V •iOZoz. PREGOVORI. | i ' y M I 1 S ■ NA DUNAJI. ZALOŽILA BRITANSKA IX INOZEMSKA STETO-PISEMSKA DRUŽBA. 1883 . PREGOVORI itS^ ... ^ I ~r X / „ v. *v *■<*» N \ / ;^|XN „„ *-,-,? \ , tsSa* '•• • z' ..-■ te\ NA DUNAJ l\V / ZALOŽILA BRITANSKA IN INOZEMSKJ~-SV*T-3oooa>Hog \ PREGOVORI. I. POGLAVJE. 1. Pregovori Salomona, sinu Davidovega, kralja Izraelskega: 2. Da se zna modrost in poduk, da se umejo raz¬ umnosti besede; 3. Da se sprejema poduk umnosti,pravičnosti,pra¬ vice in vsega, kar je po¬ šteno; 4. Da se da abotnim prekanjenost, mladeniču znanje in umetalnost. 5. čujjiA modri inmnoži učenost, in razumni pri¬ dobivaj pridne svete; 6. Da uči pregovor in razlaganje, besede mo¬ drih in njih uganjke. 7. Strah Gospodov?'« za¬ četek znanja; modrost in poduk zaničujejo neum¬ ni. 8. Cuj,sinmoj,očetasvo- jega poduk; in ne zapu¬ ščaj nauka matere svoje. 9. Ker lepotija prijetna bodeta glavi tvoji, in ve¬ rižica tvojemu grlu. 10. Sin moj, ako te bodo hoteli grešniki vabiti, ne privoli. 11. Ako bi rekli: Pojdi z nami, na kri prežimo, skrijmo se zoper nedolž¬ nega brez straha. 12. Pogoltnemo jih ka¬ kor grob žive, in poštene kakor idoče dol v jamo. 13. Vse drago blago za- dobomo; s plenom napol¬ nimo hiše svoje. 14. Kocko svojo vržeš nad nas; mošnja ista bo¬ di nam vsem. 15. Sin moj, ne hodi po potu z njimi; zdržuj nogo svojo od njih steze. 16. Ker z nogami svo¬ jimi stekajo se v hudo, in kri prelivat bite. 17. Zastonj namrečraz- penja se mrežapredočmi vsakega tiča. i* 4 PREGOVORI. 18. Razen tega sami na svojo kri preže; skriva¬ jo se zoper duše svoje. 19. Tako so shodi vseh lakomnih dobička; on prestreza dušo njih, ki so ga lakomni. 20. Premodrost prepeva zunaj, na ulicah zaganja svoj glas. 21. Sredi množic vpije, pri vratih, v vsakem me¬ stu govori besede svoje; 22. Doklej, oabotni, bo¬ dete ljubili abotnost, in bodo zasmehovalci želeli si zasmehovanje, in bodo bedaki sovražili znanje? 23. Obrnite se na svar¬ jenje moje; glej, izbru¬ hala vamhodem duh svoj, oznanjala vam besede svoje. 24. Zakaj vabim in bra¬ nite se; roko svojo ste¬ zam, in nihče se ne zmeni. 25. Nego odtezate se od slehernega sveta mojega, in svarjenju mojemu ne privolj ujete. 26. Jaz tudi se bodem smijalavnesreči vaši, re- žalasebodem, kaderbode prišlo, česar se bojite. 27. Kader bode prišlo, kakor rohneča uima, če- I sar se bojite, in nesreča vaša bode se bližala ka- : kor nevihta; ko bode pri- drlanadvas stiska inuad- | loga. ] 28. Tedaj me bodo kli¬ cali, a ne uslišim jih; zgodaj me bodo iskali, a ne najdejo me. 29. Zato ker sovražijo znanje, in strahu Gospo¬ dovega niso izvolili; 30. Privolili niso svetu mojemu, nego zaničevali so vse svarjenje moje. 31. Tako bodo jedli od sadu pota svojega, in si- tili se od krivih svetov svojih. 32. Ker abotnih pokoj jih bode pobil, in mir bedakov jih bode pokon¬ čal. 33. Kdor pa mene po¬ sluša, brez skrbibodepre- bival, kako miren pred zlega strahom! II. POGLAVJE. 1. Sin moj, če bodeš sprejel besede moje, in pri sebi shranil zapovedi moje;. 2. Ce obračajoč ušesa svoja k modrosti, srce svoje nagneš k umnosti; PREGOVORI. 3. Da, že tudi zakličeš razumnost, do umnosti zaženeš svoj glas; 4. Če je iščeš kakor sre¬ bra inizsleduješjo kakor zaklade skrite: 5. Tedaj bodeš razumel strah Gospodov, in zado- bil bodeš spoznanje Bož¬ je. 6. Ker Gospod daje mo¬ drost, iz njegovihust spo¬ znanje in umnost. 7. Shranjeno ima zapo- štene, karkoli je v resni¬ ci, ščit za nje, ki hodijo nedolžno; 8. Varuje pravice pota, in hojo hrani njih, kateri so mu dragi. 9. Tedaj bodeš razumel pravičnost in pravico, in karkolye pošteno, sleher¬ no dobro stezo: 10. Ko pride modrost v srce tvoje, inbode znanje prijetno duši tvoji: 11. Umetalnost bode pa¬ zila nate; umnost te bode stražila, 12. Otimajoč te od sla¬ bega pota, od mož, kateri spačenosti govore, 13. Kateri zapuščajo po¬ štenja pota, da hodijo po stezah tema; 5 14. Kateri se vesele zlo delajoč, radujej o se v spa¬ čenostih najhujših; 15. Kateri so spačeni na svojih potih, in trdovrat¬ ni na stezah svojih: 16. Otimajoč te od žene tuje, od tujke, ki se do¬ brika z besedami svojimi. 17. Katera zapušča mla¬ dosti svoje vodnika in ža¬ bi Boga svojega zavezo: (18. Kerv smrt se nagi- bljehišanjena, inknjim, ki nimajo življenja, steze njene; 19. Katerikoli zahajajo k njej, ne povrnejo se in ne dohajajo življenjapo- tov:) 20. Da hodiš po dobrih hoji,inpazišna pravičnih pota. 21. Ker pošteni bodo prebivali v deželi, in ne¬ dolžni bodo ostali v njej; 22. Krivični pa se bodo iztrebiliiz dežele, inizda- jalci izpulili se iz nje. III. POGLAVJE. 1. Sin moj, nauka mo¬ jega ne žabi; nego za¬ povedi naj hrani srce tvo¬ je; PREGOVORI. 6 2. Ker dni dolgost in življenje mnogoletno z mirom ti dodele. 3. Dobrovoljnost in zve¬ stoba naj te ne zapustiti; priveži ji na grlo svoje, zapiši ji na srca svojega ploščo; 4. Tako zadobodeš mi¬ lost in uspeb najboljši, pred očmiBožjimiinčlo¬ veškimi. 5. Zaupanje imej v Go¬ spoda iz vsega srca svo¬ jega; na umnost svojo pa se ne zanašaj. 6. Na vseh hojah svojih spoznavaj ga, in on bode vodil pota tvoja. 7. Ne bodi moder po sodbi svoji, boj se Go¬ spoda in ogiblji se hu¬ dega. 8. Zdravo bode popku tvojemu in moča tvojim kostem. 9. časti Gospoda od bla¬ ga svojega, in od prvine vsega svojega pridelka. 10. Tako se bodo pol¬ nile z obilostjo žitnice tvoje, in od mošta bo¬ do pokali čebri tlačilnice tvoje. 11. Poduka Gospodove¬ ga, sin moj, ne zametaj, in strahovanje njegovo naj ti ne preseda. 12. Kerkogarljubistra- lraje Gospod, in sicer ka¬ kor oče sina , katerega ima rad. 13. Blagor človeku, ka¬ teri doseže modrost, in človeku, kateri napredu¬ je v umnosti. 14. Bolj ša namreč je nje pridobitev od pridobitve srebra, in od zlata izko¬ panega njen pridelek. 15. Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, ne more se enačiti z njo. 16. Dni dolgost je vdes- nici njeni, v levici njeni bogastvo in čast. 17. Pota njena so pri¬ jetnosti pota,in vse steze njene mirne. 18. Drevo življenj e ima¬ jo, kateri se poprimejo nje, in srečen, kdor jo drži. 19. Gospod jez modrost- j o ustanovilzemlj o, nebe¬ sa je postavil s umnost¬ jo. 20. Po znanji njegovem so se razklala brezna, in roso kapljejo gornji ob¬ laki. 21. Sin moj, naj ti to ne PREGOVORI. gine izpred tvojih oči, hrani jo, katera je zares modrost, in umetalnost. 22. In življenje bodeti duši tvoj i, in lepotij a tvo- jemu grlu. 23. Tedaj bodeš brez skrbi obhajal pot svoj, in noga tvoja se ne zadene; 24. Ko bodeš ležal, ne bode te strah; nego leže¬ čemu bode ti sladko spa¬ nje tvoje. 25. Ne boj se naglega strahii, in ne uime kri¬ vičnih, da ne pride. 26. Ker Gospod bode zaupanju tvojemu na strani in ohranil nogo tvojo, da se ne vjame. 27. Ne odtezaj dobrega njim, katerim je treba, ko je moči storiti roki tvoji. 28. Ne reci bližnjemu svojemu: „Hodi, potlej se vrni, jutri namreč ti dam“. ko ti je moči. 29. Ne snuj zlega zoper bližnjega svojega, kateri stanuj e brez skr bi s teboj. 30. Ne prepiraj se z no¬ benim človekom brez sile, ako ti ni hudega storil. 31. Ne zavidaj nobenega silovitnika, in ne izvoli 7 nobenih potov njegovih; 32. Kergnjusobaje Go¬ spodu trdovratni, pri po¬ štenih pa je skrivnost njegova. 33. Prekletstvo Gospo¬ dovo leži na krivičnega hiši; pravičnih pa prebi¬ vališče se blagoslavlja! 34. Ker zasmehovalce on zasmehuje, krotkim pa daje milost. 35. Častimajomodri,ne- umnežepadvigasramota. IV. POGLAVJE. 1. Poslušajte, sinovi, poduk očetov, in pazite, da spoznate razumnost. 2. Ker učenost dobro vam dajem, nauka moje¬ ga ne zapuščajte. 3. Ko sem bil sin pri o- četu svojem, neženin edi¬ ni pred materjo svojo; 4. Govoril mi je on učeč me: Ohrani naj besede moj e srce tvoj e; držeč za¬ povedi moje živi. 5. Pridobi modrost, pri¬ dobi razumnost; ne žabi in ne kreni od govorov mojih ust. 6. Nezapusti je, in ohra¬ nila te bode; ljubi jo, in bode te stražila. PREGOVORI. 8 7. Katera je začetek mo¬ drosti, tisto modrost pri¬ dobi, in z vsem pridobi¬ vanjem svojimpridobisi razumnost. 8. Povzdiguj jo in povi¬ šala tebode; čestila te bo¬ de, ko jo bodeš objemal. 9. Na glavo tvojo dene lepotijo prijetno, venec prežal ti poda. 10. Cuj, sin moj, in sprejmi besede moje; ta¬ ko se ti pomnožijo živ¬ ljenja leta. 11. Modrosti pot te li¬ čim, vodim te po poštenja stezah. 12. Ko bodeš hodil, nič ne bode oviralo stopinje tvoje; če tudi potečeš, ne izpotakneš se. 13. Primi poduk njen, ne odstopi; hrani ga, ker je življenje tvoje. 14. Pota krivičnih ne nastopi, in ne hodi po stezi hudobnih. 15. Odtegni seji, nepre- hajaj čez njo; kreni od nje in idi mimo. 16. Ker ne spe, če niso storili hudega; in spanje se jim odvzame, če niso storili, da se lido izpo- takne; 17. Ker jedo krivičnosti jed, in vino pijo vsakor- šne silovitosti. 18. Pot namreč pravič- nih je podoben svetli luči, ki vedno sveti,tako daje vsak njih stalen podnevi. 19. Krivičnih steza je podobna temi; ne vedo, ob kaj se bodo izpotak- nili. 20. Sin moj, na besede moje pazi; proti govorom mojim nagni uho svoje. 21. Naj ne store oni, da ti izginejo izpred oči; hrani to v srci svojem. 22. Ker besede življenja s o nj im, kateri j ih doseže¬ jo, in vsemu mesu zdrave vsakemu izmed njih. 23. Nad vso pazljivost straži srce svoje; iz njega izhajajo življenja deja¬ nja. 24. Odvračaj od sebe spačenost ust, in napač¬ nost ustnic odpravljaj daleč od sebe. 25. Oči tvoje naj zro naravnost, in trepalnice tvoje naj gledajo ravno pred te. 26. Izmeri stezo noge svoj e, da bodo stanovitna vsa pota tvoja. PREGOVORI. 27. Ne kreni na desno ali na levo, odvrni nogo svojo od hudega. V. POGLAVJE. 