SI. 35.
V Trslu, v sredo 2. maja 1883.
Tcćaj V
iTi. .""«
pri [ *\ A
fe-vvrfj,
* -1 ^m
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•T ittMU J* Mtl.
•EDINOST« uhaja 2 krat na teden vsako trt« In tahet« o poludne. Gen* za v.e leto ie « Kld. ia pola leto 3 «ldM za 5etrt letalgld. KOkr. - Posamezne iV*/1	d°,'1lvaJ° Prri opramiltvu Tn v trafikah y Trat« po B> kr., v Gorici in v
AJdcvsclm poOkr. — Naroontne, reklamacije in inserate prejema Opravniltvo »vla Z on t« 5«
Vsi đoniti se pošiljajo Urriiiitv« »vi« Tarrent*« Nuova tipografija ;vsak mora bit t frankirau. Rokopisi orez posebna vrednosti se ne vračajo. — lnteratt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav ceuo; pri kratkih oglasih z drobnimi Srkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Delo, obrtnija, delalec, obrtnik-
(Predavanje g. V. D. na veselici dne 22. aprila 1883.)
(Dalje.)
Vpraša se, kaj je prav za prav delo, kaj obrtnija, kaj obrtnik, kaj nelalec?
Delo je človeško dejanje v dosego kacega namena. Ustvarjati človek v pravem pomenu besede ne more, on more temveč le naravo posiliti, da nekaj ustvari. more narave proizvode zbirati, premestiti, dati jim drugo obliko in jih tako sposobiti za človeško rabo, kar še le da takim proizvodom pravo vrednost. — Razločuje se delo, da je ali produktivno ali neproduktivno. Produktivno delo je ono, ki v resnici ustvarja iz surovin razno rabljivo blago In mu tako daje vrednost, manjšo ali večo; neproduktivno delo pa je tako, ki se nanaša le na posredovanje. Pri vsem tem pe je teško natančno razločevati, katero delo je produktivno ali neproduktivno, ker na priliko tudi stražnik, kateri je postavjjen, da čuje in straži za večo varnost delalca, da ga nobeden ne moti in mu ne zavira dela tudi tak stražnik, akoprem le okoli hodi, dela indirektno, iz česar izvira, da so potrebni razni stanovi, tudi taki, ki direktno ali nepo-srednje ne spreminjajo surovin v rabliive predmete, in da je prav za prav vsak človek manj ali več delalec: posebno važen delalec pa je oni, ki se svojim umom izmisli nove praktične naprave in orodja, katerih se potem v veliko korist poslužuje vse človeštvo. Nekateri tudi delajo razloček mej duševnim in ročnim delom: a ta razloček se ne ujema z bistvom človeka in jaz si ne morem misliti nobenega pravega dela, ako dotični tudi zraven ne misli — Taka dela, ki terjajo prav malo mišljenja, uplivajo cel6 prav slabo na človeški um, ona Človeka ponižajo do mašine. — Zatorej pa bo vsak človek raj Še opravljal taka dela, ki zadovoljujejo tudi njega duševno zmožnost, In kolikor bolj duševno delo je, s toliko večo zadovoljnostjo poprime se ga človek. To so gotovo uže mnogi zapazili na sebi. —• Človeku je delo prirojeno, on ne more mirovati; a delo mu je tudi potrebno za vsakdanji živež, bodisi, da vse, kar potrebuje, tudi sam izdeluje, bodisi, da plod svojih rok zamenjava za izdelke rok svojega bližnjega. Kolikor več prideluje ali izdeluje človek, toliko lepše mu je živenje, toliko samostalnojši, neodvisnejšj postane v človeškem društvu. To pa vzbuja v človeku veselje do dela in do vstrajnosti. Zarad tega pa vidimo, da le svobodni delalec napenja svoje sile in postane čedalje
Podlistek.
(Spisal J. Turgenjev, preložil M. MAlovrh.)
IV.
(Dalje.)
Ležnjev je začel zopet po sobi hoditi: Aleksandra Pavlovna sledila mu je z očmi.
»izza meje,« nadaljeval je Ležnjev, »pisal je Rudln svojej materi neobično redko, a obiskal jo je samo enkrat... Starica je vzdahnola dušo brez njega na tujih rokah, ali do zadnjega trenotka ni očes z njegove slike odmeknola. Bivajoč v T. sem včasih k njej zahajal. Starica je bila jako dobra i jako gostoljubna. Ona je svojega Mito ljubila brez razbora in razlogov. Gospoda pečorinske šole vam gotovo porekć, da mi ljubimo takšne ljudi, kateri sami ne morejo ljubiti; a meni se zdi, da vse matere svoje otroke liubijo, osobito one, kateri so na tujem. Kesneje sem se sešel z Rudinom izza meje. Tu se ga je neka boljarica oklenola, Ruskinja, plava, a ni mlada ni stara. On se je prilično dolgo z njo vlačil, naposled pa jo zapustil... ali ne, besa, ona ie njega spodila. Tadaj sem se tudi jaz od njega ločil. To vam je vse.«
Ležnjev obmolči, z roko se po čelu pogladi, a potem ko utrujen na divan sede.
»Veste kaj, Mihajlo Mihajlič,« povzame zdaj Aleksandra Pavlovna; »vi ste, jaz vidim, zloben Človek, ni malo bolj i od Pigasova. Jaz verujem, da je vse resnica, kar koli ste govorili, da sami niste ničesa dodali, ali vendar ste vse v najgorjej sliki predstavili! Ta bedna majka, njena ljubezen, njena osamljena smrt. ta boljarica ... čemu vse to? Znate li vi, da se može tudi nnjčestiteišega človeka živenje tako pripo-vedati, da se ga vsakdo mora preplašiti, ako tudi nič ni dodanega. To je klevetanje.«
Ležnjev vstane in hodi zopet po sobi.
•Jaz vas nisem hotel žaliti. Aleksandra Pavlovna,«
bojj popolen v delu, napredku in naporu; mej tem ko kak suženj dela le toliko, kolikor mora delati priseljeno; kajti zavest, da vse, kar več dela, nego prav mora, ne pripada njernu, ampak gospodarju, ta zavest mori v človeku vsako hrepenjenje in vsak vzlet njegove duše. Se celo dninarji, ki delajo pod nadzorstvom za dnevno plačilo, niso in ne morejo postati pravi uzorni delalcl. Veliko boljše delajo oni, ki prev. zamejo kako delo v »akord«, kakor mi pravimo po domače, ker taki delalci ved6, da njih veči napor jim donaša tudi veči zaslužek. — Uzoren delalec pa more postati še le tisti, kateri dela za lastno obrt ali za lastno zadrugo, ker tam dela za svoj lastni dobiček in tega dobička torej ne deli z nobenim podjetnikom. O takih zadrugah bom kesneje govoril. — Znano je tudi, da v nekaterih krajih več in boljše delajo, nego v drugih; a to je zopet mnogo odvisno od lege dežele, (prebivalci južnih dežel ne morejo tako vstraino delati, kakor oni dežel srednje lege); še več pa je množina in kakovost dela odvisna od hrane, moralne odgoje, od šeg in navad in Še skoraj največ od stopinje izobraženja in omike, na katerej stgji dotični de-l&lcc*
Prava svoboda posebno spodbuja delo, ker kder je svoboda, tam cvete blagostanje in ima torej delo prvo mesto. Moški so na priliko tudi zrnožnejSi za delo, nego ženske; a prvi zopet najuspešnejše delajo v dobi od 24. do 45. leta. Potem navadlno uže pejemlj6 duševne in fizične ali životne moči.
Človeku je prirojeno tudi deljenje dela. Celo divji narodi del6 mej soboj razne posle. Kakor hitro pa so se ljudje skupili v druživa, sučeli so se deliti po razredih, nekateri so postali poljedelci, drugi rokodelci, tretji vojaki itd. Kolikor bolj pa so začele rasti človeške potrebe, toliko raznejši so postali opravki in toliko več razredov ali stanov in podstanov je nastalo, in tako je prišlo, da so sčasoma razna rokodelstva postala popolnoma mejnarodna in da so na priliko Francozje vpotrebljali našega piva, našega železa, mi pa njih fletnih igračic in lišpa za naše vedno bolj po lišpu hrepeneče ženstvo. Na tak način je začel svet vedno več izdelkov ustvarjati in zdaj je vsega uže skoraj v prevelikej obilnosti. V starih časih je bil en in isti človek mizar, čevljar, kolar in ob nedeljah še muzikant. A v novejšem času se je delo tako razdelilo, da na priliko mizar Izdeluje le debelo delo, da pa predmet dobi lepo obliko, priskoči mu tudi rezljar in našopiri na priliko kako omaro z lepimi ornamenti. — Na Švicarskem, kder je urarstvo
reče on naposled. »Jaz nisem klevetnik.« »V ostalem«, nadaljuje po kratkem razmišljevanji, »kar ste rekii, to je istina. Nisem hotel klevetati proti Rudinu i kdo znat morebiti se je od one dobe izpremenil... morebiti, nemam prav.«
»A 1 to je, vidite. Zagotovite ml, da ž njim znanje ponovite, vpoznajte ga temeljito, a potem mi svojo sodbo povejte.«
»Dobrol Ali kaj si ti utihnol, Sergej Pavlič?«
Vollncev vzdigne glavo, kakor da se je iz spanja probudil.
