in 15. pri Rozki'predrte zat(\so "ek?tere tjaiike svoje prostore
zaprle. Menda se kaj takega ni v Gorici še nikdar zgodilo. Mestna uprava je prešla v vladne roke, zato vidimo v svoje
C kr. finančno ravnateljstvo na Pri-i večje lastne moči potisnila zopet nazaj v morskem, s provizoričnim sedežem v "to in nazaj priborila ondi izgubljene to-
Ljubljani, je ustanovilo v korist raznih pov* Ob tjakaj,	^dfnoTouv^ščeni i veliko zadoščenje razglase mestnega ma-
st ran k v svojem poslopju v Trstu (trg ^movoin^	OerTe svo	tudi v domačem jeziku; prej so
evangeljske .erkve) informacijski urad, b crnovojm pešpolk (.z ozemlja UgrsKe) svoj. bjIj ^^ ^^ sedaj jjh izdajajQ y sk)_
ki bo sprejemal želje, prošnje in pritožbe P™ lovor.	v t<mJ venskem in nemškem jeziku. Da se izda-
ter dajal razna navodila. Urad deluje od	« « - £	v iajo tudi v slovenščini, to odgovarja samo
9. zjutraj do poldneva.	»ds^„	e^ovefle	načelu pravičnosti. Iz Brd in Furlanije
r 1 1	prihaja v mesto in naprej premnogo be-
guncev, ki so morali svoje domove zapustiti na višje povelje; v naglici niso mogli vzeti s seboj ne živeža ne dovolj pe-
K 500, Henrik Menegtulli K 20, Franc Ka-	re> nove žrtve, prinesla jim je pa tudi novo
steili K 25, dr. Ernest in Lucia Cermontg K	sjavo in nova odlikovanja.
20, K. Z. K 10, Aleksander Calafati K 10	Qd dneva Qb 0patowki> posebno pa 0d
jrof. Maksi^i ian Schreiber K dU, Ditfonca	krva dneva vseh vernih duš pri Roskiiu,
II. izkaz darov, došlih cesarskemu komi-Jmemb polne vojne, sarju za begunce \l Furlan^e in Istre: Vrlim borcem izpred Wole—Pawlowske, Ivan Juressich K 10, Katarina vd. Ziani K Puszna—Godo\vskega in Pozisla, vztrajnim
ravnateljstvo jpodruznice^ banke ^Unian" stražnikom ob Visli je naložila nove napo- ^a;* ^Vo^se naha]^o"v prav*mučnem po-
IV«- rp nfiu<» 7rtup nnnpcla tim ip na tiirli nnvn , , . .. , ...	n , , , ■ , •
lozaju. Okrajni glavar Rebek je izdal na meščane prav prisrčen poziv, kjer sc prebivalstvo vabi in prosi, da prihaja beguncem na pomoč z darovi vsake vrste
v prostorih Naše ljudstvo ojakom na roko. lovek da vojaku vse. s čemur ga more razveseliti; nih pohodih. Otrok otroci si bodo še v po- zato viacja mcd vojaštvom in našim ljud-znih dneh pripovedovali o smrti zaničujoči stVom prav nrisrčno razmerje. Ljudstvo hrabrosti teh najstarejsi>. med avsti*bgrski- ^ zaveda kaj voiaki žrtvujejo za njegov V d~lzt mirai dobi «e ie mn>gokje izci- mi borji» in z visokim spoštovanjem in cb-;d(.,„ .; , jin ie hvaležno, pa tudi vojaki ve-milo krivo mnenje o črni vo'ski. Neredko se i čudovanjem bodo govoru o njih, ki so, za- do, da iih ljudie radi majo in se čutijo pri kTbe~*ia čnovoinik-' rabila za ljudi, Kite- pustivši ženo in deco, dom m gospodarstvo, ■ nas kot domače. Po Solkanu n. pr. so na-lesno niso Več veljali za polnovredne Se- ;i:reU Ie ei1.0 Pred. očm,» poznali le en cilj, ; bira!e dekleta po vasi različne vrste -da
možje"starosti nad 32 lei, ki jih je cesar Divizija, ki se je povsodi tako junaško iz-1 kem oziru na uslugo. Bog živi vrle vo-MUcai pod zastave, so vsi navdušeno sle- kazala, je sopoklicana, da varuje vhodna jake, naše branitelje! Iz mesta jc sicer od-tffrj« ter iičejo svojega ponosa v tem, vrata v monarhijo in da mrtvim delom iz potovalo zelo mnogo družin, vendar se to da bore po zgled .i s vojih očetov in če jekla in kamenja da šele ono m^č odpora, mo • ve niihovo hrabrost in požrtvovalnost katero morejo najti edinole in samo v neu-
MgM^ita	mož, ki
Črna vojska no
■iiii^miiiRaiiii
Paroplovna družbu
Guina in dr.