1. Sin moj, na modrost mojo pazi; proti umnosti moji nagni uho svoje, 2. Da opazuješ vsako r- šno umetalnost, in spo¬ znanje hranijo ustnice tvoje. 3. Daši med cede ustni¬ ce tujke, in mehkejše od olja grlo njeno, 4. Vendar Je grenko po¬ slednje njeno kakor pe¬ lin, ostro kakor dvorezen meč. 5. Noge njene gredo v smrt; v grob drže sto¬ pinje njene. 6. Da ne meriš življenja pota, krive se steze nje¬ ne, da ti ne veš. 7. Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne od¬ stopajte od besed mojih ust. 8. Daleč od nje delaj svoj pot, in ne bližaj se durirn hiše njene; 9. Da ne prepuščaš dru¬ gim dike svoje, in let svo¬ jih grozovitemu. 10. Da se ne sitijo tuj- 9 ci s premoženjem tvojim, in trudi tvoji ostanejo v tujčevi hiši; 11. In zdihuješ slednjič, ko hode konec mesa tvo¬ jega in tvojega telesa, 12.1n govoriš: Kakosem sovražil poduk, in svar¬ jenje je zametalo srce moje; 13. In poslušal nisem glasu učiteljev svojih, in ušesa svojega nisem na¬ gibal k njim, ki so me učili? 14. Skoraj v vsej nadlo¬ gi bivam, sredi zbora in občine. 15. Pij vodo iz svoje ja¬ me in tekočine iz sredi svojega vodnjaka. 16. Ven se naj razlivajo studenci tvoji, po ulicah voda potoki. 17. Bodo ti naj posebe, in ne tujcem s teboj. 18. Blagoslovljen bode vrelec tvoj, a veseli se žene mladosti svoje. 19. Košuta bodi predra¬ ga indivja koza prijetna; prsi njene naj te mamijo vsak čas; v njeni ljubezni tavaj vedno. 20. In zakaj bi taval, sin moj. s tujko, in bi ob- PREGOVORI. 10 jemal prsi tuje ženske; 21. Ko so pred očmi Go¬ spodovimi vsakega pota, in on meri vse steze nje¬ gove? 22. Krivice njegove bo¬ do ga vjele, krivičnega, pravim, tistega; in vrvi greha njegovega bodo ga držale. 23. On bode umrl brez poduka, in v obilosti brezpameti svoje bode blodil. VI. POGLAVJE. 1. Sin moj, če si bil po¬ rok prijatelju svojemu, tujcu podal roko svojo; 2. Zadrgnil si se z be¬ sedami svojih ust, vjetsi z besedami svojih ust. 3. Stori tisto skoraj, sin moj, in reši se; ker si prišel bližnj emu svoj emu v roko; dej, podvrzi se in priganjaj bližnjega svo¬ jega! 4. Ne dovoli spanja svo¬ jim očem, ali dremanja trepalnicam svojim. 5. Reši se kakor koza iz roke lovčeve, in kakor tiča iz ličarjeve roke. 6. Pojdi k mravlji, o le¬ nuh; glej pota njena in bodi moder. 7. Konima vodnika, vla¬ darja ali gospoda, 8. Pripravlja poleti hra¬ no svojo, ob žetvi znaša svojo jed. 9. Doklej bodeš ležal, lenuh? Kdaj bodeš vstal iz spanja svojega? 10. Malo zaspančkal, malozadremal.maloskle- nil roke ter poležal: 11. V tem pride kakor popotnik uren uboštvo tvoje, in siromaštvo tvo¬ je kakor mož oščitan. 12. človek malopriden, mož za nič hodi sč spa¬ čenimi usti: 13. Mežika z očmi svo¬ jimi. beseduje z nogami svojimi, uči se svojimi prsti; 14. A vsakoršna spače- nosttiči v srci njegovem, sleherno zlo snuje o sle¬ hernem času, prepire na¬ pravlja. 15. Zatorej pride na- gloma nesreča njegova; tako hitro se razbije, da ni zdravila. 16. Ali tisto sovraži Go¬ spod, da sedmero studi duša njegova: PREGOVORI. 17. Oči k višku, jezik lažnjiv, in roke preliva¬ joče kri nedolžno; 18. Srce, ki snuje, misli krivične; noge urno te¬ koče v hudo; 19. Krivo pričo, ki zla¬ ga laži, slednjičkdorpre- pire napravlja medbrati. 20. Hrani, sin moj, zapo- vedočetasvojega,inneza- pus ti nauka matere svoj e. 21. Privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje. 22. Kamorkoli pojdeš, spremljal te bode; ko bodeš ležal, pazil bode nate; ko se zbudiš, on bo¬ de pogovarjal se s teboj. 23. (Kersvetilnica^eza- poved, in nauk luč; in življenja pot svarjenja podučna,) 24. Da te obvaruje žen¬ ske hudobne, prilizova¬ nja tujega jezika. 25. Nepoželi lepote nje¬ ne v srci svojem, in s trepalnicami svojimi naj te ne vjame. 26. Ker zavoljo ženske kurbe pride se do koščka kruha; tudi ženska z mo¬ žem združena lovi dušo drago. 11 27. Ali bi kdo vzel ogenj v nedrije svoje, in obla¬ čila njegova bi se ne o- smodila? 28. Ali bi kdo hodil po žarjavici, in noge njego¬ ve bi se ne sežgale ? 29. Tako, kdor se snide zbližnjegasvojega ženo; brez kazni ne bode ostal, kdorkoli se je dotakne. 30. Ne zadene zaniče¬ vanj e tatu, kateri ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen. 31. Ali zasačen plača se¬ demkrat; z vsakoršnim blagom hiše svoje vrača. 32. Kdor prešestvuje se ženo, nori; kdor se hoče pogubiti, on naj to stori. 33. Šiba in nečast ga bode zadela, in sramota njegova se ne izbriše. 34. Ker v ljubosumno¬ sti Je srd moža, zato nima milostivdanmaščevanja. 35. Ne mara za nobeno odkupnino, in ne privoli, dajaj še toliko darov. VII. POGLAVJE. 1. Sin moj, pazi na be¬ sede moje in zapovedi moje hrani pri sebi. PREGOVORI. 12 2. Pazeč na zapovedi moje živi, in na uk moj, kakor na zenico svojih oči. 3. Priveži jih na prste svoje, zapiši jih na srca svojega ploščo. 4. Reci modrosti: Sestra si moja; in sorodnico imenuj razumnost; 5. Da te varuje žene vna¬ nje, tujke, ki se dobrika z besedami svojimi. 6. Ker skozi okno hiše svoje, preko line gledajoč 7. Videl sem med abot¬ nimi, zagledal sem med sinovidečkabrezumnega, 8. Ki je po ulicah gre¬ doč poleg njenega vogla stopal po potu do hiše njene: 9. V mraku, na večer dneva, v noči črni in tem¬ ni. 10. Ko mu, glej, ženska pride naproti, v kurbini opravi, in se srcem pre¬ vidnim. 11. (Jezična je in trdo¬ vratna, v njeni hiši niso noge njene; 12. Zdaj zunaj, zdaj na trgih, poleg vsakega vo¬ gla zalazuje.) 13. In prime ga ter po¬ ljubi ga, in s predrznim licem reče mu: 14. Hvalne daritve so pri meni; danes sem o- pravila obljube svoje; 15. Zato sem ti prišla naproti; željno sem iska¬ la obličja tvoj ega; dobro, da sem te našla. 16. Z odejami sem opra¬ vila posteljo svojo, s pre¬ grinjali, s platnom Egip¬ tovskim. 17. Pokadila sem ležišče svoje z miro, alojo in ci¬ metom. 18. Dej, radujva se o- bilno v ljubezni noter do jutra, razveseljujva se z ljubovanjem. 19. Ker moža ni v hiši svoji, odšel je na dalnji pot. 20. Mošnjo denarja je vzel v roko svojo; v od¬ ločeni dan povrne se v hišo svojo. 21. Nagnila ga je z mno¬ žino podučevanja svoje¬ ga, s prilizovanjem ust¬ nic svojih ga je poteg¬ nila. 22. Za njo gre hitro, ka¬ kor vol v mesnico odide, in kakor zvezan v poduk neumnim, PREGOVORI. 23. Dokler mu nož jeter ne razkolje, kakor tiča hiti v zanjko, ne vedoč, daje zoper življenje nje¬ no. 24. Zato sedaj, sinovi, poslušajte me, in pazite na ust mojih besede. 25. Ne kreni na njena pota srce tvoje, ne zavij na steze njene. 26. Ker mnogo jih je prebodla in zvrnila, in veliko j ib je, katere je vse umorila. 27. Pota v grob so pota v hišo njeno, gredoča dol v smrtne hrame. VIII. POGLAVJE. 1. Ali ne vpije modrost, in umnost zaganja svoj glas! 2. Na vrhu višav, po cesti, na razpotji stoječ, 3. Na strani vrat, kon¬ ci mesta, pri vhodu duri prepeva govoreč: 4. Vas, o možje prvaki, kličem, in glas moj si¬ nove človeške. 5. Umejte, abotni, pre¬ kanjenost, in bedaki pa¬ zite., 6. Gujte, ker plemenito I 13 bodem govorila, in z od¬ prtimi ustnicami svoji¬ mi pošteno. 7. Ker resnico premiš¬ ljeno daje od sebe grlo moje, in gnjusobaustni¬ cam mojim je krivica. 8. Pravične so vse be¬ sede mojih ust, nič ni skrivljenega ali spačene¬ ga v njih. 9. One so vse priročne razumnemu, in poštene njim, kateri zadobivajo umnost. 10. Sprejemite nauk moj, in ne denarja; in znanjerajinegoizkopano zlato preizbrano. 11. Ker boljša je mo¬ drost od biserov; in vse, kar razveseljuj e, ne more se enačiti z njo. 12. Jaz, modrost, držim se prekanjenosti, in spo¬ znanje najvišje umetal- nosti imam pri sebi, 13. Strah Gospodov hu¬ dega sovraštvo; napuhin prevzetnost in hudega pot in pa usta spačeno¬ stim vdana sovražim. 14. Moj je svet in kar¬ koli je, moja je razum¬ nost, moja moč. I 15. Z menoj kraljujejo PREGOVORI. 14 kralji, inzapovedniki do¬ ločajo pravico. 16. Z menoj knegujejo knezi, in prvaki, vsi sod¬ niki zemlje. 17. Jaz ljub im ljubitelj e svoje, in kateri me želj¬ no iščejo, najdejo me. 18. Bogastvom čast sta pri meni, blago stano¬ vitno in pravica. 19. Bolji je sad moj od zlata izkopanega, in sicer prečistega; in pridelek moj od srebra preizbra- nega. 20. Po potu pravičnosti vodim, po sredi steza pravice; 21. Delam, da ljubitelji moji imajo, kar je, in pa zaklade njihove polnim. 22. Gospod me je imel vzačetkupoti svoje; pred deli svojimi, pred kakim časom. 28. Pred vekom sem bi¬ la pomaziljena; pred za¬ četkom, pred početjem zemlje. 24. Ko ni bilo brezen nobenih, rojena sem bila; ko ni bilo nobenih stu¬ dencev, polnih voda. 25. Ko ni bilo še stor¬ jeno, da so gore pogrez- nene legle na zemljo; pred griči bila sem ro- jena._ 26. Se ni bil stvaril zem¬ lje ali polja, da začetka, prahi! sveta naseljenega; 27. Ko jepripravljalne¬ besa, bila sem tam; ko je stavil krog na brezna po¬ vršji; 28. Ko je z goraj pripe¬ njal gornje oblake; ko je utrjal brezna studence. 29. Ko je nakladal mor¬ ju zapoved svojo; in vo¬ dam, da naj neprestopijo ust njegovih ukaza; ko je stavil zemlji podlogo. 30. Ko sem torej pri njem, odgojajoč, in sem veselje vsakdanje njego¬ vo , razveseljujoč pred njim vsak čas; 31. Piaz veselj uj oč na na- seljenem svetu zemljo njegovo, in se slastmi mojimi sinove človeške: 32. Zdaj torej, sinovi, poslušajte me; blagor namreč njim, ki se drže potov mojih. 33. Čujte poduk in bo-' dite modri, in ne odte- zajte se. 34. Blagor človeku, ka¬ teri me posluša, pridno PREGOVORI. sedeč pri vratih mojih vsak dan, pazeč na pod¬ boje duri mojih. 35. Ker kdor zadohi me¬ ne, zadohi življenje, in najde milost od Gospoda. 