»Kaj hočete? Jaz ga ne poznam. Tudi me glava boli.«
»Ti si denes res bled,« reče Aleksandra Pavlovna, »ali si bolan?«
»Glava me boli,« ponovi Volincev in odide iz sobe.
Aleksandra Pavlovna i Ležnjev pogledujeta za njim, a potem drug druzega, a ne rečeta nič. Niti njemu niti njej ni bilo tajno, kaj je Volincevu vznemirilo srce.
V.
Zopet sta minola dva meseca. Ves ta čas se Rudin skoraj maknol ni od Darje Mihajlovne. Ona ni mogla več brez njega živeti. Pripovedovati mu o sebi, slušati njegovo sodbo i mnenje, postalo je za njo vsakdanja potreba. Neki dan je hotel on oditi, rekši, da mu je denarjev zmanjkalo: ona mu da pet sto ru-bljev. Od Volinceva si je izposodil dve sto rubljev. Pigasov je prihajal vedno redkeje k Darji Mihajlovnej; on se je jezil, videč kraj sebe Rudina. No to se ni samo Pigasovu dogodilo.
»Jaz tega misleca neljubim,« rekel je često; »on svoje misli nenaravno izražuje, to je prav osoba iz ruske zgodovine; on reče: jaz in z neko žalostjo poneha --»/a«, in zopet jaz, in vedno jat...« Besede izbira najdaljše. Ti kihneš, on ti dokaže, zakaj
si kihnol, a nisi zakašljal--Tebe hvali--tebe
skoraj psuje . .. Misliš da, je to istina? Ne daj Bog !«
Pandalevskij se je zbai Rudina, ter pozorno za
jako razvito, delajo nekateri urarji sama kolesca, drugi zopet same verižice, tretji sama pokrova in Četrti potem sestavljajo ure. To razdeljenje dela je koristno gledć na večo dovršenost, kajti Človek, ki se vedno bavl le z eno in isto rečjo, postane v tistej jako popolen. izmisli vse mogoče olajšave, in na vse zadnje mu ni treba toliko časa učiti se. V obče se z razdelitvijo dela prihrani tudi neizmerno dosti časa, in »čas je denar«, pravi Anglež. Z razdelitvijo dela je produkcija neizmerno narastla, kar bi drugače ne bilo mogoče in prav to je uzrok, da je postalo vse blago jako ceno in da tožimo celo zoper preveliko produkcijo.
A razdelitev dela ima tudi svojo slabo stran. Delalci postanejo preveč enostranski glede na tehnično urnost in takim delalcem ni mogoče tako hitro z uspehom poprijeti se druzega dela, ako jim navajeno delo ne daje več potrebnega kruha; nadalje postanejo taki delalci preveč odvisni od gospodarjev in vedno isti jako omejeni delokrog upliva jako slabo na delalca duševni in životni razvitek. Vendar pa je ta nevarnost le bolj tam, kder je to razdeljenje pretirano in v novejšem času pridejo za enolično duhomorno delo tudi mašine na pomoč; v ostalem pa mora tudi država za to skrbeti, da se delalski stan ne tlači z duho- in truplornornimi opravili.
Delalec je, kakor smo videli, prav za prav vsak človek; vendar pa mi poznamo pod imenom delalec le onega, ki dela za dnino, ali pa za tedensko in mesečno plačilo in se bavi le bolj s čisto ročnim, materijalnim delom. Po 1 rokodelcem pa umejemo mi uže onega moža, ki izdeluje za svoj račun razne predmete, ki so mu ali naročeni, ali pa jih dela za kes-nejo prodajo. Vendar pa more rokodelec tudi dninar postati, v katerem slučaju se uže bolj bliža delalcu, ali pri vsem tem ga znači oblika dela — rokodelstva, ki zahteva neko tehnično izučbo, več rokodelcem, nego pa način odškodnine ali plače delalcem.
Za svoje delo dobi VBak delalec od svojega podjetnika, gospodarja zmožnosti in pridnosti primerno odškodnino v denarju. Posocijalnem pravilu bi moral vsak delalec vsaj toliko dobiti, da more pošteno ravnati svojo družino. Toliko pa vsakikrat noče, ali ne more plačati podjetnik, ali gospodar, kajti on pred vsem terja, da se mu delo izplača; on terja nekaj dobička za riziko, zopet obresti od vpotrebljenega kapitala in naposled hoče biti tudi dobro plačan za svoj osobni trud. Včasih res ni mogel gospodar dovoliti zvišanja plače, a včasih mu je tuli manjkalo
njim stopinje pobiral. Najčudneje se je ponašal proti njemu Volincev. Rudin je Volinceva nazival vitezom, slavil ga, kder koli ga je mogel, no Volincevu se nikakor ni mogel prikupiti in vedno se je jezil, kadarkoli je začel Rudin hvaliti njegove vrline. »Morda se norca dela?« mislil je on in srce mu je jelo močneje tolči. Tudi ga je mučila ljubosumnost zavoljo Natalije. Pa i sam Rudin ni maril posebno zanj, akoprem ga je viteza imenoval ter si od njega denarjev izposojal. Teško je pogoditi, kakšna čuvstva so navdajala ta dva človeka, ko sta si prijateljski roke stiskala in drug drugemu gledala v oči...
Basistov je vedno še blagoslavljal Rudinov prihod in lovil vsako besedico, ki jo je ta izrekel. Rudin se je oziral malo nanj. Samo enkrat je vstal ž njim celo
Kredpoludne razlagajoč vsesvetska vprašanja, ter vz-udil v Basistovu veliko navdušenost; od tedaj ga pa niti pogledal nI ... Z Ležnjevim, ki je začel malo gosteje k Darji Mihajlovnej prihajati, ni se v prepire vpuščal, nego se mu uklanjal. Tudi Ležnjev se je držal hladno, a konečne sodbe o njem Še vedno ni izrekel, na žalost Aleksandre Pavlovne. Ona se je Rudinu klanjala ; ali je vendar verjela tudi Ležnjevu. Vsi v hiši Darje Mihajlovne so se pokoravali naj-manjej želji Rudina. Red dnevnih zabav in poslov je on odločeval. Ni ena partie de plaiser, in vsa zabava se ni brez njega vršila. Bil je v ostalem slab prijatelj nenavadnih sprehodov in voženj, ter kakor daje odrasel mej otroci, z neko ljubeznivo strpljivostjo gledal na igre ostale družbe. Ali zato je z Darjo Mi-hajlovno ukrepal o odgojanji otrok, o gospodarstvu, v obče o vsakem poslu; slušal je njene predloge in malenkosti ga niso dolgočasile; predlagal je razne
?opravke in vedno kakšno novotarijo imel v mislih, 'o je Darjo Mihajlovno navduševalo — ali pri tem je tudi ostalo. V gospodarskih stvareh je slušala in se držala sovetov svojega upravitelja, jednookega Malorusa, dobrodušnega in lokavega goljufa. »Stari panj gori« znal je on reči, ter zamežikati s tistim jednim očesom.

EDINOST.
pravega srca, in zarad tega so nastali večkrat prepiri mej delalci in gospodarji. Angleži so v tem obziru bolj praktični; tudi tam so nastajali pogostoma prepiri, a gospodarji sami so zajezili nastopke takih prepirov s tem, da so delalcem rajše plačevali od izdelanega komada katerega koli predmeta, nego pa dnino, ali se sploh pogodili z delalci glede načina plače tako, da je delalcu prišlo tudi nekaj deleža na konečnem dobičku. S tem takozvanim akordom so odstranili marsikatero krizo.
V zadnjem Času pa se silno množi Število de-lalcev, ker tisti zdravi, takozvani meščanski ali srednji stan vedno bolj izumira. Velikanska obrtnija na fa-briškl način pa je odstranila rokodelce in male obrtnike v takej meri, da je iz tega jako zdravega stanu postala na priliko le J/,„ velikih bogatinov, 8 do •/,#, samostalnih, dobrih rokodelcev, skoro 90°/, pa razmere sedanjega človeškega društva potiskavajo v zadnji dninarski ali delalski stan, kar je na vsak način osodopolno. Uprav iz tega se je porodilo <le-lalsko ali socijalno praŠanje, ki vsak dan močneje trka na duri vseh držav.