ležna, izkazala vredno. To pričakujem, to vem.
Danes, ob začetku nove dobe našega skupnega delovanja, pozdravljam moje
o • ve njihovo hrabrost in požrtvovalnost	katero morejo najti edinole in samo
. pr kose. Črni vojski pripadajoči vojaki so	pogljivi volji do smrti pogumnih i
vm v najboljši mošii dobi, večinoma v za-	hočejo žilavo vztrajati do zadnjega.
COtO¥l|airaiiv|e^slEem položaju z lastnim	Divizija se bo časti, katere je postala de-c^njtšlem, imajo v domovini ženo in otroke: jazpoiagajo z zadostno resnostjo, da presodijo, kako velike red so na kodri v seoanji
ii ;ii borbi. Vedo, da v resnici obvarujejo	korenjaške borce v veseli nadi, da se bodo
prt i sovrair.ikom dom in ognjišče, ženo in	slej ko prej v nespremenljivi zvestobi zave-
c!r< ke, ako v pr\i vrsti strneno stoje kot	dali visoke prisege:
celi možje in pomagajo, da sovražniki ne	Vse za dom in za cesarja,
udro v našo demo .ino, oziroma da ne pridobe	za cesarja b.ago, kri!
co\.:: delov. Nasi črnovojniki resno in dosto-	Vr|e čcte s0 tem pričak0vanjem povsodi
Janstveno .TŠe svoje službene dolznosu n	zadostile v lni meri<
se odliku ejo pri tem z veliko pozrtvoval-	y hm prj Krakovu> koncem novembra, je
■ostjo, ki bo gotovo obrodila sadove, ce-	^ {a divizi:a vedno ondj UXT§cena, kjer je
tudi že del j časa od.ajcni vojaškemu roko-	.,a nevamost in vselej se jj je posrečilo,
delsivu, so se vendar takoj zopet privadili	^ st .. nalQ j
in se morejo danes ponosno prištevati naj-j K'ot	v Krakovu je napravila tri
boljšim četam, ki stc,e na bojnem polju.	^
Lean^UlnVn™nTvoisk; V krvavih dneh od 22. do 25. novembra le mar s i.^e mnenje, da se nasi wna vojssa	vmvprT1 Knrrrvnu izbila
pri življenju v mestu skoro prav nič ne pozna. Ljudje prihajajo v mesto kot po navadi in prodajajo tukaj črešnje, zelenjavo ter druge pridelke, ravnotako se vse to kupuje kot drugače. Od šeste ure do devete, desete so vse ulice polne okoličanov, dasi nedaleč od Gorice grme topovi. Naše ljudstvo živi v zavesti, da Lah ne prodre nikdar do Gorice, zato mir in hladnokrvnost v njegovem vedenju. Vojaki in častniki sami izjavljajo, da jitn je to nekaj čisto novega, nikjer niso dobili v tako neposredni bližini bojne črte po mestih toliko prometa in toliko hladnokrvnosti med ljudmi in tako normalnega življenja kot v Gorici. To jih veseli, ker kaže. da jim ljudstvo popolnoma zaupa.,