36. Kdor pa greši zoper mene, silo dela duši svo¬ ji; vsi sovražniki moji ljubijo smrt. IX. POGLAVJE. 1. Premodrost je zidala hišo svojo ter izsekala sedmero stebrov svojih: 2. Zaklala j e živali s voj e, mešala vino svoje in pri¬ pravila svojo mizo; 3. Poslala je dekle svo¬ je vabit po zborih in mest¬ nih višinah; 4. Vsak abotnik naj se obrne sem, kdor je brez¬ umen, reče mu: 5. Pridite, uživajte jed mojo, in pijte od vina, katero sem mešala. 6. Zapustite abotne in živite ter hodite po raz¬ umnosti potu. 7. Kdor podučuje za- smehovalca, nakopava si sramoto; inkdor strahuj e krivičnega, madež. 8. Ne strahuj zasmeho- valca, da te ne sovraži; 15 strahuj modrega, in lju¬ bil te bode. 9. Daj modremu, da ho¬ de se bolj moder; ozna¬ njaj pravičnemu, da po¬ množi učenost; 10. Začetek modrosti strah Gospodov, in spo¬ znanje svetega razum¬ nost. 11. Ker po meni sebodo pomnožili dnevi tvoji, in pridejala se ti bodo živ¬ ljenja leta. 12. Ako si moder, moder bodeš sebi; ako pa bodeš zasmehovalec, sam bodeš trpel. 13. Ženska nespametna je jezična; abotna, dasi nič ne ve, 14. Vendar sedi pri du¬ rih hiše svoje; na stolu, na mestnih višinah, 15. Da odvrača popot¬ nike, kateri naravnost gredo po potih svojih. 16. In vsak abotnik naj se obrne sem, in kdor je brezumen, reče mu. 17. Vode ukradene so sladke, in kruh skriti pri¬ jeten; 18. Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v grobu pre- 16 PREGOVORI. globokem, katere je ona povabila. X. POGLAVJE. 1. P regovori Salomono¬ vi. Sin moder razvese¬ ljuje očeta, sin bedak pa je žalost materi svoji. 2. Ne koristijo krivič¬ nosti zakladi, nego pra¬ vica rešuje smrti. 3. Gospod ne pusti stra¬ dati pravičnega duše, bla¬ go pa krivičnih odganja. 4. Uboženjpostcroe, kdor dela z roko z vij ačno; prid¬ nih pa roka bogati. 5. Po leti znaša sin u- men; v spanje pogrez- nen je ob žetvi sin sra¬ moten. 6. Blagoslovi bivajo na pravičnega glavi, usta krivičnih pa pokriva si¬ lovitost. 7. Blagoslovlj en je pra¬ vičnega spomin, ime pa krivičnih je gnjilo. 8. Modri v srci sprejema zapovedi, neumni pa z ustnicami samega sebe zmede. 9. Kdor hodi v nedolž¬ nosti, hodi brez skrbi; kdor pa pači pota svoja, bode v svarilo. 10. Kdor mežika z oče¬ som, daje nadlego, in neumni z ustnicami sa¬ mega sebe zmede. 11. Vrelec življenja so pravičnega u s ta; usta kri¬ vičnih pa pokriva silo¬ vitost. 12. Sovraštvo zbuja pre¬ pire ; vse pregreške pa po¬ kriva ljubezen. 13. Na ustnicah razum¬ nega je modrost priču¬ joča, kakor šiba na brez¬ umnega životu. 14. Modrishranjajozna- nje; neumneža ustom pa je blizu podrtje. 15. Blago bogatega je kakor trdno mesto nje¬ govo; v podrtje je siro¬ makom njih uboštvo. 16. Kar z delom svojim spravi pravični, spravi za življenje, pridelek kri¬ vičnega za greh. 17. Pot do življenja je njega, ki hrani poduk; pot pa njega, ki zapušča s varj en j e, prinaša zmoto. 18. Kdor skriva sovra¬ štvo, ima ustnice lažnji- ve; in kdor raznaša sra¬ moto, je bedak. 19. Pri mnogih bese¬ dah skoraj pride pregre- PREGOVORI. šek, umetni pa brzda ust¬ nice svoje. 20. Srebro preizbrano je pravičnega jezik, srce krivičnih je malo prida. 21. Ustnice pravičnega pasejo mnoge, neumni pa mrjo od brezumnosti. 22. Blagoslov Gospodov sam bogati, in ne prida nadloge z njim. 23. Kakor igra je be¬ daku storiti pregreho, in modrost umnemu možu. 24. Cesar se boji krivič¬ ni, to se mu bode zgodi¬ lo ; česar pa žele pravič¬ ni, dal bode Bog. 25. Kakor o nevihti, ki pridere, ne obstane krivi¬ čni; pravični pa ima pod¬ logo vedno. 26. Kakor ocet zobem, in kakor dim očem, tako je leni njim, ki ga poši¬ ljajo. 27. Strah Gospodov pri¬ daj e dni; krivičnih pa le¬ ta se krajšajo. 28. Upanje pravičnih je v veselje; krivičnih pa pričakovanje gine. 29. Moč je vsakemu ne¬ dolžnemu pot Gospodov; podrtje pa njim, ki de¬ lajo krivico. 17 30. Pravični nikdar ne omahne; krivični pa ne bodo prebivali v deželi. 31. Usta pravičnega da¬ jo modrost obilo iz sebe; jezik pa spačenosti je iz¬ trebljen. 32. Ustnice pravičnega bodo izkusile prijaznost; usta pa krivičnih spače¬ nosti kazen. XI. POGLAVJE. 1. Tehtnica lažnjiva je gnjusoba Gospodu; teža pa polna mu je po volji. 2. Ko pride napuh, pri¬ de sramota; pri skromnih pa je modrost. 3. Nedolžnost poštenih jih spremlja; spačenost pa izdajalcev jih pokon¬ čava. 4. Ne pomaga blago o dnevi srdu; pravičnost pa reši smrti. 5. Pravičnost nedolžne¬ ga vodi pot njegov; kri¬ vični pa pade po krivici svoji. 6. Pravičnost pravičnih jih rešuje, izdajalci pa se vjemo v hudobiji. 7. Ko umre človek hu¬ dobni, pogine pričako- 2 PREGOVORI. 18 vanje; tudi najkrepkejše upanje pogine. 8. Pravični se reši iz stiske, in krivični pride na mesto negovo. 9. Z usti gubi hinavec bližnjega svojega; po znanji pa se rešijo pra¬ vični. 10.0 pravičnih srečira- duje se mesto; in ko po¬ ginejo krivični, poje se. 11. Blagoslov poštenih povzdiguje mesto; usta pa krivičnih ga podirajo. 12. Ko bližnjega svoje- gabrezumnizaničuj e,de¬ la se gluhega mož raz¬ umni. 13. Kdor hodi z oprav¬ ljanjem, razodeva skriv¬ nost; zvesti pa v srci skriva reč. 14. Kjer ni svetov raz¬ umnih, ljudstvo propade; blaginja pa je v obilno¬ sti svetovalca. 15. Celo pogubi se, kdor je porok za tujca; kdor pa sovraži nje, ki si bi¬ jejo v roke, brez skrbi je- 16. Zena ljubeznjiva za- dobi čast, kakor mogoč¬ nejši zadobivajo boga¬ stvo. 17. Mož dobrodelen je sam sebi dobrotljiv; me¬ so pasvojepogublja gro- zovitni. 18. Krivični si pridobi darilo lažnjivo; kdor pa seje pravico, plačilo zve¬ sto. 19. Kdor se pošteno drži pravice, seje za življenje; kdor pa hodi za hudim, za smrt svojo. 20. Gnjusoba so Gospo¬ du spačeni v srci; po vo¬ lji pa njemu nedolžni na potu. 21. Se združenim tru¬ dom ne ostane brez kazni hudobni; pravičnih pa seme se reši. 22. Zlat ovratnik svi¬ nji na rilcu je žena lepa, ki pamet zameta. 23. Pravičnih želji samo dobro, pričakovanju pa krivičnih pride srd. 24. Nekaterirazsipljein vendar se bogati se bolj; ali kdor se zdržuj e pošte¬ nega, zdršuje se samo v uboštvo. 25. Srce dobrodelno se redi; in kdor obilo deli, tistibodesebolj razdajal. 26. Kdor stiska pšenico, preklinjali ga bodo roja- PREGOVORI. 19 ki, blagoslov pa bode na glavi njemu, kateri pro¬ daja. 27. Kdor pridno dobre¬ ga išče, zbira blagovolj- nost; kdor pa išče hude¬ ga, njega bode zadelo. 28. Kdor zaupa v bo¬ gastvo s voj e, on propade; kakor veja pa razcveto se pravični. 29. Kdor zmešnjavo de¬ la v hiši svoji, imel bo¬ de veter; in neumni bo¬ de hlapec modremu v srci. 30. Pravičnega sad je od drevesa življenja, ko modri duše podučuje. 31. Glej pravičnega, na tej zemlji se »m« povrača, kolikanj bolj krivičnemu in grešniku! 32. Kdor ljubi poduk, ljubi znanje; kdor pa sovraži svarjenje, neu¬ men je. XII. POGLAVJE. 1. Dobrega povzdiguje blagovoljnost od Gospo¬ da ; moža pa pregrešnega obsoja. 2. Ne ustanovi se po krivičnosti človek; kore¬ nina pa pravičnih se ne gane. 3. Pridna žena^e možu svojemu venec; ali kakor gnjiloba v kosteh njego¬ vih ona, ki dela sramoto. 4. Pravičnih misli so pravične, prekanjeni na¬ klepi krivičnih zvijačni. 5. Krivičnih besede za- lazujejo kri; usta pa po¬ štenih jih otimajo. 6. Zvrnejo se krivični tako, dajih ni; pravičnih pa rodbina bode stala. 7. Po meri razuma svo¬ jega bode se hvalil mož, spačeni v srci pa bode se zaničeval. 8. Boljši je, kdor se spo¬ znava siromaka in ima hlapca, nego on, ki se povzdiguje s častjo in kruha strada. 9. Pravični skrbi za ži¬ vine svoje življenje; u- smiljenje pa krivičnih je grozovito. 10. Kdor obdeljuje zem¬ ljo svojo, bode se sitil s kruhom; kdor pa za pra¬ znim pohaja, je brezu¬ men. 11. Krivični želi hudega hrambe, pravičnih kore¬ nina pa jo daje. 2 * 20 PEEGOVOEI. 12. V grehu ustnic je hudega zadrga; pravični pa izide iz stiske. 13. Od sadu svojih ust siti se dobri mož, in del svojih povračilo prejema človek. 14. Neumnega pot vidi se raven v očeh njego¬ vih; kdor pa posluša svet, je moder. 15. Neumnega samega nevolja spozna se po njem; prekanjeni pa po¬ kriva sramoto. 16. Resnico govori, kdor naznanja, kar je pravič¬ no ; priča pa lažnjiva zvi¬ jačo. 17. Nekateri govori ka¬ kor meč, ki prebada; modrih pa jezik je kakor zdravilo. 18. Ustnica resnična se utrdinavečnojdoklerzoč- mi trenem, jeziklažnjivi. 19. Zvijača pade nazaj v srce njih, ki snujejo hudo; v svetovalce miru pa veselje. 20. Ne bode se vrgel pravični v nobeno nadle¬ go; krivični pa bodo zle¬ ga polni. 21. Gnjusoba so Gospo¬ du ustnice goljufne; ka¬ teri pa ravnajo zvesto, so mu po volji. 22. Človek umen skriva znanje;srce pa bedakov oklicuje pravico. 23. Roka pridnih bode gospodovala; z vijačna pa bode davek plačevala. 24. Skrb v srci moža ga tare; dobra reč pa ga razveseljuje. 25. Iz bližnjega svojega opazuje pravični; pot pa krivičnih jih zapeljuje. 26. Pekel ne bode zvi¬ jačni, kar je vjel na lovu; drago pa blago človekovo uživa pridni. 27. Na potu pravice je življenje, in pot steze nje¬ ne je neumrjoč. XIII. POGLAVJE. 1. SinmoderposŽMČapo¬ duk očetov; a zasmeho- valec ne posluša nobene¬ ga svarjenja. 2. Sad svojih ust uživa vsak dobri; duša pa izda- jalcev silovitosti sad. 3. Kdor straži usta svo¬ ja, ohrani samega sebe; kdor zazijava z ustnica¬ mi svojimi, pride mu po¬ guba. PBEGOVOEI. 21 4. Želja naklanja tudi lenega dušo, ali nič ne bode; pridnih pa duša bode se redila, o. Stvar krivo sovraži pravični; krivičnega pa dela smradljivega in sra¬ motnega. 6. Pravica straži nedol¬ žnega na potu; krivica pa grešnika izpodnaša. 7. Nekateri se bogatega kaže, ko vsega pogreša; enako dela se ubožnega, kateri ima blago obilo. 