Načelo, da ima vsak Človek pravico do dela, res je lepo in pravično. Mnogi so tega menenja, da bi morala država sama skrbeti, da delalci dobe potrebnega zaslužka; toda država v tem obziru ne more delati neposredno, ampak delalci sami in država, ta dva činitelja skupaj morata v tem obziru postaviti na eno stran jez proti nadvladi velicega kapitala, na drugo p:i jez, da ne prestopi socijalizem meje državnega reda in ne postane človeškemu društvu nevaren. Reva postaja res čedalje veča, toda načelo, da bi država sama postala fabrika nt, ne velja, državni organi za te stvari nemajo potrebne niti naravne niti virtuelne sposobnosti, in potem bi se tudi delalci več zanašali na državno pomoč, nego na svoje roke, kar bi bilo jako škodljivo človeškemu društvu, ker bi sploh zamorilo duh napredka spopolnjenja.
(Konec prihodnjič).
Politični pregled.
Notranje dežele.
V držatnožborskej seji dne 27. aprila je generalni govornik Plener pobijal paragraf gledć izjeme za Galicijo in Dalmacijo ter strastno napadal vlado, da ga je načelnik dvakrat k redu zavmol. —■ Generalni govornik Klaić in poročevalec Limbacher sta govorila za ta paragraf, ki je bil potem sprejet z 173 glasovi proti 160.
Magg se je upiral zoper to. da se prehednje določbe izdade po ukaznem potu. Potem seje rešila ■Vsa šolska novela.
28. aprila je bila razprava o resoluciji k šolskej noveli. Chlumecky jo je pobijal.
Potem seje oglasil miništerski načelnik ter rekel: Včeraj rabljenih besed, da se vlada ne briga za Avstrijo in armado, ne morem prezreti. Nečem odgovarjati besedam, katerih namen je napadanje, in sicer iz parlamentariČnih ozirov, poleg tega pa moram omeniti, da bi take opazke zunaj zbornice ne trpel. Prav naravno je, da opozicija ne more odobravati menenja, ravnanja in namenov njej zoporne vlade. Razloček pa je mej neodobravanjem, grajanjem in tako opazko. Jaz hočem le to zopet omeniti, da vlada svojo dolžnost dobro pozni, in da vlada hoče pravo avstrijsko misel ter da je mislila, da ie pravo avstrijsko misel izrazila, ako se vse v Avstriji živeče narodnosti in ljudstva vdeležć svobod, katere daje ustava in se postavno vpirajo na večino, o ka-terej se je trdilo, aa je skobrana večina. Vpirati se na veČino, v katerej so vsi narodi in ljudstva države, to je popolnoma avstrijsko in vlada je ponosna na to 1 Ako se nam kliče: »Tako ne more dalje iti!» tedaj moram odgovoriti: »Jaz upam, z božjo pomočjo,
Za Darjo Mihajlovno se ni Rudin z nikomur toli Često in tako dolgo razgovarjal, ko z Natalijo. Tajno jej je dajal knjige, razkrival svoje snove ter čital prve strani osnovanih brošur in spisov. Smisli teh spisov ni mogla Natalija vedno pogoditi. No bilo je videti, ko da Budinu ni mnogo do tega stalo, jeli ga Natalija umeje ali ne — samo da ga sluša. Takšno njegovo občenje ni bilo po volji Darje Mihajlovne. No — mislila si je ta — naj se tu na kmetih razgovori, da mu vsaj čas mine. Ona ga zanima kot dekletce. Nesreča to ni, a ona se opamti. V Peterburgu bode tako vse drugače...
Darja Mihajlovna se je varala. Natalija se ni ko kako dekletce zabavljala z Rudinom; ona je žejno srkala v mlado svojo dušo njegove besede in se trudila razumeti njihovo smisel; ona se je ravnala po njegovej sodbi, on jej je bil i učitelj i vodja. Nekoliko časa jej je kipelo samo v glavi — ali samo v mladej glavi ne more dolgo kipeti. Koliko sladkih trenotkov je imela Natalija, kadar je on, kar se je često zgodilo, sedel kraj nje v vrtu na klopi v blad-nej senci, čitajoč Goethejevega »Fausta«, »Hoffmana«, »Rettine liste«, ali »Novalisa«. Sem ter tja je ponehal in razložil to ali ono, kar je mislil, da ona ne umeje. Ona je govorila nemški slabo, kakor skoraj vse naše dame, ali umela je dobro, a Rudin je bil vtopljen do grla v germansko poezijo, v germanski romantični in filozofični svet ter tudi njo ulekel za soboj v zabranjene te kraje. Neznani in prelepi so se razprostirali ti kraji pred njo in zdeli so se jej raju podobni; raz listov knjige, ki jo je držal Rudin v rokah, prelivale so se divne slike, nove sijajne misli zvonskimi strunami v nje dušo, v nje srce in iz teh velikih Čuvstev se je unela tiho sveta iskra navdušenosti ...
»Recite mi, Dimitrij Nikolajič,- povzela je ona, sedeč kraj okna z šivanjem, »recite mi, idete li po zimi v Peterburg?«
»Ne vem,« reče Rudin, spustivši knjigo na kolena; »ako si potrebnih sredstev pridobim, potem idem.«
z eneržijo in vstrajnostjo vlada pot pripravi, da izvrši mej namen, porazumljenje ljudstev, in sicer, kakor želim, pod sedanjim ministerstvom, ki ni, kakor se je reklo pred par dnevi, »Handelsministerium«,ampak ki se prizadeva biti «Ministerium des Handelns.» Ta govor je zbornica pozdravila s živo dolgotrajno pohvalo.
Potem je zbornica, od opozicije zelo napadano resolucijo k šolskej noveli, in novelo samo sprejela v tretiem čitanji z i7o glasovi proti 167; tako se je končal i4 dnevni srditi boj o liudskej šoli, v katerem je bila levica hudo potolČena.
Levičarji v pravosodnjem odseku so izjavili, da stopijo iz odseka.
V	želeinišktm odseku je bila 27. aprila obravnava o železnici Hrfelje-Trst\ odsek je sprejel predlogo.
V	obrtni odsek državnega zbora so bili 3o. aprila poklicani zvedenci, da izrel<6 svoje mnenje o deial-nikih, počivaniu v nedeljah in v opravilih žensk in otrok v fabrikah. Delalci se za to stvar jako zanimajo, kar priča to, da je velika množica spremila svoja tovariša HSgerja in Peukarta do poslopja državnega zbora ter zahtevala, naj se jej dopusti vhod, vratar pa tega ni dopustil. Knez Aloizij Liech-tenstein je prišel zraven ter delalcem razložil, da seja ni očitna ter delalce pregovoril, da so se razšli. Obrtnega odbora načelnik, Zallinger, je sedel na ministersko klop, poleg njega minister Pino in dvorna svetovalca Plappart in Weigelsberg. Zvedenci so sedli v središče. Boge*• je izrekel, da mu delalci niso dali poverila in da so njegova menjenja Čisto osobna. Peukart pa je zahteval, naj se najprej obravnuje delalsuo prašanie, Česar pa načelnik ni dopustil. Zvedenci so potem hoteli zapustiti zbornico, ali ostali so vendar, ko je načelni« izjavil, da ni zabranjeno govoriti o načelnih točkah.
Mej ogerskimi državnimi poslanci so dvoboji na dnevnem redu. 28. aprila sta se zopet streljala Fiii-eczery \r\Verhovay, Prvi je ustrelil v zrak, drugi pa še sprožil ni. Nu, zdaj je pa čast rešena l
Vnanje dežele.
Ruski car je zaukaza!, naj se začasno preseli oddelek senata v Moskvo, da bo za Časa kronanja izvrševal carjeve naredbe in reševal tekoča opravila.
Carjev ukaz ruskemu upravijajoČemu senatu nalaga, da se ima jeden njega del začasno preložiti v Moskvo, za Časa kronanja, da bode ondu mogel promulgirati manifeste, ukaze in carske naredbe ter reševati tekoče zadeve. Naredba ministra za notranje stvari določuje, da se ima na povelje carjevo iz vsakega okraja poslati po jeden kmet kot zastopnik kmetskega stanu h kronaniu v Moskvo, Čegar program je tak-le: V dan 10.(22) maja slavnosti ni uhod carja s carico, dne 23. blagoslovljenje zastave, 24. 25. in 26. staroobiČajni posti. V 20. dan se bodo prenesli državni insigniji, 27. bode kronanje. 28. Čestitanja kneževstva, diplomatiČnega zbora in visokih državnih dostojanstvenikov, 29. vojaštva in 3o. drugih kategorij. V dan 3i. maja in 1. junija svečani obedi, 2. junija ljudska veselica, 3. junija obiskovanje Sergi-jevega samostana, dne 5. junija diner, 6. bal, 7. bla-goslovljenje Izveličarjeve cerkve, 9. junija vojaški pregled, dne 10. vrnitev v Petrograd. Spored teh slavnostij se ne bode spremenil, tako se zatrjuje, pač pa je mogoče, da se prelože.