Tiska se ga v vojnem času okoli 35.000 iztisov. Izhaja zjutraj, kakor »Tanin« in »Tasvir i Eikiar«. List je zelo prijazen Nemcem in po našem pojmovanju popolnoma neodvisen. Piše možato in posebno uvaževana so pisma Ahmuta Dževdet be-ja, ki zaradi slabega zdravja živi v inozemstvu in pogostoma pošilja svojemu listu zelo znamenite stvari. »Tanin«, to je »Zvonec«, je glasilo Mladoturkov in njihovo smer zastopata tudi lista »Tasvir i Eikiar« to je »Osnova Misli« in »Terdžu-mani Hakikat«, t. j. »Tolmač Resnice«. »Tanin« ima znamenite sotrudnike. »Tasvir i Eikiar« ima poleg »Tanina« največjo tiskarno v Štambulu in je pred kratkim dobil rotacijski stroj. Ugledno u-logo igra v turškem časniškem svetu tudi »Sabah«, t. j. »Jutro«, ki izhaja že šestindvajseto leto. List je last Armenca Mitrana in se tiska v kakih 20.000 izvodih. »Terdžmani Hakikat«, t. j. »Tolmač Resnice«, je bil ustanovljen v osemdesetih letih po znamenitem turškem književniku Ahmedu Midhatefendiju. Med vsemi drugimi izhaja ta list zvečer. Nadalje je potem »Turan«, ki ima svoje ime po deželi, odkoder izhajajo Turki, in pa šaljivi j list »Karages«, ki izpopolnjuje turške liste, med katerimi imajo največ oglasov j »Sabah« in »Tasvir i Eikiar«. »Karakes se bavi s satiro. Za Grke se tiskajo v Carigradu listi: »Tachydronus«, : Chronos•■■. »Patris« in »Neologos«; za Armence A-zadamrt« in »Džavanak«, Španjoli pa i-; majo »El Tiempo«. Tudi Perzijanci in A- j rabci imajo svoje časopise, Perzijanci »Chauer«, t. j. »Vzhod«, Arabci pa EI Adl«, t. j. »Pravičnost«. Večina turške in-teligence v Carigradu govori tudi tran-coski in imajo poleg listov v turščini na g razpolago tudi časopise v francoskem je- g ziku, kakor »La Turquie« in »Moniteur Oriental«. V vsej Turčiji izhaja samo en nemški list in sicer »Der osmanisehe LlOyd«, ki izhaja v nemškem in francoskem jeziku osem let. Poleg omenjenih turških, grških, armenskih in nemškega »Osmanischer Lloyda« izhajajo v Carigradu še drugi časopisi, ki pa nimajo nikakršne vodilne uloge.
Proga
TRST-BARKOVLJE s salonsKim parniRom „VIDA"
od 15. Junija 1915. dslje.
Odhod iz TRSTA (pomol sv. Karla) ob
7, 8, 9.30, 12 dop. — 3, 5, in 7 pop. Iz BARKO VEL J ob 6, 7,30, 8.30, 11,30 dop. — 2, 4, 6, 8 pop.
Cena tja in nazaj 30 vinarjev.
niiBBazuiE^iiiiBEi
Fratelli Rauber
Trst, u9. Carduccč 14 (ex Terrente)
Zaloga usir&janih kož
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta
peSrebščira s@dSarje.
^ ZOBOZDRAVNIK ^
■v
Dr. J.Certnak
se je preselil In ordinira seđsj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje ionov tirezbolsčina. PlomUir^nle.
TEST, ۩830 ST- 17 SpesSj&Hst 29 SCOZNE in SPOLNS BOufcZM' LSEKOST In I ERVOZNOST sa BOLEZNI v NOGAH [n SKLEPIH. Sprelema od 11 - "i pop- in 4 - o zvsfa; ob neǣe!jah ca 10 - 1.
k B C2S53	i
Žalosti daifflMfisKe^ uina
lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu
Filip Ivanišević
ulica Torre bicnca 18, Teicfan 14-05
Prodaja na drobno in na debelo
Gostilna-Buffet v ul. Nuova St. 9. v kateri toči svoja vina prve vrste.