8. Odkupnina življenja je možu bogastvo nje¬ govo ; ali siromak ne sliši svarjenja. 9. Luč pravičnih bode svitla; krivičnih pa sve- tilnica ugasne. 10. Golaprevzetnostna- pravlja prepir; pri njih, ki sprejemajo svet, je modrost. 11. Blago iz ničemur- nosti se zmanjša; kdor pa zbira z roko, bode ga množil. 12. Upanje odlašano de¬ la srce bolno; življenja pa drevo Je želja, ki pri¬ de. 13. Zaničevalec besede tisti se pogubi; kdor pa 1 I se boji zapovedi, njemu se mir deli. 1 14. Modrega uk Je vre- I lec življenja, da se ogne smrtnih zadrg. 15. Uspeh doberdajemi- j lost; pot pa izdajalcev Je hrapav. 16. Sleherni razumni de¬ la se znanjem; bedak pa razodeva neumnost. 17. Poročnik krivičen pade v zlo; poslanec pa najboljše zvestobe dela zdravilo. 18. Uboštvo in sramota bode njemu, ki se odtega poduku; kdor pa hrani svarjenje, bode se čestil. 19. Željaizpolnjenabode prijetna duši; gnjusoba pa je bedakom umikati se zlemu. 20. Kdor hodi z modri¬ mi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, postane hujši. 21. Grešnike preganja nesreča; pravičnim pa se ! dobro vrača. 22. Dobri izroči posest vnukom, in pravičnemu je shranjeno grešnikovo premoženje. 23. Mnogo kruha imajo ubogi, kateri orjejo ledi- PREGOVORI. 22 no; nekateri pa se pogu¬ bi z lenobo. 24. Kdor hrani šibo svo¬ jo, sovraži svojega sina; kdor pa ga ljubi, skrbi mn zgodaj za poduk. 25. Pravični je do sitosti duše svoje; trebuh pa kri¬ vičnih strada. XIV. POGLAVJE. 1. Modre žene zidajo hi¬ šo svojo; neumna pa jo z rokami svojimi podira. 2. Kdor prav hodi, boji se Gospoda; trdovratni pa na potih svojih ga za¬ ničuje. 3. V neumnega ustih je prevzetnosti šiba; na ust- nicah pa modrih njih o- hranjenje. 4. Ko ni volov, prazne so jasli; obilost pa pri¬ delkov po volovi moči. 5. Priča najboljše zve¬ stobe ne laže; laži pa go¬ vori priča kriva. 6. Ko zasmehovalecišče modrosti, ni je; razum¬ nemu pa je znanje lahko. 7. Umakni se izpred oči možu bedaku, in kateri veš da nima znanja be¬ sed. 8. Modrost razumnega je paziti na svoj pot; be¬ dakov pa neumnost na zvijačo. 9. Neumne pridobiva krivda; med poštenimi pa, kar je po volji. 10. Srce spozna lastno svojo bridkost, in nič tu - j ega se ne primešava v ve- selji njegovem. 11. Krivičnih hiša se po¬ gubi; poštenih pa šator bode cvel. 12. Nekatera pot se zdi prava pred možmi, konec njen pa je pot mnogotera do smrti. 13. Tudi v smehu žaluje srce; in naposled veselje postane žalovanje. 14. Potov svojih bode se nasitil mož z odvrne- nimsrcemjtovarišijenje- go ve pa se ogiblj e mož do¬ bri. 15. Abotni vsemu ver¬ jame; prekanjeni pa pa¬ zi na stopinjo svojo. 16. Modri se boji ter se ogiblj e hudega; bedak pa gre vanje, tako je pre¬ drzen. 17. Nagla jeza rodi ne¬ umnost, mož prekanjeni pa jo sovraži. PREGOVORI. 18. Abotni imajo neum¬ nost, prekanjeni pa siple- to venec znanja. 19. Hudobni se klanja¬ jo pred dobrimi, in kri¬ vični pri pravičnega vra¬ tih. 20. Celo bližnji svoj so¬ vraži ubozega; bogatega prijateljev pa je mnogo. 21. Kdor zaničuje bliž¬ njega svojega, bode greš¬ nik; kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu! 22. Ali se ne motijo, ka¬ teri snujejo hudo? do¬ brotljivost pa in zvesto¬ ba je njih, ki snujejo do¬ bro. 23. V vsakem trudu je dobiček; v besedi ustnic pa je samo uboštvo. 24. Venec modrih je njih bogastvo; neumnost be¬ dakov ostane neumnost. 25. Duše otima priča resnična; laži pa spleta zvijačna. 26. V strahu Gospodo¬ vem je zaupanje močno; on je vedno pribežališče sinovom svojim. 27. Strah Gospodov je vrelec življenja, dasečio- vek ogne smrtnih zadrg. 28. V množici ljudstva 23 je dika kraljeva; a v po¬ manjkanji naroda pogu¬ ba gospodova. 29. Počasni v jezo je poln razuma; nagli pa zbuja neumnost. 30. Mesaživljenjejesrce zdravo; gnjilobapakostl nevoščljivost. 31. Kdor zatira siroma¬ ka, sramotistvarnikanje- govega; njega pa česti, kdor milost deli potreb¬ nemu. 32. V nesrečo svojo se zaganja krivični; otima se tudi v smrti svoji pra¬ vični. 33. V razumnega srci počiva modrost; kar pa je v bedakih, daje se na znanje. 34. Pravicapovišuje na¬ rod; v nečastpa je ljud¬ stvom greh. 35. Blagovoljnost kra¬ ljeva je do umnega hlap¬ ca; srd pa njegov bode zoper sramotnega. XV. POGLAVJE. 1. Rahel odgovor odvra¬ ča togoto; nadležna be¬ seda pa zbuja jezo. 2. Modrih jezik daje do¬ bro znanje; usta pa be- PREGOVORI. 24 dakovbruhajoneumnost. 3. Na vsakem kraji so oči Gospodove, gledajoč dobre in hudobne. 4. Skrb za jezik je skrb za drevo življenja; spa¬ čenost pa iz njega, kakor zdrobljenje od vetra. 5. Neumni zaničuje po¬ duk svojega očeta; kdor pa pazina svarjenje, raz¬ umen je jako. 6. V pravičnega hiši je moč velika; pridelek pa krivičnegarazdevasesam od sebe. 7. Modrih ustnice tro¬ sijo znanje; srce pa be¬ dakov, kar ni pravo. 8. Daritev krivičnih je gnjusoba Gospodu; po¬ štenih pa molitev mu je po volji. 9. Gnj usoba je Gospodu krivičnega pot; njegapa, ki hodi za pravico, ljubi. 10. Poduk se vidi slab njemu, ki zapušča pot; kdor sovraži svarjenje, bode umrl. 11. Pekel in poguba sta predGospodom; kolikanj bolj srca človeška? 12. Zasmehovalecnelju- binjega, ki ga svari; mo¬ drim se ne bliža. 13. Veselo srce razve- druje obličje, in srca bo¬ lečina duh potira. 14. Srce razumnega išče znanja; usta bedakov pa se pasejo z neumnostjo. 15. Vsi dnevi ubozega so slabi; njega pa, ki je veselega srca, pojedinja vedna. 16. Boljše malo se stra¬ hom Gospodovim, nego zaklad obilen,kjerje nad¬ lega. 17. Boljša skleda zelja, kjer jeljubezen, nego pi¬ tanega vola, kjer je so¬ vraštvo. 18. Mož togoten dela zdražbo; potrpežljiv pa potolaži prepir. 19. Lenega steza je ka¬ kor trnjev plot; poštenih pot pa je nasuta. 20. Sin moder razvese¬ ljuje očeta; človek bedak pa zaničuje mater svojo. 21. Neumnost je brez¬ umnemu veselje; mož pa razumni bode hodil na¬ ravnost. 22. Skaze se naklepi, kjer ni sveta; v obilosti svetovalcev pa dvigne se naklep¬ ni. Veselje ima ta mož PREGOVORI. v govoru svojih ust; ker reč o svojem času, kako dobra! 24. Življenja pot je na¬ vzgor umnemu, da se o- gne groba navzdol. 25. Prevzetnih hišo po¬ dira Gospod; vdovi pa stavi mej nik. 26. Gnjusobaso Gospo¬ du hudobnega naklepi;či¬ stih pa govori so prijetni. 27. Zmešnjavo dela v hiši svoji, kdor je vdan dobičku; kdor pa sovraži darila, bode živel. 28. Pravičnega srce pre¬ mišlja o govorjenji; kri¬ vičnih pa usta bruhajo hudobno. 29. Daleč je Gospod od krivičnih; pravičnih pa molitev usliši. 30. Kakor luč oči razve¬ seljuje srce, tako kaj do¬ brega slišati redi kosti. 31. Uho. ki posluša svar¬ jenje življenja, bode bi¬ valo med modrimi. 32. Kdor se odteza pod¬ uku, zaničuje dušo svo¬ jo; kdor pa posluša svar¬ jenj e, ima srce v oblasti. 33. Pred strahom Go¬ spodovim ide ukmodro- 25 sti, in pred častjo poniž¬ nost. XVI. POGLAVJE. 1. Pri človeku so mnogi srca naklepi; od Gospo¬ da pa je govor jezikov. 2. Na vseh potih svojih naj se mož čist vidi v svo¬ jih očeh, vendar duhove tehta Gospod. 3. Na Gospoda zvali de¬ la svoja, in izpolnili se bodo naklepi tvoji. 4. Vse je Gospod nare¬ dil zase, in tudi krivič¬ nega za hudega dan. 5. Gnjusoba je Gospo¬ du vsak prevzetni v srci; z združenim trudom ne ostane brez kazni. 6. Z dobrotljivostjo in resničnostjo operesekri- vica; in v strahu Gospo¬ dovem ogneš se hudega. 7. Ko so pota koga Go¬ spodu po volji, pomirimu tudi sovražnike njegove. 8. Bolje malo s pravico, nego naj obilnejši pride¬ lek s krivico. 9. Srce človekovo izmis¬ li pot svoj; Gospod pa stavi stopinje njegove. 10. Bistroumnost bodi naustnicahkraljevih; na PREGOVORI. 26 sodbi naj se ne motijo usta njegova. 11. Gredelnica in teht¬ nica sodbe sti Gospodo¬ vi; delo njegovo so vse uteži v mošnji. 12. Gnjusoba bodi kra¬ ljem storiti krivico, ker s pravico se utrjuje pre¬ stol. 13. Drage so kraljem ustnice pravične; in nje¬ ga, ki pravo govori, lju¬ bi naj kralj. 14. Poročniki srdu kra¬ ljevega so poročniki smr¬ ti; ali mož moder bode ga potolažil. 15. Na svetlem obličji kraljevem je življenj e, in blagovoljnost njegova je kakor gost oblak pozne¬ ga dežja. 16. Pridobiti si modrost kolikanj bolje od izkopa¬ nega zlata, in pridobiti si razumnost dražje od srebra. 17. Poštenih nasip je o- gibati se hudega; same¬ ga sebe ohrani, kdor pazi na pot svoj. 18. Pred poginom pre¬ vzetnost, in pred padcem napuh. 19. Bolje pohleven biti v duhu s krotkimi, nego plen deliti s prevzetnimi. 20. Kdorpazina besedo, zadobi dobro; inkdor za¬ upa Gospodu, o blagor mu! 21. Moder v srci imenuj se razumni; sladkost pa ustnic množi učenost. 22. Vrelec življenja je pamet njemu, ki jo ima; neumnihukpanenmnosti vrelec. 23. Modrega srce vlada razumno usta svoja; in z ustnicami svojimi mno¬ ži učenost. 24. Kakor medu satovje so govori prijetni; slad¬ ka stvar duši in zdrava kostem. 25. Nekatera pot vidi se prava pred očmi človeka; konecpa njen jepot mno¬ gotera do smrti. 26. Sam nadležen dela si nadlego; ker povrača se v sama usta njegova. 27. Mož malopridnikop- ljezlo,in naustnicah nje¬ govih sedi kakor paleč o- genj. 28. Mož spačenostim vdan dela zdražbo, in podpihovalec loči vodni¬ ka. PREGOVORI. 29. Mož silovit izvablja bližnjega svojega, da ga vodi po potu krivičnem. 30. Kdor mežika z očmi svojimi, mežika, ko misli reci spačene; krajšajoč besede svoje, zlo dopri- naša. 31. Venec prelep je siva glava, katera se nahaja na pravice potu. 32. Boljši jepotrpežljivi od močnega: in kdor go¬ spoduje svojemu srcu, od onega, ki mesto prebo- ri. 33. V naročje vrže se kocka; od Gospoda pa je vsa razsodba njena. XVII. POGLAVJE. 