Škof Rintovi v Plocku je bil imenovan za vrhovnega škofa Mohilevskega, za metropolita vseh rim-sko-katoliških cerkev na Ruskem in za načelnika rimsko-katoliškega duhovniškega zbora; škof Popel v Kališu pa za vrhovnega škofa v Varšavi.
Mnogo se govori, da italijanski kralj Humbert obišče še to spomlad nemškega cesarja v Berolinu.
Od zanesljive strani se trdi. tako poroča italijanski Časnik »Diritto», da nemiki prestolnik obilče kralja »' njegovo obitelj v Rimu.
Govoril je neodločno; čutil je neko otožnost in od jutra ni delal nič.
»Meni se Čudno zdi, kako da bi si vi sredstev ne pridobili ?«
Rudin odkima z glavo.
»Vam se tako zdi!«
I on upre z nekim značenjem pogled v stran. Natalija je hotela nekaj reči, ali je raje molčala .:.
»Poglejte,« povzame zopet Rudin, ter pokaže na okno; vidite li ono jablan? Od same množine in težine sadja se je polomila. Verna slika in prilika je to geniju .. .«
»Jablan se je polomila, ker je niso podprli,« reče Natalija.
»Umejem Vas, Natalija; toda človeku ni lehko te podpore najti.«
»Jaz bi rekla.... sočutje druzih .... a samo-vanje .. .« Natalija pride v zadrego in zarudi.
»A kaj hočete po zimi na kmetih?« reče ni to brzo.
»Kaj hočem? Završim ono razpravo — saj veste: o tragičnem v žive nji in izkustvu — pred dvema dnema sem Vam razložil osnovo — in jo vam poslal.«
»In jo tiskat daste?«
»Ne.«
»Kako to? A za koga se truditi?«
»Makar za Vas.«
Natalija upre oči v tla.
»Tega nisem vredna, Dimitrij Nikolajič.«
»O čem, dopustite, govori ta razprava?u vpraša Basistov skromno.
»O tragičnem v živenji in izkustvu. — Naj jo čita tudi gospod Basistov. Toda jaz si Še nisem osnovne misli čisto razložil. Sam z soboj Še nisem na čistem glede tragičnega značenja v ljubezni.«
Rudin je govoril navlašč in često o ljubezni. S prvine se je stresla pri besedi »ljubezen« mil. Bou-court, in napela ušesa ko star vojašk konj na glas trombe, ali počasi se je navadila na to, in se samo? ustna vgrizla.
V	Rimu se prične porotna sodba 16. t. m. zoper onih 22 zatoženih, ki so oberdankovali.
V	Francoskem senatu je naznanil Broglie interpelacijo o zvezi Nemčije. Avstrije in Italije.
V	anglelkej poslanske j zbornici izjavilGladstone, da mu ni znano, če se je sklenola kaka pogodba ali dogovor mej Nemčijo. Avstrijo in Italijo. On zavrača o tem na govore ministrov v avstrijskem, oger-skem in italijanskem državnem zboru.
Porotna sodba v Dublinu je 27. t. m. izrekla, da je Fagan kriv moritve v parku Feniks; vsled tega je bil k smrti obsojen.
Egiptovskemu namestnemu kralju se je dovolila oblast, da sme sklicavati in zapirati državni zbor. Vsled tega je izdal novo ustavo.
Dopisi*
Izpod Griže v okolici, 20. aprila.
CDistinguam per tempo r a, et gen te s. Just. Lipsius).
Velika nevolja seje polastila tabora sinov Izraela; Judaizma stebrovje se je pričelo krušiti i razpadati na drobne kosove: krasno drevo, ki je jelo koinaj v cvet lezti, sparila je vspomladi strupena slana. Istinito so se v tem poverile besede: Kar ni zidano bilo na temelju Jekove, to mora s časom postati žrtev hudourniku, silovitemu pišu — ki še tako dragoceno i krasno zgradbo poruši. Hudournik in piš sta po fizičnem zakonu nepogojno potrebna. Oba, čeprav silna i kruta, pripomagata naravnim močem do pre-potrebnega enakotežja. Do spoznanja resnici jalto pripomoreta; Judaizem je bil preobvladal evropske države; se svojo magično svetilnico, imenovano »liberalizem«, preslepil je bil mtavoverstto. Ono se je temu poklanjalo, magnetizirano po \lat<m teletu. Skeptikar, opazujoč to nenavadno idolatrijo do ponosite rude, to državo — vladovanje po dnevnih borznih kurzih, to vero — izpovedovanje v kredit osobni — i neosobni, to grilndiranje, ki se je pa kesneje pokazalo za grUndiranje na kožo ubozega davkoplačevalca i drugih nebodigatreba špekulacij na tisoče — primoran je bil verovati na čase, na katere nas opomina
Eroročestvo — na čase Antikrista, ki bode rumenjake ar sipal. Zlata doba papirna tej zastopi pot — sleherni se pomilijonari; a v tej, če tudi zlatej dobi, bode ljudstvo za lakoto umiralo: milijonar za plug ne prijema. Doba, imenovana »doba zlatega teleta« ne more obstajati trajno, ker ona je sestavljena iz materije, ki je ukončljiva. Materijalizem je podvržen zobu časa. Rodiški kolos, jeden izmej čudežev starega sveta, ustavljal se je mnogo stoletij vsem nezgodam narave i časa: a silen potres ga končno na tla zvali. Še mnogo stoletij za tem je na tleh mej osatom in bodičevjem premišljeval nekedajno svojo slavo. Prišli so Arabiie umni sinovi, podrobivši ga, odneso njega materijo v daljno Izmajilijo, da iz nje kaj boljega prelijejo. Le ona, ki ni iz kovine, ni iz rude, — le ona, ki je brez lica — a na licu se odseva, le ona je trajna večna: Resnica. Judaizem pod krinko liberalizma se je nastavil Evropi — a ta, njega ni poznala, ker narava je kameleonu podarila mnogob6jnost.
Judaizem in liberalizem sta si nasprotna pojmova. Jud, kot pravoveren Jud ne more biti liberalen, to mu prepoveda verozakon. Aut-aut! Jud, ali pa zaniko-valec Jebove. Liberalen Žid. ali se je s tem le hahal, da slepi Evropo, ali pa je bil v resnici liberalec', ali, kot tak ni veroval v obstoj boga — tedaj je bil bni-verec, ateist. In kakor je samega sebe oropal vere v Boga; tako je hotel oropati i kristijane njih vere. Evropa stoka in trpi pod žezlom judovskega ateizma. Tudi naša Avstrija ni bila prosta tega židovskega ateizma.
Kamor se Žid postavi za načelnika ali kolovodjo, z vso močjo le na to dela, da vsak sled vere zatre. Judaizem svest si pregovora, da mlado drevesce se
»Jaz mislim,« opazi bojazljivo Natalija, »tragično v ljubezni — je nesrečna ljubezen.«
»Nikakor ne!« zavrne jo Rudin, »to je prej komična stran ljubezni. To praŠanje treba čisto drugače postaviti... tu je treba globlje iti ... »V ljubezni« nadaljuje on, »je vse tajno: kako postane, kako se razvija in kako preneha. Zdaj nastane nenadoma, nedvojbena, radostna, kakor pomladanski dan, zdaj dolgo tli, kakor žrjavica pod pepelom, a naposled se uleče v srce kakor kača, in zopet nevidljivo izgine ... Da, da to je važno vprašanje. A kdo dan denes ljubi? Kdo se usodi ljubiti9«
Tu se Rudin zamisli.
• Kako, da Sergeja PavliČa tako dolgo uže sem ni?« vpraša potem naglo.
Natalija vsa zarudi ter nakloni glavo nad svoje Šivanje. »Ne vem,« šepeta ona.
»Kako vrl in plemenit človek je tol« reče Rudin ter vstane. »To vam je jeden najlepših obrazov sedanjega ruskega vlastelinstva.«
M-le Boucourt upre v njega francoski svoji očesi.
Rudin je prešetal nekolikokrat po sobi.
»Niste li opazili,« vpraša na nagloma, kako na hrastu staro listje stoprav tedaj odpade, kadar začne uže mlado poganjati?«
»Da, opazila sem to,« odgovori Natalija tiho.
»Tako je v čvrstem srci tudi sč staro ljubeznijo; ona je uže umrla, ali se še vedno drži; samo druga, nova ljubezen jo more konečno iz srca izgnati,«
Natalija na to ne odgovori nič.
»Kaj to neki pomenja«, mislila je sama pri sebi.
Rudin se v sobi ustavi, strese lase in odide.
Natalija je Šla v svojo sobo. Dolgo je sedela nezadovoljno na svojej zofi, dolgo je razmišljevala o slehernej besedi Rudinovej, a potem kar naglo gorko zajokala. — Bog vel Ona ni sama vedela ni, zakaj so se jej tako naglo solze ulile čez lice. Ona jih je utrla; ali vendar so tekle še dalje, kakor voda iz vrela, v katerem se je dolgo zbirala. (Dalje prih.J
da upognoti, kamor kedo želi — raztegnol je svoje poželjive roke po Soli, da uže v tem svetišču otroči-čera iz mladih src izruje vsak pojem vere.