žele
»pu^u,-	- etap« svrhe in preiska- | 1914 ,e končno v Nowem Korczynu zsilfla
- .	e napačno, kajti Prehod cez Nido m se dirala Kljub težkim
Št -Hni čr ov iiu bataljoni ^ Povojni polk. protinapadom 24. decembra taico vztrajno £ e mS^e SlIčno bo:t v prvi črti. ta ;o da ,e bila s tem odvrnjena velika nevarnost
Ta se je n hovo delovanje že opetovano " celo prvo armado
celo oa m:kem in najvišjem mestu po za-1 _ To je le eno izmed mnogih poglavij vojne,
slugi oc
bi se g<
d t stva, da so se vedno objavilo v splošno vednost
Razne vesti.
Turško časopisje. Po vseli malih in velikih ulicah Stambula in Galate. in posebno pri vstopu na novi most in na veliki perski cesti, glavni prometni žili evropske četrti, sc nahajajo in vidijo raznašalci in prodajalci časopisov. Kaj ti ljudje kriče, more tujce razumeti šele po daljšem bi-
za bolehne in rekonvalescente
vanju na obalih Bospora, samo po sve-
___________,___ .	_	žnju novic, ki jih ti ljudje, oziroma dečki,
r^iio Našim vrlim črnovojnim čeiam kjer je črna vojska pokazala, da more drža- nosjio pod pazduho, se more spoznati, da il hi krivic . a k bi se :es'a ti enak k rak z najmlajšimi četami Njem ^ r*aznašalci časnikov. Kakor niihovi to-iLb jmo borile, ne slavni čini ji bodo v zgodovni te borbe na- vari§i p() drugih glavnih mestih Evrope,
rodov zagotovili dostojno mesto
(Jesti IZ GCi1!l&
M.d mnogimi izvTSin mi črnovojnimi poiki, ki se uporabljajo kot bojne čeie, so se posebno odi iko . ali tisti, ki so se sestavili iz
polkov St 13, 15 25 31	Ca ^^
avgusta 1914 na Ruskem	C as : Da smo v neposredni bližini bojne
potem zaceuom	črte, se pozna povsod. 2e od binkoštnega
do^vskie uiizdo^ou Oblina) ^ se ti crno-	da	ne zvoni nikjer
trojni polki odlikovali s svojim izv= ur- boriškem
ne slišimo ne opoldanskega ianjem: pcav posebno pf	^ zvonenja, ne zvonenja k sveti maši, ne
Bovojm pespolk it. 31. pn pristavi Koz\ste enja
dne 9. septembra
Naisijajnejšodobo njenih del pa je tvorilo v jesenskem pohodu zavarovanje Visle meseca oktobra. Zavarovati je imela progo Sando-mierz—Soleč in kriti marš prve armade proti lvangorodu Vsak dan so stali na celi črti v boju in so morali zlasti ponoči ponovno odbiti močne ruske napade. Plačilo sa ta dela ni izostalo. Ne samo skupinski poveljnik, marveč tudi armadni poveljnik ge- j nera! kavalerije Danki je odlikoval te čete z izredno toplo pohvalo. Najdostojneje pa oce-iii ije delavnost divizije povelje, katero je iz- j dal takratni divizijski poveljnik v Sandomier-mi. gen era'major Richard:
Čas najtežjega, najpoirtvovalnejšega izpol- j r.jeva ja dolžnosti je za nami.
Naie ćete so se ob Visli nad 14 dni na tbćudovanja vreden način upirale in zvesto in neomajno stale na straži, ki je bila za važia armadna premikanja ob naši fronti temeljni pogoj.
Vedno in vedno zopet je poizkušal presil-ni sovražnik, da bi prodrl zavarovalao črto, da bi osvojil nasip, ki mu ga je stavil nasproti neomajni pogum in žilava vztrajnost triih črnovojnikov.