1. Boljši je grižljaj su¬ hega kruha, s katerim je pokoj, nego hiša polna zaklanih živali, v kateri je prepir. 2. Hlapec umen gospo¬ duje sinu sramotnemu, in med brati deli posest. 3. Topilnica za srebro, in peč za zlato; kdor pa iz¬ kušava srca, je Gospod. 4. Hudobni pazi na go¬ vor siten; lažnjivi pa po¬ sluša jezik nadležen. 27 5. Kdor zasmehuje ubo- zega, sramoti stvarnika njegovega; kdor se vese¬ li nesreče, ne bode brez kazni. 6. Starčkov venec so vnuki, in dika sinov njih očetje. 7. Neprijeten je neum¬ nemu govor izvrsten; ve¬ liko bolj plemenitemu govor prazen. 8. Drag kamen preljub je dar v očeh njega, ka¬ teri mu je vdan; kamor¬ koli se obrne, srečo ima. 9. Kdor greh zakriva, išče ljubezni; kdor pa stvar ponavlja, loči vod¬ nika. 10. Pos varjenj epeče raz¬ umnega bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka. 11. Samo upora išče hu¬ dobni; naposled pošlje se poročnik grozoviten zo¬ per njega. 12. Medvedka, kateri so mlado vzeli, naj sreča mo¬ ža, a ne bedak v neum¬ nosti svoji. 13. Kdor vrača hudo za. dobro, od njegove hišene gane se nesreča. 14. Vode izpušča, kdor je začetek prepira; zato 28 PREGOVORI. prednobi se vtikal, zapu¬ sti pravdo samo. 15. Kdor krivičnega o- prošča, in kdor obsoja pravičnega, gnjusobasta Gospodu oba enako. 16. Jeli za kaj blago v roki bedaka? da bi imel modrost? ali nima srca. 17. Ves čas ljubi, kdor je prijatelj; in brat se prikaže v stiski. 18. Človek brezumen u- dari v roko, in se stavi za poroka pred prijate¬ ljem svojim. 19. Greh ljubi, kdor lju¬ bi prepir; vrata odpira njega, kateri išče podr¬ tije. 20. Spačeni v srci ne za- dobode dobrega, in pre- kanjeniz jezikom svojim pade v nesrečo. 21. Kdor rodi bedaka, rodi sebi na žalost; in ne bode se veselil neumnega oče. 22. Srce veselo daje do¬ bro zdravilo; duh pa potrt kosti suši. 23. Dar iz nedrija pre- , jema krivični, dapreobr- ne pota pravice. 24. Modrost biva na raz¬ umnega obličji; očipa be¬ dakove do pokrajin zem¬ lje! 25. V nevoljo je očetu svojemu sin bedak, in v bridkost porodnici svoji. 26. Pokoriti tudi pra¬ vičnega ni dobro, tepsti prvake po krivem. 27. Govore svoje brzda mož umen, in hladen je v duhu mož pameten. 28. Tudi neumni, čemir- nostoji, ima sezamodre- ga; če stiska ustnice svo¬ je, za razumnega. XVIII. P O GLAV JE. 1. Po poželenji išče na- glež; v vse, kar je, vti¬ ka se. 2. Ne veseli se bedak umnosti, nego tistega, kar biva v srci nj egovem. 3. Ko pride krivični, pri¬ de tudi zaničevanje, in z nečastnim sramota. 4. Vode globoke so be¬ sede iz ust vrlega moža; hudournik bruhajoč mo¬ drega vrelec. 5. Potegniti se za kri¬ vičnega ni dobro, pravič¬ nega pahniti v sodbi. 6. Govori bedaka napra¬ vijo prepir, in usta nje¬ gova prikličejo tepež. PREGOVORI. 7. Usta bedakova so mu v pogubo, in ustnice nje¬ gove zadrge njegovemu življenju. 8. Podpihovalca besede podobne so besedam nj ih, ki so mnogokrat pobiti; vendar sezajo v notra¬ njost telesa. 9. Tudi kdor ravna ne¬ marno v delu svojem, bratje zapravljivcu. 10. Stolp močan Je ime Gospodovo; tja priteče pravični ter se stavi na višavo. 11. Bogatega blago je kakor, mesto trdno nje¬ govo, in kakor zid vzvi¬ šen v misli njegovi, 12. Preduo se stare, spne se srce moževo: pred častjo pa ide poniž¬ nost. 13. Odgovoriti kaj, ko ni še slišal, neumno je človeku in sramotno. 14. Duh moški prenaša bridkost njegovo; duh pa potrt kdo bi povzdignil? 15. Srce razumnega ima znanje, in modrih uho išče znanja. 16. Dar človekov razširi mu pot, in pripelje ga pred obličje prvakov. ! 29 17. Pravičen se vidi, kdor je prvi v pravdi svoji, dokler ne pride bližnji njegov ter ga pre¬ išče sodnik. 18. Prepire konča kocka in med močnimi razsoja. 19. Brat z grehom raz¬ dražen je močneji od trd¬ nega mesta, in prepiri njih so, kakor zapah gra¬ da. 20. Ust svojih sadu na¬ siti se vsakega trebuh; s pridelkom ustnic svojih vsak se nasiti. 21. Smrt inživljenje sta jeziku v oblasti; po tem kakor ga kdo rad rabi, jedel bode sad njegov. 22. Kaj dobrega dobi, kdor dobi ženo, in sre¬ čo da mu blagovoljnost od Gospoda. 23. Milosti prosi ubožec, bogati pa govori osorno. 24. Možu, kateri ima pri- jatelje, bodi mari prija¬ teljstvo: prijatelj nam¬ reč je zvestejši od brata, XIX. POGLAVJE. 1. Boljši ubogi, ki hodi nedolžno, od spačenega v ustnicah svojih, kateri je bedak. PREGOVORI. 30 2. Enako greši, kogar srce ne loči, kar ni do¬ bro, in pa kdor je nagel z nogami. 3. Neumnost človekova prevrača pot njegov, in proti Gospodu srdi se srce njegovo. 4. Blago daj e prij atelj ev mnogo; siromak pa se loči odprijatelja svojega. o. Kriva priča ne bode brez kazni; in kdor laži govori, ne bode ubežal. 6. Mnogi molijo obličje prvakovo, in vsak prija¬ telj drži se moža rado¬ darnega. 7. Vsi bratje ubozega sovražijoga;kolikanj bolj se ga ogibljejo tovariši njegovi? Ko pritiska z besedami, ni jih. 8. Srce ima v oblasti, kdor ljubi samega sebe; kdor pazi na umnost, do¬ segel bode dobro. 9. Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor laži govori, bode poginil. 10. Bedaku ne pristoji razveseljevanje; mnogo manj hlapcu gospodovati prvakom. 11. Razum človekov de¬ la ga potrpežljivega; in na čast mu je izpregle- dati pregrešek. 12. Kakor rjovenje mla¬ dega leva nevolja kralje¬ va; a kakor rosa nad tra¬ vo blagovoljnost njego¬ va. 13. Preglavice vir je o- četu svojemu sin bedak, in kapanj e neprestano že¬ ne prepiri. 14. Hiša in blago je po¬ sest očetova; od Gospo¬ da pa je umna žena. 15. Lena, zaspana in zvi- j ačna duša bode stradala. 16. Kdor drži zapoved, ohrani samega sebe; kdor zaničuj e pota svoj a, umrl bode kaznovan. 17. Gospodu posoja, kdor milostno deli siro¬ maku; in dobroto njego¬ vo bode mu povrnil. 18. Strahuj sina svoje¬ ga, dokler je upanje; in v pogubonjegovo ne pri¬ zanašaj srce tvoje. 19. Hud bodi v togoti, ko prizanašaš kazen, češ, ako oprostiš, da bodeš potlej huje kaznoval. 20. Poslušaj svet, in sprejmi poduk, da bodeš kedaj moder. 21. Mnogo misli je v PREGOVORI. vsacegasrci; svet pa sam Gospodov bode stal. 22. Kar naj živo želi člo¬ vek, to je dobrotljivost njegova; a boljši je ubo¬ gi od moža lažnjivega. 23. Strah Gospodov je za življenje; ker sit pre¬ biva, kdor ga ima, in zlo ga ne obišče. 24. Skrito ima lenuh ro- kosvojo vrokavusvojem, še k ustom je ne prinese. 25. Ce udariš zasmeho- valca, bode abotni raz¬ umen; in če posvariš pa¬ metnega, umelbode zna¬ nje. 26.0 četa uničuj e, mater podi sin ostuden in sra¬ moten. 27. Jenjaj, sin moj, da poslušaš poduk, zavijati od znanja besed. 28. Priča malopridna zasmehuje pravico; tako požira krivica krivičnih usta. 29. Pripravljene sov ti¬ ste zasmehovalce sodbe, in razbijanje hrbtu be¬ dakov. XX. POGLAVJE. l.Zasmehovalecjevino, razgrajalec pijača opoj- 31 na; zato kdorkoli v njej tava, ni moder. 2. Kakor rjovenje mla¬ dega leva strah kraljev, vkogar ga togota zažene, grešil bode zoper življe¬ nje svoje. 3. Na čast je možu odje- njati od prepira; kdor¬ koli pa je neumen, bode se vtikal. 4. Kdor zaradi zime len ne orje, beračil bode po¬ leti, ko ne bode ničesar. 5. Vode globoke naklep v srci moža; vendar mož razumen ga zajme. 6. Naj več lj udi hvali vsak svojo dobrotljivost; mo¬ ža pa vseskozi resničnega kdo najde? 7. Neprestano hodi v ne¬ dolžnosti svoji pravični; srečni otroci njegovi za njim. 8. Kralj sedeč na sod- njem stolu veja z očmi svojimi vse hudo. 9. Kdo bi mogel reči: Očistil sem srce svoje, čist sem svojega greha? 10. Različne uteži in različne mere gnjusoba Gospodu enako oboje. 11. Po dejanjih svojih daj se spoznati tudi de- PREGOVORI. 32 ček, je li čisto in jeli pra¬ vo delo njegovo. 12. Uho, ki sliši, in oko, ki vidi, Gospod je oboje enako naredil. 13. Ne ljubi spanja, da ne obožaš; odpri oči svo¬ je, nasiti se kruha. 14. Prav slabo je, pra¬ vi kupec; ali ko je odšel, tedaj samega sebe hvali. 15. Zlata je in biserov obilo; ali najdražje oro¬ dje je ustnic razumnih. 16. Vzemi obleko njega, ki je bil porok za tujca; in kdor je porok za tuj¬ ko, rubi ga. , 17. Sladek je možu laž- njivosti kruh; ali pozne¬ je napolnijo se s peskom usta njegova. 18. Z mislimi se utrdi v posvetovanji, z razumni¬ mi sveti vojskuj se. 19. Z njim, ki razodeva skrivnost, ki hodi z obre¬ kovanjem, in z njim, ki ga zapeljujejo ustnice njegove, ne druži se. 20. Njemu, ki preklinja svojega očeta ali mater svojo, ugasnilabode sve- tilnica v črnih teminah. 21. Premoženje nagrab¬ ljeno se žačetka ne bode se tudi blagoslavljalo na konci svojem. 22. Ne reci: Povrnil bo¬ dem hudo; čakaj Gospo¬ da in rešil te bode. 23. Gnjusoba so Gospo¬ du različne uteži; in teht¬ nica kriva stvar ni dobra. 24. Od Gospoda so sto¬ pinje moževe; človek pa kaj umenjegovegapota? 25. Zadrga je človeku požirati sveto in popra- šavati po obljubah. 26. Krivične veja kralj moder, potem ko je vanje obrnil kolo. 27. Svetilnica Gospodo¬ va duša človeška, preis¬ kuje vso notranjost te¬ lesa. 28. Dobrotljivost inzve- stoba stražiti kralja; in z dobrotljivostjo vzdržu¬ je prestol svoj. 29. Dika mladeničem so njih moči in starčkom čast siva glava. 30. Proge in rane so strgalo zahudobnega, in udarci, ki gredo do živega. XXI. POGLAVJE. 1. Kakor vodnipotokije srce kraljevo v roki Go- PREGOVORI. 33 spodovi; kamorkoli hoče, nagne ga. 2. Na vsakem potu vidi se mož pošten v svojih očeh; ali srca tehta Go¬ spod. 3. Po pravičnosti ravna¬ ti in pravici ljubše je Go¬ spodu nego daritev. 4. Viškanje oči in pre- širnost srca, oranje kri¬ vičnih je greh. 5. Misli marljivega so samo v korist; naglega pa vse v pogubo. 