Naš Trst je bil v tej dobi tako srečen, da je za predsednika šolam katohlkega mesta zadobil Žida »par excellence« liberalca. Šolska novela pa, ki je še ob pravem času prišla, da tej Hidri glavo stre, da ljudska šola zopet poprejšnjo veljavo zadobi. našim poju-denim možem ni po volji; boje se mračnjaštva, klerikalizma, fevdalizma i Bog si vedi, koliko še druzega. Odpošiljajo proteste na proteste in v to svrho, kot v neko »Eilpost«, izabrali so si banskega lorda g. Burgstaller-ja, okoliškega poslanca; seveda, okolii-kega le po imenu. Ali vse to nič ne pomore, rak je prišel do Živega mesa — in skrajni čas je uže bil, da se racijonalno odstrani.
Čudom čudimo se gosp. Burgstaller-ju, mi iz lastne skušnje vemo, ko smo pri volitvah na Opči-nah proti njemu agitirali, t&čas je ta gospod tam slul se za gorečega katoličar.a, darežljivega gospoda itd., da se je v nekaterin mesecih preustvoril v odkritega sovražnika verske iole glasovaje proti noveli I
Zastopa-li g. B. naše interese, ali one g.Luzzato-ja? Ga je-li okoličanstvo volilo, ali tržaški Judaizem? Nekedanji goreč katoličan, pravi uzor možd, sedaj pa glasuje z onimi klike ateizma! Ali on ne razumeva še svojega stališča? Mlad je še v tem poslovanju in ne ve kaj dela! Poskušnje na tem polju ne veljajo, ne smejo veljati ni prihodnjič: Veliko zlo naj se manjim zlom odpravi — ker on ni za to. Možato je odgovorila Edinost broj 32 t. 1. na koncu uvodnega članka »Nova postava, s katero se spremene nekatere določbe Šolske postave od 14. maja 1869, pisaje: To gospoda, je kolaš »brez čebule«, kateri ne utegne dopadati v »banskem« gradu, kder je »čebula« jako priljubljena.
Mi pa, ki ta zakluček »ad verbum« umejemo, odgovarjamo »čebuli« brez »kolaša«, kano se spodobi sinu materi na uho, ako se ona spozabi :
Praedicationem tuam vita commendet, ipsa eis instructio, ipsa magistra sit, ad desiderium aeternae vitae doceute tuo viventes exemplo — in his igitur studium adhibe, in hoc tota mentis intentione per-siste — quatenus dum tua praedicatione, atque imi-tatione haec fuerint consecuta, tanto majora a Deo nostro recipiat.	Pik.
Dutovlje, 25. aprila.
Krčmar daje pogosto obiskajočemu pivcu vedno dober prostor v svojej gostilni in vsi tudi vemo, da smo bolje postreženi, če se zmirom držimo enega in istega rokodelca. Tako morda tudi ti, draga «Ed in ost,» delaš se svojimi dopisniki, hočem reči — vhod jim je o vsakem Času dopuščen. Vendar, dovoli tudi meni danes predalček in ga mi tudi za na dalje prihrani.
33. t. m. nismo tu videli solnca vshajati, nebo je bilo temno, lepa podoba za dež, a kar na ravnost povem, da ni takšno mrtvo vreme na nas toliko upli-valo, ker pričakovali smo višega dušnega pastirja. Odbila je zjutraj ura 8. in zagledali smo mil. g. škofa sč spremstvom. Pri prvem slavoloku, na katerem je bila pribita tabla z napisom: «Srečni dohodi Mili viši dušni pastir,* pozdravi g. župan v imenu občine mil. g. Škofa, čemur se je visoki gospod zahvalil ter obžaloval evčice brez pastirja. V Skopo potujočemu gospodu klicali smo srečen pot in živijo 1
Se le slednji dan smo imeli pri nas birmo. Ob
uri prodpoludne opravi se marljivi g. farni kaplan in tako odidemo z šolsko mladino, katera je nosila tudi svojo sv. razpelo in zastavo sv. Alojzija viSemu dušnemu pastirju naproti. DoČakavši pričakovanega gospoda, kateri je došel iz Tomaja, pokleknemo, pri kojej priliki nam podeli svoj blagoslov, vstanemo in gremo v cerkev sv. Jurja. Ko na trg pridemo, zagledamo drug slavolok z napisom:
Tud cvetje na spomlad najlepše cveti In Vaš'ga prihoda se mladost veseli.
Par korakov dalje in pred vbodom v cerkev je napravljen z zastavicami okrašen tretji, majhen slavolok, ki nosi jako žalosten napis:
Sem mati zapuščena, Samotna tu stojim, ln prosim Vas pastirja, Ovcic da ne zgubim.
Komu ne bi segale te besedice v srce? Ni li v teb vrstivah izražena najglobokejša žalost naših obči-narjev, ki so brez duhovna? — G. A. L., kateri nam je priskrbel oba zadnja napisa, gotovo je spoznal živo potrebo duhovna ter tako umel čute izraziti, da je vsacemu v očesu solza zaigrala. Došli smo v hišo božjo, mil. g. Škofa so uže bili preoblekli in počnejo se molitve, služba božja, deljenje sakramente sv. birme. Birmanci so se lepo vedli, dobro odgovarjali na prašanja iz krš. nauka, tako, da se je mil. g. škof sam izrazil prav pohvalno o katehetu, g. farnem kaplanu Tomajsketu ter sklepal iz tega, da morajo naši otroci v vseh zadevah pridni biti.
Po birmi nam govori m. g. škof v prav kratkej, toda jedernatej besedi, javno obžalujoč nas zapuščene ter odkrije, da ne more tako hitro pomagati nam, ker ima veliko pomanjkanje duhovnov in da je še mnogo druzih krajev bolj potrebnih, nego so Dutovlje. Te besede čuvši, ozremo se v nebo ter zdihnemo proti Bogu: «OČe, zgodi naj se Tvoja vo^ja! Tvoje ime bodi vselej čeŠčeno!«
Po dokončanej službi božjej gre občinsko starešinstvo in corpore k Njeg. milosti ter prosi, da se nas usmili, a odgovoril je, da ni mogoče, kakor pred v cerkvi.
V sv. Marka dan je bila procesija iz T. v D. in veseli smo bili ko smo videli, da se je te tudi m. g. škof udeležil. Visoki gospod nam je podelil slednji svoj blagoslov ter odpotoval.
Razšli smo se vsak na svoj dom. Uže prejšnji večer se nas je bil Bog usmilil z dobro namako in danes zopet tako. Veseli smo toraj, ker je bilo dežja potreba. In kakor naš Jurij Rapoldov pravi:
EDINOST.
Sv. Jurja luža, Sv. Vida suša, Stor6 dobrega kmeta, tako so se nam besedice prve vrste uže uresničile ter v Boga zaupaje pričakujemo dobre letine.
Skopo dne 28. aprila.
V pondeljek dne 23. aprila, t. 1. je bil za Skopo res prazničen dan, kojega borna vas uže od 1835. leta ni dočakala. Večer preje nam je naznanjalo ubrano priirkovanje zvonov veseli bližajoči se praznik. Lep slavolok tik glavne ceste v našo vas z napisom! •Sinovske vdanosti ljubezni vroče Sprejmi, kraških src zagotovilo Naslednik — Oroslava, Janez mili oče, Sprejmi srčno naše pozdravilo !• drugi slavolok spet:
«Stopl, mili oče, v našo sredo, Sprejmi verno Tebi vdano čedo!» in več drugih, naznanjali so nam dan veselja, veselja, kojega naša vas uže dolgih 47 let ni dočakala. Vse je bilo v prazničnej obleki, vsa vas je bila okrašena s cesarskimi, cerkvenimi in narodnimi zastavami.
Točno ob 8. uri naznani nam ubrano zvonenje prihod premiloatliivega škofa tržaško-koperskega, Janeza Glavine. Uže rano zjutraj seje zbiralo ljudstvo, da pozdravi in dostojno sprejme pastirja.
Pod prvim slavolokom tik glavne ceste so čakali Č. g. duhovniki iz bližnjih vasi z g. vikarjem na čelu, občinski zastop in šolska mladina. Milostljivi vladika je mej nami; ljudstvo spremi vladiko do duhovnije in od tod v cerkev. Pričela se je sv. maša, po sv. maši vizitacija cerkve, pozneie izpraševanje mladine in slednjič deli milostljivi zakrament sv. birme.
Po dokončanem sv. opravilu se napoti preljubljeni vladika, spremljan od č. g. duhovnikov, v bližnjo cerkev (podružnico) v Krajnovas. Kakor v Skopem, tako je tudi v Kraj ni vasi imel primeren govor, v katerem je pohvalil mladino, aa je v krščanskem nauku dobro podučena; pohvalil je tudi č. g. vikarja A. K., koji se je res mnogo trudil, da je mladino v tako kratkem Času dobro izuril.