In ko je sovražnik, obupan nad uspehom svojih poizkusov podnevi, izrabil nočno temo, da fci z veliko premočjo Iznenada navi il na že močno utrujene posadke, tedaj tc ga težke izgube, ki mu jih je prizadejal feobromerieni ogtnj napadenih, poučile, da se avstro-ogrskf črnovoiniki tudi v stanju Blitve uiruicnosii zavedajo svoje zaprisezene;
zvonenja pri pogrebih. Vse je tiho, kakor na Veliki petek. Celo ure ne biiejo več,
ustavile so se tam. kjer so obstale binko
so tudi oni v velikomestnem življenju posebna vrsta ljudi, samo da so manje prišli v dotiko s kulturo, kakor pa oni, po drugih velemestih, in pa da ne tekajo za kupci in jih ne love. Vendar pa umejo svoj posel in prehodijo vse mesto, zahajajo v različne gostilne in kavarne, in tekmujejo med seboj, kakor drugi prodajalci in trgovci. kdo bo prodal več.
Ni ga mesta na svetu, kjer bi bilo časopisje zastopano v toliko jezikih, kakor je Carigrad, in ni dvoma, da je to mesto ob Bosporu najzanimivejše mesto za časni-
Prcvzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
lil p
0M:
Priporočeno bd r.ajslovečih zdravnikov v kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano kolajnami na raznih razstavah in z nad 6600 zdravniškimi —— —^	—13	IZBORNi OKrN
vseh slučajih, fcp likovano z 22
iZBORNI OKUS.
spričevali.
ffmmml MUttVUH
»jpc r

na B
r:jm i s osszrji* s s i
a d *c
kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za
_________ nikeliranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. 4. t. d.
Tfi-st, Via SaaBfft© Doniz-atfti št- 5. - Telefon št- 126,	IV.
i	Popravlja priprave za tr.čenje piva, Eiotorje na gai in b«M*», -esaljke. šivalne stroje,, moto-
■	cikie bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v strok > nehanikov, priprave za električno
Z	razsvetljavo, električne iTK>torje m vidif-ovalnice. električne zvonce, telefone in vsuko del
I	elektrotehnično. - Zaloga ž. \nic, steke! za gas ir. elektrik? in drugih vsakovrstnih predmeto*,.
13 ifzrar: sr b • eiess^i c »	■
N3 w T	i ■ !
♦ otvaija čekovne račune z dnevnim obresto- J ^	vaj) jem.	+
X RtntiK davtk pMujt mmtrmgm sama. X
X	Vlkga se lahko po eno krono.	X
X	nčM 75.679. TELEFON 1S-B4- ♦
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu j
registrovana zadruga z n ©omejenim Jamstvom
j »lica S. EFrancesco štev. 2, 1. nasls«.
X	Posojila	2 s
e	♦ i
♦	daje m osebni kredit iu its zast»v« <*
♦
^	proti plaiiln. po dogovoru.
«
v
% Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 * f * dopoldne in od 3 do 5 popoldne. X
* Priporoča male hranilne skrinjice, ki j o so posebno primerne za družine. Ji
--ii iif>i« ■ I
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOS1TS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._
mm MENJALNICA """
Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno peslepJeJ
-------- ——* akreditivi, čeki in na- ■ eskomptuje : srečke, devize in papirje
kaznice NA VSA TU- IN	Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni
inozemska tržišča.
VLOGE NA KNJIŽICE
O,
od dneva vlo^e do oae Rente i davek pladnje
do dneva v*dig*. kub is
8voj
rt^i
na tekofem iu 4Iro-r
dogovoru.
OBRESTOVAN JE VJjOG
I "	--
P®
fllij alke: dubrovnik
kotor LJUBLJANA metković opatlja split
šibenik
zadar
Žhrahna zveza z AMERIKO.
remboursni KREDITL
prodaja srečk razredne loterije.
URADNE URE: od % do 12/, pop. In od 21/, do 5 pop.
izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRED1TI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 In 2676.	Jj
♦♦♦♦ ESKOMPT HEN3C~^
>sei