6. Zakladi nabrani z laž- njivim jezikom so niče- murnost zagnana ljudi, ki iščejo smrti. 7. Silovitost krivičnih bode jih razdejala, ker se branijo ravnati po pra¬ vici. 8. Kdorkoli je na potu svojem nestanoviten, on je tuj; čist pa, čegar de¬ lo je pravo. 9. Boljše je prebivati v strešnem kotu, nego z ženoprepirljivoinvskup- ni hiši. 10. Krivičnega srce želi hudega; prijeten se mu ne zdi bližnji v očeh nje¬ govih. 11 .Ko se kaznuj e zas me- hovalec, spametuje se a- botni,inkosez umnostjo napolni modri, prejme znanje. 12. Z umnostjo napol¬ njuje pravičnega pri hi¬ ši krivičnega, kdor zvrne krivične v njih zlo. 13. Kdor maši uho svo¬ je pred vpitjem siroma¬ ka, bode tudi sam vpil, ali ne bode se uslišal. 14. Dar na skrivnem po¬ dere jezo, in darilo v ne- driji togoto silno. 15. Veselje je pravične¬ mu delati pravico, a v po¬ gubo njim, ki doprina- šajo krivico. 16. Človek, ki zaide od umnosti pota,počivalbo- de v družbi mrtvih. 17. Mož potreben bode, kdor ljubi veselje; kdor ljubi vino in mazilo, ne bode bogat, 18. Odkupnina za pra¬ vičnega bode krivični, in na mestu poštenih izda¬ jalec. 19. Boljše je prebivati v puščave deželi, nego g ženo prepirlj ivo in togot¬ no. 20. Zaklad predrag in mazilo je v modrega pre- 3 PREGOVORI. 34 bivališči; človek pabedak ga pogoltne. 21. Kdor kodizapravič- nostjo in dobrotlj ivostj o, doseže življenje, pravico in čast. 22. V mogočnih mesto pride modri, in razdene njegovega zaupanjamoč. 23. Kdor pazi na usta svojainjeziksvoj, ohrani stiske dušo svojo. 24. Prevzetnik,trdovrat- nik, zasmehovalec ime je tistemu, ki prevzetno ravna v togoti. 25. Lenega želja da mu smrt, ker se roke njego¬ ve branijo dela. 26. Ves dan ga je sama želja; pravični pa daj e in ne stiska. 27. Krivičnih daritev je gnjusoba; kolikanj bolj, fcojo pregrešno daruje! 28. Krivična priča po¬ gine ; mož pa, ki posluša, govoril bode večno. 29. Nesramnega obličja je krivični; pošteni pa sam poravnava vsak svoj pot. 30. Ni modrosti, nizna- nja in ni sveta proti Go¬ spodu. 31. Konja pripravlja¬ jo na boja dan; ali zma¬ ga sama je Gospodova. XXII. POGLAVJE. 1. Gorše dobro ime od obilega bogastva, boljša od srebra in zlata priljub- ljenost. 2. Bogati in ubogi se sre¬ čujeta, vse te dela Go¬ spod. 3. Razumni vidi hudo naprej ter se skrije; a- botni pa gredo mimo ter se pokore. 4. Krotkosti plačilo se strahom Gospodovim so bogastvo in čast in živ¬ ljenje. 5. Trnje, zadrge so na spačenega potu; kdor pa¬ zi na dušo svojo, bode da¬ leč od njih. T.Podučuj dečkapo last¬ nosti poti njegove; tudi ko se bode silno postaral, krenil ne bode od nje. 7. Bogatin gospoduje ubogim, in hlapec posta¬ ne, kdor jemlje na poso¬ do, možu, ki posojuje. 8. Kdor seje krivico, žel bode nadlogo; in po šibi norosti svoje bode pogi¬ nil. 9. Kdor je dobrega oče- PREGOVORI. sa, on bode blagoslov¬ ljen, ko bode dal od kru¬ ha svojega siromaku. 10. Ce izpahneš zasme- hovalca, izide vred pre¬ pir; ter pravde bode ko- 1 nec in sramote. 11. Kdor ljubi srca či¬ stost, bode po prijetnosti ustnic njegovih kralj pri¬ jatelj njegov. 12. Oči Gospodove stra¬ žijo znanje; kar je pa iz- dajalčevo, podira. 13. Lenuh pravi: Levje zunaj; sreditrga biuteg- nil biti umorjen. 14. Jama globokaso tujk usta; kdor je gnjusoba Gospodu, zvrne se vanjo. 15. Neumnost, pripeto dečkovemu srcu, njo bo¬ de strahovanja šiba od¬ pravila daleč od njega. 16. Kdor zatira siroma¬ ka, da bi pomnožil imo- vino svojo, in kdor daje bogatinu, pride samo v siromaštvo. 17. Nagni uho svoje ter poslušaj modrih besede, in srce svoj e obrni k mo¬ jemu znanju; 18. Ker prijetno bode, če ohraniš to v telesu svo¬ jem ; če bode pripravlj eno 35 vkup na ustnicah tvojih. 19. Bodi v Gospodu zaupanje tvoje, in kar ti danes naznanjam, stori tudi ti. 20. Ali ti nisem pisal preizvrstnega v svetih in spoznanji? 21. Naznanjajoč ti, kar je gotovo, besede resnič¬ ne, da odgovarjaš zbese- damiresnico njim, kibo- do pošiljali k tebi? 22. Ne pleni siromaka zato, ker je siromak; in ne stiskaj ubogega med vrati. 23. Ker Gospod se po¬ teza zanje, in plenil bode dušo njih, kateri jih ple¬ nijo. 24. Neimej prijateljstva z naglojeznim, in s togot¬ nim ne druži se; 25. Da se ne učiš potov njegovih, indohišzadrgo samemu sebi. 26. Ne bodi izmed njih, ki v roko bijejo; izmed njih, ki poroštvujejo za dolgove. 27. Ko bi ti ne imel kaj vrniti, zakaj bi jemal le¬ žišče tvoje od tebe? 28. Ne premikaj stare¬ ga mejnika, katerega so 3 * 36 PREGOVORI. postavili pradedje tvoji. 29.Ali si videlmožaprid- negavdelusvojem? pred kralji bode stal. stal ne bode pred nizkimi. XXIII. POGLAVJE. 1. Kader bodeš sedel z gospodom pri jedi, pazi pridno kaj,postaviš pred se; 2. Drugače bi nastavil nož na goltanec svoj, ko bi bil poželjivosti poln. 3. Ne poželi slaščic nje¬ govih; jed je namreč laž- njiva. 4. Netrudise, dabiobo- gatel; od razumnosti svo¬ je odjenjaj. 5. Ali bodeš storil, da letajo oči tvoje na to, če¬ sar skoraj ne bode? Ker res dela si peroti, kakor orel zleti proti nebu. 6. Ne uživaj jedi njega, ki ima oko nevoščljivo; in ne poželi slaščic njego¬ vih ; 7. Kajti kakor te čisla v srci svojem, tako je ona jed; jej in pij, poreče ti, ali srce njegovo ni s te¬ boj. 8. Grižljaj svoj, katere¬ ga si pojedel, tistega bo- dešdalodsebe,kobodešiz- pridilnajprijetnejšestva- ri svoje. 9. Ko posluša bedak, ne govori: ker zaničeval te bode z razumnostjo tvo¬ jih besed. 10. Ne premikaj starega mejnika, in njiv sirot ne napadaj. 11. Ker maščevalec njih močnibode sampotegnil se zanje zoper tebe. 12. Nagnikpoduku srce svoje in ušesa svojakzna- nja besedam. 13. Ne odtezajdečkustra- hovanja; ko ga bodeš u- daril se šibo, me umrje. 14. Ti ga udari se šibo, in dušo njegovo otmeš od groba. 15. Sin moj, če jemodro srce tvoje, veselilo se bo¬ de moje srce, tudi jaz; 16. In radovale se bodo ledvice moj e,ko bodo pra¬ vo govorile ustnice tvoje. 17. Srce tvoje naj ne tek¬ muje z grešniki, nego z njimi, ki se boje Gospo¬ da ves dan. 18. Ker je namreč pla¬ čilo, pričakovanje tvoje se gotovo ne iztrebi. 19. Poslušaj ti, sinmoj, PREGOVORI. in bodi moder in ravnaj po tem potu srce svoje. 20. Ne bodi izmed njih, ki so vina pijani, in po¬ nočnjakov, ki se polnijo z mesom. 21. Kerpijanecinponoč- njak postane ubožen; in s cunjami se oblači za¬ spanec. 22. Poslušaj očeta svo¬ jega, ki te je rodil; in ne zaničuj, ko se bode posta¬ rala, matere svoje. 23. Resnico kupi in ne prodajaj modrosti in uka in razumnosti. 24. Silno se raduje pra¬ vičnega oče; modrega ro¬ ditelj veseli se njega. 25. Veseli se oče tvoj in mati tvoja, in raduj se roditeljica tvoja. 26. Daj mi, sin moj, srce svoje; in oči tvoje naj skrbno stražijo pota mo¬ ja. 27. Ker jama globoka je kurba, in tesen vodnjak tujka. 28.In onakakorrazboj- nikpieži, in izdajalce pri¬ meta ljudem. 29. Komu gorje? komu oh? čegavi prepiri? če- gava jezičnost? čegave 37 rane brez kazni? čegava oči rudečica? 30. Njih, ki sedevajo pri vinu. ki hodijo iskat me¬ šanega vina. 31. Ne glej vina, ko ru¬ meni; ko kaže v kozarci barvo svojo, neprestano teče pregladko; 82. Naposled bode piči¬ lo kakor kača, in zbodlo kakor gad. 33. Oči tvoje bodo gle¬ dale po tujkah, in srce tvoje bode govorilo ne¬ marnosti. 34. In bodeš kakor kdor leži sredi morja, in kakor kdor leži na vrhu jadrni- ka. 35. Ko se me bili, pore¬ češ, ni me bolelo; ko so me suvali, nisem čutil. Ko se zbudim, nadalj e val bo¬ dem, dalje popraševal po njem. XXIV. POGLAVJE. 1. Ne tekmuj z nevošč¬ ljivci, in ne želi bivati z njimi. 2. Ker na pogubo misli njih srce, in nadlego go¬ vore njih ustnice. 3. Zmodrostjozidajsehi- ša, inzumnostjo seutrdi. PREGOVORI. 38 4. In se znanjem se na¬ polnijo hrami, z vsem blagom dragim in prijet¬ nim. 5. Mož modri je z moč¬ jo, in mož učeni žrtvuje krepost. 6. Ker z umnimi sveti bodeš sevojskoval,inbla- ginjo pridobil z množico svetovalcev. 7. Previsoka je neum¬ nemu modrost; pri vra¬ tih ne odpre svojih ust. 8. Kdor misli kaj hude¬ ga storiti, on se imenuje prehudobnež. 9. Pregreha neumnega se obsoja; zasmehoval- čevapa je vsakemu gnju- soba. _ 10. Ce ti srce upada v čas stiske, na malem bo¬ de krepost tvoja. 11. Otmi njih, ki se vle- čejovsmrt; ker kateri za¬ vijajo v uboj, ali bise jih ogibal? 12. Če praviš: Glej, ne vemo, kaj je to; ali ne bo¬ de znal on, ki srca preteh¬ tava, in on, ki hrani du¬ šo tvojo, bode spoznal in povrnil vsakemu po delu njegovem. 13. Jej med, sin moj, ker je dober; in strd slad¬ ko tvojemu grlu. 14. Tako je modrosti spoznanje duši tvoji, če ga zadobiš, bode gotovo plačilo, in pričakovanje tvoje se ne iztrebi. 15. Nepreži, okrivičnik. n apravičnega prebivališ¬ če, ne razdevaj ležišča njegovega. 16. Ker sedemkrat naj pade pravični, vendar vstane; krivični pa sepo- greznejo v zlo. 17. Ko pade sovražnik tvoj, ne veseli se; in ko sezgrudi, neraduj sesrce tvoje; 18. Da ne zagleda Go¬ spod in se ne vidi hudo v očeh njegovih ter ne obrne od njega v tebe je¬ ze svoje. 19. Ne razsrdi se zaradi hudodelnikov, ne zavidaj krivičnih; 20. Ker konec ne bode hudega, nego krivičnih svetilnica ugasne. 21. Boj se Gospoda, sin moj, in kralj a; in ne dru¬ ži se z raznimi. 22. Ker hipoma vstane njih nesreča, in pogubo njih obeh kdo pozna? PREGOVORI. 39 23. Tudi to za modre: Spoznati osebo v sodbi ni dobro. 24. Kdor pravi krivič¬ nemu : Pravičen si, klela ga bodo ljudstva, stu¬ dili narodi. 25. Strahujočim pa bo¬ de prijetno, in pride jim blagoslov dobrih. 26. Ustne bo poljubil njegove, kdor odgovarja besede prave. 27. Opravi zunaj delo svoje, in pripravi si ga na polji; potembodeštu¬ di zidal hišo svojo. 