Pri obedu v Skopem vstane č. g. vikar, govori primeren govor, v katerega vplete zgodovinske Črtice skopelske cerkve; koncem napije premilostljivemu vladiki, na kar se mu premilostljivi ganjen zahvali.
Pozneje napije č. g. vikar Antonu Zlobcu, podžupanu v Krajnivasi kot velikemu dobrotniku cerkve. Daroval je namreč omenjeni g. podobo sv. Neže za veliki altar v Krajnivasi. Podoba je bila tudi od pre-milostljivega vladike blagoslovena. Naslikal je podobo jako lepo g. Matija BradaŠka, slikar v Kranji, kojega posebno cerkvam najtopleje priporočamo.
Slednjič napije g. župan vikšemu pastirju v imenu občine.
Po končanem obedu se napoti milostljivi vladika v Koprivo. Pred slavolokom pričakujejo milostljivega starešinstvo z g. županom na Čelu in šolska mladina, koji ga dostojno pozdravijo in v cerkev sprejmo. Po končanej vizitacijl gredo v bivališče g. vikarja M. P. in od tod proti Tomaju* Pohvaliti je ljudstvo, katero se je posebno poslednje dni mnogo trudilo in pripravljalo, da vikšega pastirja dostojno sprejme. Marsikateri veseli dan je dočakala uže naša občina, a mislim, da veselejega dne, od tega, Še ne.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesarje podaril občini Sežana 300 gld. za nove zvonove.
Definitivni program o prihodu Nj. Veličanstva v Ljubljano. Pres. cesar pride v sredo 11. julija ob '/,5. uri popoludne v Ljubljano, kjer ostane v Četrtek, petek in soboto ter pregleda vse zavode in javne naprave. V četrtek slovesna sv. maša, potem vspre-jtm deželnega ibora. — V nedeljo zjutraj ob 6. uri odpelje se cesar v Logatec i:j Idrijo, od koder se vrne popoludne nazaj. — V ponedeljek odpelje se ob 7. uri zjutraj v Kamnik, od tod v Kranj, kamor dospe ob 1 uri popoludne. Od tod po železnici v Lesce, Begunje in zvečer na Bled.
Javni občni Zbor društva »Edinost«. V nedeljo so bili gg. podpredsednik in tajnik tega društva in v. č. urednik »Naše Sloge« v Materiji in Brezovici; kder so jih ondotni rodoljubi prav presrčno sprejeli. Popoludne bilo je v Brezovici posvetovanje, katerega so se udeležili ekoro vsi veljaki bližnjih krajev, mej njimi v. č. g. župnik Brezoviški, obč. glavar Materijski, g. Jenko iz Podgrada, g. predsednik in g. tajnik brezoviške čitalnice in še mnogi rodoljubi ondotnega okraja, in sklenolo se je, da ima biti javni občni zbor »Edinosti« pod milim nebom na brezo-viškem krasnem polju, dn6 3. junija popoludnu. Skle-nole so se tudi točke dnevnega reda. Natanjčneje poročilo prinesemo prihodnjič.
Tržaške novosti. DruUvo tržaUih inženirjev je imelo v nedeljo izlet v Berkine, da si ogleda vodo, katero hočejo napeljati v Trst. Društvo je enoglasno izreklo, da boljše vode ni dobiti za Trst, nego je ta in da je treba torej vpotrebiti vsa sredstva, da Trst dobi to vodo.
Tržalki župan, dr. Bazzoni in mestni svetovalec KleskoviČ sta se odpeljala na Dunaj, da cesarju izročita spominsko svetinjo lanske 500 letnice od kar je Trst prišel pod Avstrijo.
Pogreb. V ponedeiek so pokopali urednika lista »L* Alabarda di Trieste«, g. Aldo Panozzi-ja, ki je umrl vsled hude bolezni v možjanih. — Pogreb je bil lep, vdeležili so se ga posebno zastopniki časnikarstva vseh strank in jezikov. —Rajnki je bil zmeren, a nadarjen in spreten časnikar.
Ne igrajte s puiiami. Nek Marinelli, urar v ulici stare mitnice, poslal je dva učenca, nekega Kalaša In nekega Rittnerja, oba 13 letna dečka, da preneseta neko pohištvo iz ene sobe v drugo. Kalaš je našel v nekej miznici star revolver in ga, igraje se, pomeri na Rittnerja, a potem se Šali, da hoče samega sebe
ustreliti; pomeri, a ker je bila slučajno nabita prav tista cev, sproži; sliši se pok in fant se zgrudi smrtno zadet v glavo. — Odnesli so ga v bolnico, pa je uže potoma umrl.
Vino, tepeš in nož, to je žalibože naših rokodelcev in delalcev, posebno takih, ki se ne brigajo za čitanje in za koristna društva, nedeljska zabava. Čujte koliko jih je šlo v nedeljo v bolnico zarad tepeža: 35 letni Turel Alojzi iz Gorice, pek, ranjen je bil v te-pežu z nožem nevarno v oko. 42 letni Podražca Miha. rojen v Ribnici, zgubil je skoraj spodnjo ustnico. .">4 letni Miha Zivič iz Skorkole, ranil se je sam večkrat, ker je poljudil. 19 letna Masič Ana, rojena v Kurčoli, prepirala se je se svojim ljubim, kateri jo je ranil na prsih, na hrbtu in na glavi. — 27 letni Franc Močnik iz Trsta, bil je močno ranjen na glavi. 52 letni Mulon Anton iz Trsta, je vsled pijanosti tako padel, da si je zlomil noge in na glavi močno ranil. 35 letni Anton Korti iz Trsta odnesel je iz tepeža globoko rano v prsih. Lovro Hassel, rojen na Češkem, bil je tudi nevarno ranjen, a zavratno. 17 letno Perat Josetino je lastni brat tako pretepel in celo na glavi nevarno ranil, da so jo morali peljati v bolnico. — Še par manj ranjenih je bilo; a zadosti tega dokaza surovosti ln nemoralnosti.
Blaž Pavlin, trgovec in posestnik iz Virjapri Ljubljani, došel je v soboto v Trst in pred vsem šel k nekemu trgovcu, a uŽe tam se je čutil prav slabo; od tam se je napotil v posteljo v gostilno Slovencem dobro poznane gospe Marije Jazbic (k jelenu) kder so mu po vsej moči stregli ter precej poslali po zdravnika; postalo mu je k malo boljše, vstal je in mislil celo odpotovati; a ko se je pripravljal na pot, prišlo mu je zelo slabo, vsa zdravniška hitra pomoč je bila zastonj, ker zadela gaje bila kaplja ali mrtvud in umrl je zvečer ob 8 uri. — Odnesli so ga precej k sv. JuŠtu, včeraj pa so ga prepeljali na kolodvor in od tam domov v Virje, kder ga pokopljejo.
Pogreb ranjcega kanonika, Mons« Zvaba v nedeljo je bil takemu zasluženemu možu in dostojanstveniku primerno sijajen, udeležile so se ga vse oblastnije, tudi g. namestnik sam, mnogo drugih odličnih tržaških gospodov in velika množica vernih.
Razpisana Je stipendija Rojčeva z
II. šolskim semestrom t. 1. v znesku letnih 111 gld. 32 kr. V prvej vrsti morejo stipendijo dobiti sorodniki zapustnika, v drugej vrsti pa farani nemških rovt na Goriškem. Natanjčneji pogoji so razpoloženi pri vseh šolskih ravnateljstvih nu Primorskem.
Razpisano Je prosto mesto v kakej c. k. vojaškej učilnici, ali pa v c. k. mornarskej akademiji na Reki, za učenca, rojenega na Primorskem. Natanjčni pogoji se morejo pregledati pri tuk. namestništvu.
CJospodtčina Antonija Mankoč-eva-v tržaških slovanskih krogih posebno čislana kraso-tica, ki je včasih tudi sodelovala na veselicah naše mestne »čitalnice«, omožila se je včeraj z gosp. dr. Stanko Sterger-jem, c. k. okrajnim zdravnikom v Logatcu, tudi dobro poznanim rodoljubom. Vrlo našo domorodkinjo spremljajo v novo domovje naša naj-topljejša voščila sreče za vse živenje.
Poštne hranilnice so se na novo odprle : v Labinu, Boljunu, Kastvi, Novem mestu (v Istri) v Pasjej vasi, Fiumicellu, Gračišču, LoŠinu, Nabrežini (na postaji) v Portoljab, pri sv. Matiju, v Čresu in ViŽinjani.