28. Ne bodi brez sile pri¬ ča zoper bližnjega svoje¬ ga, in ne vedi se abotno z ustnicami svojimi. 29. Ne govori: Kakor mi je storil, tako mu sto¬ rim; tistemu možu povr¬ nem po delu njegovem. 30. Sel sem mimo polja lenega moža, in mimo vi¬ nograda moža brezum¬ nega : 31. Pa glej, vstal je bil po njem vsem plevel, s koprivami j e bilo pokrito površje njegovo; in ogra¬ ja njegova kamenena bi¬ la je podrta. 32. Ko sem to videl, po¬ mislil sem; ko sem gle¬ dal, posnel sem nauk: 33. Malo zaspati, malo zadremati, malo roke sklenivši ležati, 34. V tem pride, kakor popotnik uren, uboštvo tvoje; in potreba tvoja kakor mož oščitan. XXV. POGLAVJE. 1. Tudi ti so pregovori Salomonovi, katere so nabrali ljudje Ezekija, kralja Judovega. 2. Čast božja je skrivati reč, čast pa kraljev izsle- dovati jo. 3. Kakor nebu višine in zemlji globočine, tako ni kralju preiskati srca. 4. Vzemi srebru žlindro, prikaže se zlatarju po¬ soda; 5. Vzemi krivičnega kra¬ lju izpred oči, utrdi se s pravico prestol njtgov. 6. Ne prisvajaj si časti pred kraljem, in ne sto¬ paj na prvakov mesto. 7. Ker bolje je, da se ti reče: Pomakni se sem gor, nego, da se ponižaš pred poglavarjem, kar vidijo oči tvoje. PREGOVORI. 40 8. Ne spuščaj se naglo v prepir; poglej, kaj ho¬ češ storiti naposled, ko te sramoti bližnji tvoj. 9. Pravdo svojo pravdaj z bližnjim svojim, ali skrivnosti druzegane od¬ krivaj ; 10. Da te ne osramoti, kdor sliši, in da ne bode nečasttvoja nepreklicna. 11. Zlatajabolkas srebr¬ nimi podobami, beseda prilično rečena. 12. Zlat ovratnik in o- kras iz zlata odličnega je svaritelj moder pred po¬ slušajočim ušesom. 13. Kakor snežno hladi¬ lo ob žetve času, posla¬ nec zvest pošiljajočim; ker dušo gospodov svo¬ jih oživlja. 14. Oblaki in veter brez dežja—mož,kateri se po¬ naša z darom lažnjivim. 15. S potrpežljivostjo se pridobi vodnik, in je¬ zik mehak koščeno zdro¬ bi. 16. Ko najdeš medu, jej ! kar ti je dosti, da se ga ne nasitiš ter ga izblju- ješ. 17. Pridno zadržuj nogo svojo od bližnjega svoje¬ ga hiše, da se te ne nasi¬ ti in te črti. 18. Kakor kladivce in meč in pušica ostra — mož, ki priča krivo zoper bližnjega svojega. 19. Kakor zob zdrobljen in noga zvinjena, je za¬ upanje v izdajalca v sti¬ ske dan. 20. Kakor kdor dene obleko nase o času mra¬ za, ali ocet na pepelik; tako kdor pesmi poje ža¬ lostnemu srcu. 21. Če je sovražnik tvoj lačen, siti ga s kruhom; in če je žejen, daj mu vo¬ de piti. 22. Ker žarjavice bodeš nakopičil na glavo nje¬ govo, in Gospod ti bode povrnil. 23. Kakor sever dež ro¬ di, tako jezik hinavski li¬ ce nejevoljno. 24. Boljše jeprebivati v strešnem kotu, nego z že¬ no prepirljivo in v hiši vkupni. 25. Kakor mrzle vode proti duši onemogli, ta¬ ko kaj dobrega slišati iz dalnje dežele. 26. Kakor studenec z nogo skaljen, ali vrelec PREGOVORI. izprijen, je pravični, ka¬ teri omahne pred krivič¬ nim. 27. Pojesti preveč medu ni dobro; tako preiska- vati čast svoj o nepošteno. 28. Kakor mesto razru¬ šeno brez zidu, tako kdor nima duha svojega v ob¬ lasti. XXVI. POGLAVJE. 1. Kakor sneg poletju, in kakor dež žetvi, tako ne pristoji neumnemu čast. 2. Kakor tičica, ki tava, kakor lastovka, ki se iz- preletava, tako kletev ne¬ zaslužena ne doide. 3. Kakor konju bič, oslu uzda, takobedakovhrbtu šiba. 4. Ne odgovarjaj beda¬ ku po neumnosti njego¬ vi, da mu ne bodeš tudi ti enak. 5.0dgovarjaj bedaku po neumnosti njegovi, dane bode moder v svojih očeh. 6. Kakor kdor si noge odbije, tako bode silovi¬ tosti kazenizpil.kdorpo- šilja po bedaku besede. 7. Vzemite škornje viso- 41 ke šepcu in pregovor, ki je v bedakov ustih. 8. Kakor kdor kamen po¬ loži na metalnico, tako kdorčastizkazujebedaku. 9. Kakor trn, ki pride pi¬ janemu v roko, tako v bedakov ustih pregovor. 10. Prehudo žali vse, kdor daje plačilo bedaku, in kdor daje plačilo mi¬ mo gredočim. 11. Kakor se pes vrne k izbljuvi svoji, tako be¬ dak ponavlja neumnost svojo. 12. Ali si videl moža mo¬ drega v očeh njegovih? Pričakovanje j e od beda¬ ka bolje nego od njega. 13. Lenuh govori: Lev groženje na potu; lev na cestah. 14. Vrata se vrte na te¬ čaji svojem; tako lenuh na postelji svoji. 15. Skrito ima lenuh ro¬ ko s voj o v rokavu svoj em; ko jo prinaša k ustom svojim, peša. 16. Modrejši lenuh vs vo- jih očeh, negOMjiftsedem, ki ga kličejo v odgovor. 17. Za ušesa prime psa, kdor se mimo grede to- PREGOVORI. 42 goti o pravdi ne svoji. 18. Brezumen, kdor me¬ če strele ognjene, pušice in smrt; 19. Tako, kdorkoli go¬ ljufa bližnjega svojega in pravi: Ali se nisem s mi- jal? 20. Kakor ko poidejo drva, ogenj ugasne, ta¬ ko ko ni podpihovalca, molči prepir. 21. Kakor ogel pri žar- javici in drva pri ognji, tako mož prepirljiv, da vname prepir. 22. Besede podpihoval- čeve podobne so besedam njih, ki so mnogokrat stolčeni; vendar one se- zajo noter v telo. 23. Kakor srebrna žlin¬ dra na prsteni posodi, tako so ustnice, ki pre¬ ganjajo, in srce hudob¬ no. 24. Z ustnicami svojimi se druzega dela sovraž¬ nik, ko v osrčji svojem pripravlja zvijačo. 25. Ko bodeprijeten de¬ lal glas svoj, neupaj mu; ker sedem gnjusob je v srci njegovem. 26. Sovraštvo krije go¬ ljufijo, ali razodelasebo- de hudobija njegova v zboru. 27. Kdor koplje jamo, vanjo pade; in kdor ka¬ men vali, nanj sepovrne. 28. Mož z lažnjivim je¬ zikom sovraži, kogar ho¬ če zdrobiti, in z usti me¬ denimi pahne. XXVII. POGLAVJE. 1. Ne ponašaj se z ju- trajšnjim dnem, ker ne veš, kaj bode dan rodil. 2. Hvalijo te naj tujca usta. ne pa usta tvoja; druzega, ne pa ustnice tvoje. 3. Kamena teža je in peska breme ; ali neum¬ nega nejevolja težja od teh obeh. 4. Grozovita je togota in jeza kipeča; ali kdo naj obstane^pred nevošč¬ ljivostjo? 5. Boljše svarjenje očit¬ no nego pokrita ljube¬ zen. 6. Zveste so prijatelja rane, ogiblji pa se so¬ vražnikovih poljubov. 7. Duša sita tepta sa¬ tovje; lačni pa duši slad¬ ko je vse grenko. PREGOVORI. 8. Kakor tičica, ki tava od svojega gnezda; tako mož, ki tava od svojega mesta. 9. Kakor mazilo in di¬ šava razveseljuje srce, ta- koprij atelj as voj ega slad- kostbolj negolastni sklep. 10. Prijatelja svojega in očeta svojega prijatelja nezapusti, invbratasvo- jega hišo ne vhajaj o ča¬ su nesreče svoje; boljši je sosed bližnji od dal- njega brata. 11. Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da bodem mogel odgovor dajati njemu,kateri bi mi kaj očital. 12. Razumni, ko vidi na¬ prej zlo, skrije se; abotni gredo mimo ter sepokore. 13. Vzemi obleko njega, kateri je bil porok za tuj¬ ca; in kdor je za tujko porok, rubi ga. 14. In kdorblagoslavlja prij atelj a svoj ega na glas zjutraj, ko zgodaj vstane, štelo se mu bode za pre¬ klinjanje. 15. Kaplja, ki ne jenja, o času dežja prehudega, in žena prepirljiva, ste si enaki. 43 16. Kdor jo skriva, skril biveter, kakor mazilo des¬ nice njegove, izda se. 17. Kakor železo z žele¬ zom mož ostri, tako ostri moža prijatelja njegove¬ ga obličje. 18. Kdor smokvo hrani, jedel bode sad njen; ta¬ ko kdor gleda na gospo¬ da svojega, bode se ča¬ stil. 19. Kakor v vodi obraz obrazu, tako srce člove¬ ka enega drugemu. 20. Grob in poguba se ne nasitita; tako se ne nasitijo oči človeške. 21. Topilna posoda za srebro, in peč za zlato; s kratka: vsaka reč po pro- pisu hvale njene. 22. Ko bi neumnega v stopi s pšenom stolkel z betom, ne šla bi neum¬ nost njegova od njega. 23. Skrbno pregleduj stan živine svoje; pazi na čede_; 24. Kajti je li vekomaj moč in bode li venčanje od roda do roda? 25. Takoj ko se prikaže seno, in se zagledanežna zelenjava, nabirajo se ze¬ lišča gorska. PREGOVORI. 44 26. Jagnjeta za obleko tvoj o in kup za njivo koz- liei. 27. Po vrhu zadostikoz- jega mleka za hrano tvo¬ jo, za družine tvoje bra¬ no, in živež deklicam tvo¬ jim. XXVIII. POGLAVJE. 1. Krivični beži, ko ga nihče ne preganja; pra¬ vični pa so podobni mla¬ demu levu brez straha. 2. Kjer za odpadanjem boleha dežela, mnogo je knezov njenih; kjer pa je človek razumen in iz¬ kušen, podaljša stanje. 3. Mož ubožen, ki tare siromake, po dobenjedei- ju, ki razgraja, tako da ni kruha. 4. Kateri zapuščajo po¬ stavo, hvalijo krivične; kateri pa se drže posta¬ ve, sprijemajo se z njimi. 5. Ljudje hudemu vda¬ ni ne gledajo na pravico; kateri pa iščejo Gospoda, gledajo na vse. 6. Boljši je ubogi, ki ho¬ di nedolžno, nego spače¬ ni, ki se zvija sem ter tja, če je še tako bogat. | 7. Kdor hrani postavo, ! sin je razumen; kdor se j pa druži s ponočnjaki, deia sramoto očetu svo¬ jemu. 8. Kdorblago svoj e mno¬ ži z odrtijo in obrestmi, nabiral ga bode njemu, ki bode milostno delil si¬ romakom. 9. Kdor odvrača uho svo¬ je, da ne sliši postave, njegova molitev tudi je gnjusoba. 10. Kdor zapeljuje po¬ štene na slabo pot, pade sam v svojo jamo; ne¬ dolžni pa bodo imeli do¬ bro. 11. Moder se vidi v o- čeh svojih bogati mož; ali siromak razumni ga pregleda. 12. Ko se radujejo pra¬ vični, čast je obilna; ko se pa povzdignejokrivič- ni, preiskuje se človek. 13. Kdor pokriva pre- greške svoje, nebode imel sreče; kdor pa se jih ob¬ toži in jih popusti, zado- bode usmiljenje. 14. Blagor človeku, ki je silno v strahu vedno; kdor pa okameni srce svo¬ je, zvrne se v nesrečo. PREG 15. Kakor lev rujoveč in medved, ki sem ter tj a le¬ ta, je gospodovalec kri¬ vičen siromaškemu ljud¬ stvu. 16. Voditelj brez vsega razuma silno zatira; kdor pa sovraži dobiček, po¬ daljšal bode dni. 17. Človek zatiran za¬ voljo krvi človekove beži naj noter do jame, ne o- hranijo ga naj. 18. Kdor hodi nedolžno, rešil se bode; kdor je pa spačen na enem izmed dveh potov, zvrnil se bo¬ de nanj. 19. Kdor obdeljujezem- -Ijo svojo, nasiti se kru¬ ha; kdor pa hodi za niče- murnimi, nasiti se uboš¬ tvo. 20. Mož zvest ima obilo blagodarov; kdor pa je nagel, da bi obogatel, ne bode brez kazni. 