ČJmetnost. Pravijo, da Slovani nemajo umetnikov. — No, tudi v Trstu jih imamo in prav odličnih. — Kedor se hoče tega osvedočiti, naj poskusi, da pride v atelier Rendičev. — Tam bode videl Še le dovršeni kalup spomenika rodbine Gorupove, ki je namenjen za Reko. — Na grobu kleči oče in okolo njega vsa velika družina; očetovo obličje je obrneno proti nebu in prav tako nekaterih starših plakajočih otrok; a dva mala otroka, ki Še ne poznato žalosti, igrata se brezskrbno, eden lovi metuljčka. Vsi ti obrazi izrazujejo naravne poteze onih osob, koje predstavljajo; posebno v obličju g. Gorupa je izražena globoka žalost tako dobro, da boljši ne more biti; nad to grupo se vzdigujeju trije angelji proti nebu in kažejo plakajočej družini, kde je iskati to-ložbe. Plemenita ta ideja in nje tako natanjčna izvršba kaže nam nenavadni genij mojstra Rendiča, kateremu iz srca čestitamo. — Da bodo nafii čitatelji stvar še bolj razumeli, služi naj jim ta le primera. Na tržaškem pokopališči je kakih 15 do 20 monu-mentov, ki slujejo in so jih izvršili prvi italijanski umetniki, ter so stali na 20, 30 in več tisoč gld., a ni na tržaškem pokopališču ni enega spomenika, kateri bi se mogel meriti ni glede ženijalne ideje, ni glede izvršbe s tem spomenikom Gorupove rodbine.
Policijsko* Nek Ribenčan se je spri se svojim sorojakom; v nedeljo pa se je tako vjezil, da se je najprej napil, potem pa šel v prijateljsko stanovanje in tam razbil vse, kar mu je prišlo pod roko, k sveči je prišla policija in srditega Ribenčana peljala v tisti zavod, kder hladč strasti. — V nedeljo je policija zaprla tudi neko Nežo C. iz Ljubljane, ker je ukrpdla v nekej mesnici nekoliko kilov mesa. — Zaprla je policija te dni tudi 3 delalce zarad razsajati ja; dva ljubčka zarak nemoralnega vedenja nasenenem trgu;
Sar tatov, ki so bili uže izgnani iz Trsta, pa so se rez dovoljenja vrnoli in 4 usmiljene, mej katerimi 3 Ijubljančaiike, zarad grdega vedenju.
Vabilo. » Sežansko-komensko učiteljsko drultco» ima svoj glavni \bor v 10. dan meseca maja t. I. ob 9. uri dopoludne v Sežani, Dnevni red : 1. Predsednikov pozdrav. 2. Prebere se zapisnik minolega zborovanja. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev tr6h pregledovalcev računov. 6. Razgovor o bodočem društvenem delovanji. 7. Volitev volitvenega odbora. 8. Volitev novega odbora. 9. Občnemu zboru predložijo se po odseku spremenjena društvena pravila. 10. Razni nasveti.
Odbor,
EDINOST.
Velika beseda goriške čitalnice v prid otročjim vrtom v nedeljo se je veličastno ponesla. Gorica je videla še malo enakih društvenih zabav. Velika dvorana je bila natlačena, vsa domača slov. inteligenca, pa tudi dokaj gostov iz bližnjih in daljnih krajev ;e bilo navzočih. Izmed dostojanstvenikov omenjamo okr. glavarja barona Rechbach, polkovnika v Gorici nastanjenega polka, mestnega župana, majorja Matinelli itd. Vse točke sporeda so se uzorno izvršile, deklamacija in nekatere pesni so se morale ponavljati. »Igro pike» so predstavljali spretni diletantje tako izvrstno, da je bolje ne bi izurjeni igralci v javnem gledišču. Ploska in navdušenega odohrovanja ni bilo ni konca ni kraja. Po dovršenom sporedu se je pričela domača zabava in ples, kateri je trajal blizu do jutra. Tudi denarnega uspeha veselice se sme slavnostni odbor in vsak rodoljub veseliti. Živeli bratje Goričani! (Obširniše poročilo se nam je zagotovilo za prihodnjo številko).
Veteransko društvo v Gorici je dalo v glavnem zboru zadnjo nedeljo svojemu dosedanjemu
Sredsedniku gosp. majorju Gttinelli sijajno \aupnico. »gromna večina, preko 250 navzočih, namreč ga je zopet izvolila; njegovi nasprotniki niso se niti do 30 glasov vspeli, in so torej k ljubu strastnemu rogo-viljenju sramotno propadli. Vsled tega hočejo baje iz društva stopiti, in prav store, takovi elementi domoljubnemu društvu le Ikoiujejol Pozno zvečer so veterani napravili svojemu predsedniku lepo serenado. Cattinelli je bil Slovencem vedno bolj pravičen; njegov največi nasprotnik je bil pa nek učitelj, ki rad ofi-cirčka igra in se sploh smešno ponaša, pravi don Kišot.
Uornberdko vinorejsko društvo priredi dne 6. maja t. 1. razstavo domačih vin v Dorn-bergu. Otvori se razstava ob 10. uri predpoldne. K obilni uieležbi uljudno vabi vse prijatelje vinoreje
Odbor.
V Podmelcata se je nastavila od c. k. poštnega vodstva v Trstu dovoljena pisemska nabiralnica (Rriefkasten). Imeli bodo tudi, kakor nam priča lepa tabla: »Prodajanje c. k. pisemskih znamk (mark) in poštnih vrednostuio), vse za pisma in pošto potrebne reči kar tam pri rokah. Za to stvar smo se potezali tudi v našem listu.
Prošnja »Prevldenzi« Prosim ponižno kot Avstrijan in oproščen vojak, oče dvoje otrok, ki imam bolno ženo in se mi je pri delu nesreča pripetila, da sem bil na životu poškodovan in zato ne morem delati, da bi mi dodelila za se in za mojo nesrečno družino kako podporo.
Lovre Vodopivetz. Gg. Članom se naznanja tem potem, da je uže naznanjen izlet v nedeljo 6. popo-ludne, ob 2. uri točno, zbirališče v telovadnici pri Judtmanu. via Coroneo št. 23. Odhod pak ločno ob sil/2 uri v Skednjo, odhod iz Skednje ob 9 uri zvečer. — Vabljeni so vsi gg., kateri bodo telovadili, da pridejo jutre popoludne ob 5. uri v telovadnico, da se vaje razdelć. Ako bi bilo vreme neugodno, se preloži iz!et na drugo nedeljo.
Trst, 2. maja i883.	ODBOR.
Vremensko prorokovanje za mesec maj. Mathieu de la Drome naznanja, da bode v tem mesecu tako -le vreme: Močno deževje skoraj po vsej Evropi do 5 maja ; nizka temperatura v severne) Italiji, v Avstriji in Nemčiji, v nekaterih goratih krajih čelo sneg pade, jakransko morje bo vinarno. Lepo vreme oa 7 do i3. t. m., v Avstriji prehodno deževje 9. in lo. t. m.; jutra in večeri pa mrzli. Od i3 do 22. t. m, lepo vreme, tu in tam vetrovi; vendar pa se začne posebno v Primorji okolo 18—20 kar naglo huda vročina.
Lepo vreme od 22 do 29; velika vročina po vsej srednjej Evropi. Od 29 t. m. do 5. junija tuai prav lepo stanovitno vreme in vročina, a močni viharji v gorah in goratih krn jih; s kratka, lepo vreme ves mesec razen prvih dni; krasna vegetacija poČenši od 10 t. m. in setve jako lepe. Dozaaj je uganol g. Mathieu, morda bo tudi za naprej veljala njegova. Bog daj!
Nesreče. V Toulonu je 29. aprila vihar prevrnol Čoln vojne ladije «Ocean.« V njem je bilo I7 mornarjev, deset se jih je otelo, sedem pa utonilo.
Iz Amerike dohajajo grozna poročila o nesrečah, katere je provzročila troba (vrtinec). V Misisipi in Gecrgiji je 83 osob usmrtila in nad 3oo hudo poškodovala. V Beaugardu je 31 mrtvih in 3o hudo poškodovanih, v Vesonu 22 mrtvih in 3i ranjenih, A še vedno dohajajo nova poročila o nesrečah. V Geor-getovvnu je vihar podrl cerkev, pastorju je bila glava zmečkana. Tudi zamursko cerkev *je troba podrla in več ljudi usmrtila.
Ustnioa uredništva. Gosp. D. v M. Prosimo, pustita nas v miru z Svojimi pismi. Osvedočili smo se ustmeno, da so vsiloni odborniki prostovoljno pristali na ono poslano. Čemu torej še nadaljna zdraŽba!
Gospod dopisnik »Več Brezovčanov« v B. Vaš dopis
1'e preosoben, za take osobnosti ni naš list. Čitalnica je coristna in vsaeega narodnjaka dolžnost je, podpirati jo. Mi smo se prepričali, da so v čitalnici vse česti vredni možje in da le ti drže skupaj, pa je uže zadosti; večnih nezadovoljnežev pa je boljše, da ni v društvu.