21. Spoznati osebo ni dobro; ker za grižljaj kru¬ ha grešil bi mož. 22. Mudi se doblaga mo¬ žu z nevoščljivim oče¬ som, ali ne ve, da mu pri¬ de potreba. 23. Kdor svari človeka, da gre za menoj, zado- OVORI. 45 bode hvalo prej, nego kdor sedobrika z jezikom. 24. Kdorpleni očeta svo¬ jega ali mater svojo ter pravi: Ni greh, tovariš je možu ubijalcu. 25. Preširni v srci svo¬ jem vnema prepir, kdor pa zaupa Gospodu, bode se debelil. 26. Kdor zaupa srcu svo¬ jemu, je bedak; kdor pa hodi modro, on se bode rešil. 27. Kdor daje ubozemu, ne bode imel potrebe; kdor pa skriva oči svoje, imelbode preklinjanjao- bilo. 28. Ko se povzdignejo krivični, skriva se člo¬ vek; ko pa pogibljejo o- ni, množijo se pravični. XXIX. POGLAVJE; 1. Mož, kateri večkrat posvarjen postane trdo¬ vraten, zdrobi se naglo- ma, tako da ne bode zdra¬ vila. 2. Ko se množijo pravič¬ ni, veseli se ljudstvo; ko pa gospoduje krivični, ljudstvo zdihuje. 3. Mož, kiljuhi modrost, 46 PREGOVORI. razveseljuje očeta svoje¬ ga; kateri pa se druži s kurbami, zapravi blago. 4. Kralj sesodboutrjuje deželo; mož pa, ki preje¬ ma dariponujane, razde- va jo. 5. Mož, kateri se prili¬ zuje prijatelju svojemu, razpenja mrežo nogam njegovim. 6. V grehu moža hudob¬ nega je zadrga; pravični pa prepeva in je vesel. 7. Pravični spoznava pravdo siromakov; kri¬ vični se ne zmeni, da bi jo spoznal. 8. Ljudje zasmehovalci zažigajo mesto; modri pa odvračajo jezo. 9. Moder mož, če sepre- govarja z možem neum¬ nim, naj se jezi, naj se sjneje, vendar ninobene- ga miru. 10. Ljudjekrvoželjniso- vražijo nedolžnega; po¬ šteni pa ga iščejo. 11. Ves duh svoj kaže bedak, modri pa ga za- duša. 12. Gospoda, kateri pa¬ zi na lažnjivosti besede, hlapci so vsi krivični. 18. Nevedni in pridni se srečujeta; obeh oči raz¬ svetljuje Gospod. 14. Kralja, kateri zvesto sodi siromake, prestol utrjuje se vekomaj. 15. Šiba in strahovanje daje modrost; deček pa sam sebi prepuščen sra¬ moti mater svojo. 16. Ko rastejo krivični, raste greh; pravični pa vidijo njih padec. 17. Strahuj sina svoje¬ ga, in pokoj ti bode da¬ jal; dajal bode tudi ra¬ dost duši tvoji. 18. Konirazodenja, sla¬ či se ljudstvo; kdor pa se drži postave, o blagor mu! 19. Z besedami se ne strahuje hlapec; ko ume, vendar ne odgovarja. 20. Videl si moža nagle¬ ga v besedah svojih; pri¬ čakovanje od bedaka je bolje nego od njega. 21. Kdor mekužno od mladega vzreja svojega hlapca, bode slednjič brez otrok. 22. Naglojezni zdražbo dela; in togotni je greha poln. 23. Napuh človeka po- PREGOVORI. 47 nižuje, ponižnega pa v duhu čast vzdržuje. 24. Kdor deli s tatom, samega sebe sovraži, in kdor preklinj anj e sliši, pa ne na_znani. 25. človek strahopeten stavi si zadrgo; kdor pa zaupa Gospodu, stavi se na višavo. 26. Mnogo jih išče go¬ spodujočega obličja; ali od Gospoda je vsakega pravica. 27. Gnjusoba je pravič¬ nim krivični, in gnjuso¬ ba krivičnemu pošteni na potu. XXX. POGLAVJE. 1. Zbirka besedAgurja, Jakejevega sina; izrek možev o Itijelu. o Itijelu in Ukalu. 2. Ker nespameten sem jaz, od kar sem mož; in umnosti nimam človeš¬ ke; 3. In nisem se učil mo¬ drosti, in učenosti svetih reči ne poznam. 4. Kdo naj vzide na ne¬ besa in snide? Kdo naj zbira veter se svojimi pestmi? Kdo naj zveže v plašč svoj vode? Kdo naj ustanovi kake meje zem¬ lji? Katero je imenjego- vo, in katero sina njego¬ vega ime ? če veš? 5. Ves govor Božji je prečist; ščit je pribega- jočim k njemu. 6. Ne pridevaj besedam njegovim, da te ne stra¬ huje, in da se ne posta¬ viš na laž. 7. Dvojega te prosim; ne odtezaj mi, dokler ži¬ vim. 8. Ničemurnost in stvar lažnjivo odpravi daleč od mene; uboštva ali boga¬ stva ne dajaj mi; hrani me s kruhom, kolikor mi ga je odmerjenega; 9. Da se nasiten ne zla¬ žem ter rečem: Kdo je Gospod? in da obožan ne kradem, s kratka: da zlo ne rabim imena Boga svojega. 10. Ne toži hlapca pred gospodom njegovim, da te ne kolne in kriv ne ži¬ viš. 11. Neki rod kolne o- četa svojega, in matere svoje ne blagoslavlja; 12. Rod čist v svojih o- čeh, dasi ni opran nesna¬ ge svoje. PREGOVORI. 48 13. Rod, katerega oči ta¬ ko Tiskajo, in katerega trepalnice se povzdigu¬ jejo! 14. Rod, katerega oči so meči, in noži kočniki nje¬ govi, da požre uboge se zemlje, in potrebne od ljudi. 15. Razen pijavke, ki i- ma dve hčeri: Daj, daj; troje je nenasitno, da četvero, ki ne pravi: Do¬ volj: 16. Grob, in maternica zaprta; zemlja ne nasiti se voda, in ogenj ne pra¬ vi: Dovolj. 17. Oko, katero zasme¬ huje očeta, ali zameta po¬ korščino materi, ono bo¬ do izkljuvali krok arji v dolini, ali požrli ga bodo mladi orli. 18. Troje to je skrito meni, ali četvero to mi je neznano: 19. Pot orla na nebu, kače pot na skali, pot la- dije na morji globokem in moža pot k dekletu. 20. Tako je pot ženske, ki se kurba; je, potem o- briše usta svoja; na to pravi: Nisem storila kri¬ vice. 21. Pod trojim se gib¬ lje zemlja, da, pod čet¬ verim, česar ne more no¬ siti.' 22. Pod hlapcem, ko kraljuje, inneumnim, ko je sit kruha; 23. Pod zoperno zensko, ko se moži; slednjič pod deklo, ko se za dedinjo naredi po gospodinji svo¬ ji- 24. To četvero je majh¬ no, nizko; vendar je mo¬ dro, premodro: 25. Mravlje, ljudstvo slabo, ki znašajo poleti hrano svojo, 26. Gorske miši, ljud¬ stvo nejako, v skali na¬ pravljajo hišo svojo; 27. Kobilice nimajo kra¬ lj a, vendar gredo četoma vse; 28. Pajek prijema z ro¬ kami, in on je na dvorih kraljevih. 29. To troje dobro sto¬ pa, da, četvero dobro ho¬ di: 30. Starlev najmočnejši med živalmi, kateri se ne umakne nobenemu od straha; 31. Z opasanim ledjem konj, ali kozel, in kralj, PREGOVORI. 49 zoper katerega se nihče ne spenja. 32. Oe si bil neumen in si se povzdigoval, ali si kaj slabega mislil, položi roko na usta; 33. Ker kakor mleko stis¬ kano daje maslo, in nos stiskan daje kri; tako je¬ za stiskana daje prepir. XXXI. POGLAVJE. 1. Zbirka besed Lemu- ela kralja, s katerimi ga je podučevala mati nje¬ gova 2. Kaj , pravim, sin moj ? kaj pač, sin telesa moje¬ ga. in kaj, sinobljub mo¬ jih? 3. Ne dajaj ženskam mo¬ či svoje, in potov svojih njim. ki delajo, daseuni- čijo kralji. 4. Nepijonaj, oLemuel, ne pijo naj kralji vina, in gospodovalci naj ne požele pijače opojne. 5. Da ne bi, ko je pil, pozabil postave, in pre¬ obrnil pravice komu, ki je v nadlogi. 6. Dajajte pijače opoj¬ ne njemu, ki naj pogine; in vina njim, ki so brid¬ kega srca. 7. Pije naj, da pozabi uboštva svojega, in. da se nadloge svoje ne spo¬ minja dalje. 8. Odpri usta svoja za nemega, v pravdi vseh, kateri se že izročajo po¬ gubi. 9. Odpri usta svoja, so¬ di pravično; potezaj se za siromaka in potreb¬ nega; 10. Ženo vrlo kdonajde, ko visoko bisere preseza cena njena? 11. Zaupa ji srce moža njenega, in plena mu ne zmanjka. 12. Izkazuje mu dobro, ne pa slabega, vse dni svojega življenja. 13. Volne išče ali pre¬ diva in zdeljuje po volji svojih rok. 14. Podobna je ladijam trgovskim, od daleč pri¬ naša hrano svojo. 15. In vstaja, ko je še noč ter daje jed hiši svoji, in delo svojim de¬ klam. 16. V mislih ima njivo ter jo dobi; od sadu rok svojih zasaja vinograd. 17. Zmočjoopasujeledje s voj einroke s voj e utr j uj e. i PREGOVORI. 50 18. K0 pokuša, daje do¬ bro blago njeno, ne ugas¬ ne svetilnica po noči. 19. Roke svoje deva na mrežo; in roke njene drže vreteno. 20. Pest svojo odpira u- bogemu; in potrebnemu steza roke svoje. 21. Ne boji se snega za družino svojo; ker vsa družina njena oblači se z dvojno obleko. 22. Odeje si pripravlja; tančica in škrlat je obla¬ čilo njeno. 23. Znan je pri vratih mož njen, sedeč se starej- šinami dežele. 24. Tanko platno dela in prodaje, in pas izroča trgovcu. 25. Moč in lepota je ob¬ leka njena, in smeje se časom prihodnjim. 26. Usta svoja odpira modro, in blago voljnosti uk sedi na njenem jezi¬ ku. 27. Družine svoje pota pregleduje,inlenobekru- ha ne je. 28. Sinovi njeni vstaja¬ jo ter j o blagrujejo; mož njen jo hvali enako: 29. Mnoge žene so vrlo ravnale, ti pa jih vsepre- sezaš. 30. Lažnjiva je prijet¬ nost in ničeva lepota; žena v strahu Gospodo¬ vem pridobiva si sama hvalo. 31. Dajte ji od sadu nje¬ nih rok. in pri vratih naj jo hvalijo dela njena. Natisnil Adolf Holzhausen na Dunaju. PREGOVORI. I. POGLAVJE. 1. Pregovori Salomona, sinu Davidovega, kralja Izraelskega: 2. Da se zna modrost in poduk, da se umejo raz¬ umnosti besede; 3. Da se sprejema poduk umnosti,pravičnosti,pra¬ vice in vsega, kar je po¬ šteno; 4. Da se da abotnim prekanjenost, mladeniču znanje in umetalnost. 5. CujjtA modri inmnoži učenost, in razumni pri¬ dobivaj pridne svete; 6. Da uči pregovor in razlaganje, besede mo¬ drih in njih uganjke. 7. Strah Gospodov?'« za¬ četek znanja; modrost in poduk zaničujejo neum¬ ni- . 8. čuj,sinmoj,očetasvo- jega poduk; in ne zapu¬ ščaj nauka matere svoje. 9. Ker lepotija prijetna bodeta glavi tvoji, in ve¬ rižica tvojemu grlu. 10. Sin moj, ako te bodo hoteli grešniki vabiti, ne privoli. 11. Ako bi rekli: PojUi z nami, na kri prežimo, skrijmo se zoper nedolž¬ nega brez straha. 12. Pogoltnemo jih ka¬ kor grob žive, in poštene kakor idoče dol v jamo. 13. Vse drago blago za- dobomo; s plenom napol¬ nimo hiše svoje. 14. Kocko svojo vržeš nad nas; mošnja istabo- di nam vsem. 15. Sin moj, ne hodi po potu z njimi; zdržuj nogo svojo od njih steze. 16. Ker z nogami svo¬ jimi stekajo se v hudo, in kri prelivat hite. 17. Zastonj namreč raz¬ penja se mrežapredočmi vsakega tiča. l*