G. K. V. v K. z. Tudi Vuš dopis je preosoben. Saj Vam mora biti znano, da naš list ne odbija stvarnih prepirov, ki čistijo pojme, a da ne mara za osobnosti.
G. Bogomil. Nadaljujte in pošljite.
Tržno poročilo.
Kava — po nespremenjenih cenah; tendenca jako nedoločena.
Sladkor. — Kupčija srednja, cene nespremenjene, tendenca za zboljšanje.
Olje — tendenca jako dobra, cene trdne.
Sadje. — Malo kupčije, pri vsem tem cene stalne.
Petrolje — stalno na 10 gld.
DomaČi pridelki. — Malo kupčije; cene nespremenjene.
Žito — vedno v slabem obrajtu, kupčija neznatna.
Les — v 5e precej dobrem obrajtu, cene stalne.
Seno — dobro konjsko gld. 1.60 do gld. 1.90.
Borsno poročilo.
Kurzi v obče omahljivi uža več časa, iskani so le državni papirji, za katere je tendenca ugodna. — Valuta iskane po viših kurzih.
Dunajska liorsa
dne l. maja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78	gld. 80 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 79	» 05 »
Zlata renta..........98	» 75 »
5% avst. renta........93	» 15 »
Delnice narodne banke.....836	» — »
Kreditne delnice........ 309	» 10 •
London 10 lir sterlin......119	» 80 »
Napoleon........... 9	» 50 »
G. kr. cekini.........5	»66».
100 državnih mark.......58	» 50 •
Neprovarljlvo . Pod tem povdarkom naznanja se v našem listu po imenitnemu dr. Pinkas-u iznajdeno sredstvo Roborantlum, (Lasotvorna esenca) katero je delalo dosedaj neverjetno proti izpadanju las, plešivosti, brezbradnosti in osivefostl, in katero je neprevarljivogled? uspeha. Ne treba, da kedo posebno opozoruje na to .iznajdbo, če tudi bi zaslužilo, ampak čitatelji naj, bero naznanilo in naj poskusijo ta lek. Pri neuspehu se dotični zaveze, da povrne brez ugovora .denar.
Izjava.
Čujem, da leti od raznih stranij sumnja n&me, ki bi jaz bil sestavil in postal Vam 6n nesrečni dopis o prežalostnih občinskih razmerah dutovskih, ki je bil natisnen v 30. Št. cenjene »Edinosti«; za tega delj blagovolite objaviti, slavno uredništvo 1 da nisem in nečem biti v nobenej zvezi s takšnimi zaderikastimi zadevami.*)
Se spoštovanjem
Lovro Zvab.
V Trstu, 2. maja 1883.
•Javna zali-vala.
Podpisana si Štejeva v sveto dolžnost, da izrečeva naj-topljejšo zahvalo zdravniku delalskega podpornega društva, veleucenemu gospodu d.ru Frane Mandlč-u za njegovo veliko požrtovalnost in za tako uspešen način zdravljenja, čemur se imava zahvaliti, da sva velike in nevarne bolezni tako brzo popelnoma ozdravila.
V Trstu dne 1. maja 1883.
,lvan in Sefan Ipavec. uda omenjenega društva.
Gostilnica Adelsberg.
Podpisani naznanja, da ima v svojej gostilni vedno frilno piv o, dobro kuhi % jo s točno postrežbo, Pre-skrbel se je tudi z najbolj okusnimi vini razne vrste, ter se priporoča slavnemu občinstvu.
Gostilničar.
The Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eden goldinar
dobi se
Originalni
}
Singer-jev šivalni stroj
" in to brez povišanja cene. Poroštvo se dajo za pet let, poduk na (lomu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke za Singerjeve šivalne stroje ko mad
3 kr. in tuca t 30 kr.	(13-5)
▼
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se u^e spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnlh spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni (10—4)	Rovis, Corso it. 47.
Nm
Hiter ulpihl
N ne% •ii
C n
u> n
■• 38 O O	»» Cct- 0-3*-0
M< 3 2 ="0 f- n m 2. f» -.3
? l niJ||nurf H»<i*a
£L3„
LJ Ct TJ
o'3 3
o<P I
IVAN AMHAUSER
fabrikant vsakovrstnih šopkov in krta?
po najnižjih cenah, odlikovan na tržaškej razstavi z srebrno medaljo
V Trstu, Via delle Beccherie Nr. 1392—1,
KAROL LUDWIG
fabrikant vsakovrstnih Šopkov (pinzeljev) in krtač
v Mariboru — na Štajerskem Tovarna: Allerheiligengasse N. 14 — Prodajalnica: Herrengasse N. I.	12-10
Kedor hoče, dobi cenike. NaroČbe na omenjene izdelke prejema g. AnhinMr. Via delle Beccherie N. 1392—1.
Prva istrska voščarna
v Rovinja odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 in v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, Č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah:
I. vrsta. Velikonočne velike sveče (noša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » »» 2.—
H- vrsta......... , . 1.65
III. vrsta......... » »1.40
Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1.20 NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah.
13~10	Flflll di Antonio Artusi.
*) Potrjujemo, da gosp. Lovro Žvab ni v nobeni zvezi z omenjenim dopisom.	Ured.
Nagla in gotova pomoč za želodSne bolezni I njih nastopke.
Ohranitev zdravja
, e odvisna zgoli od ohranitve in pospaisvanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega In dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti, doseči primerno aieianje krvi, odpraviti pokvarjene i nezdrave krvne dele, to je uže več let oploh znani in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrepkejllh zdravilnih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po klelem dišečim riganju, napenjanja, bluvanju, pri bolečinah v telesu in lelodou, želodčnem krču, prenabasanja ialodoa Jedrni, zasllienju, krvnem navalu, hemeroidah. Ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te Izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Gospod Fragnert
Jaz Vas prosim, da mi pošljete s pošto 10 steklenic dr. Rosa-vega življenjskega balsama. Pri tej priliki Vam naznanjem, da je ta lek izvrsten, kajti uže 3 mesec od kar ga rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v želodcu, kateri me je bolel 10 let. Ozdravil je dalje ta lek mojo soprogo, katera le bila bolana čez 10 let na jetrah in vzdržuje zdaj tudi moje otroke pri najboljšem zdravju in jih varuje posebno mrzlice, ki je tulca} tako domača. — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega vi-socega spoštovanja, s katerim znamnjam
Kazimir Masalskl, nadzornik Železničnega podjetja v Aleksinacu u Srbiji.
■■ Svarjenje! mm
Da so izogne neljubim napakam, zn.ro prosim vse p. n. gg. naroB-niko, uaj povsodi izreCno dr. Roiav tivljemki-balzam iz lokarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na ve6 krajih dobili neuspeHno zmes, ako so zahtevali samo Kivljeoaki balzam, in ne izreCno dr. Rotovega Civljenakega balzama.
Pravi dr, Rosov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelalc&vo H. Fragner-ja, lekarna »k Črnemu orlu« v Pragi, Ecku der Spornergasae Nr. 305—3.
V	Trstu: P. Prtndini, O. t'orabaichi, Ju t. Serraval/o in Kil. von Leittnburg, lokarnifiarji.
V	Gorici: O. Critto/oUtli, lekarniBar: f>. R. Panloni, lekarniCar tt. KUrner, lekarn.Car; V Ogoljl: Damato d'Elia.
V	Zagrebu: C. Ar a tim, lekorniGar.
Vit. lekarne in v 16je trgovine s materijalnim blagom v Avttro-Ogtri kej
imajo zalogo tega življmiktga balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako bo fennm prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Crvu v pratu in pri nohianji, pri zlezah, oteklinah, pri izmaBCenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatiSne oteklino in putiko , zoper kionlBno vaotju v kolenih, rokah, v ledji Ce si kdo nogo spahne, zoper kurja ofiesa in potna noge, pri razkiipanih rokah, zoper lifiaje, zoper oteklino po piku mrCesov, zoper tekotie rane, odprta noge, zoper raka in vneto koto ni boljHega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bulo in otekline se hitro ozdravijo ; Ver pa ven tefie, potegne mazilo v kratkem vto gnojico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker hitru pomaga in ker se po njem rana prej ne laeeli dokler n> via bolna gnojica vm potegnena. Tudi zabrani rasi divjeca mesa in obvaruje pred »notom (Crnini prisadom) *, tudi boleCino to hladilno mazilo pospeSi. — Odprte in tekoCe raue se morajo z mlaCuo vodo umiti potem He 1« bo mazilo nanju prilepi.	16-4
Skatljice se dobode po 25 in 35 kr.
Balzam za uho.
SkuBeno in po mnozlh poskusih kot najzjmoaljivejlfe srodstvo znano, odstrani nagluhost in po njem ae dobi tndi popolno uto zgubljeni sluh. 1 skitnica 1 gld. a. v.
Lastnik, druStvo »EDINOST«. — lzdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.