Št 16. TfxniBiHM* ti&r. -» 21 «tottafc V GORXCI, dne 19. aprila 1922. Pottno MioB n&m it 2L Letnik V. GORIŠKA STRAŽA '2haja vsako sredo opoldne. Velja za celo leto 12 lir, za en mescc 1 L, za inozemstvo 20 L; posamezne številke 20 stoi. """" — Uredništvo in nprava: ul. Vetturini 9. — — ¦ - ODGOVURNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — ~ Nl dovolj, da znaš, da je pravica na tvoji strani, znati se. moraš tudl žanjo hojevati do zadnje kaplje svoje krvi in Izvojevasi zmago ne loliko radi sebc hot radl pravice. Nefränkiraua pisma se ne sprejenujo. Oglasi se plačajo napre) in stkiiejo 4 lire v visočini enega cm v enetn stolpu. — — List ixdaja konsorcij >GORI$KE STRA2E«. — — — — Tlsk »NARODNE TISKARNE« v GoricL — -* Brez naslova. Pirebirajoč razna noročila o konfv. rencah v Portorose. Rimu, Genevi itd. sern računil pt/tiebo napisati par vrstic o ^postavljanju našega naroda. Ko sem ho- tel napisati naslov, so m: priiiajalc po vr- stii iraznc besedc v pero, kakor breznrav- n'' zapostavljeni, teptani. Na misel mi le nrišla celo leucnda o Kvi. ki je, del svojih otrok skrila, da so bili ostali, njej Dfil.]ubl.icni, toliiko boli obdarovani. Kcr je bjlo naslov.ov preveč, sem prepustil, da si c^atclji sarnii enega izberejo. Spoinin nii nhaja nazaj na one case, *o so se naši sinovi banili na raznih fron- ton. Prišel je glas tarn iz Amerike, in ob- ''ubljal prostost in svobodo vsem naro- dons. Vsak narod naj sain odloča o svoj'i jisodj. Cesar ni dor.egio orožje v tcku 4- Icitne vojiie. to je dosejrel previden prera- Ll»nljiv rnož, ki ie poznal žclje narcdov, ki s° daii arm.adam svoje najboiise može in ^adeniče. Obljubil ia to, kar so si naro- ui želelil. Upoštevajoč obliube so nairodi, Jf]cd prvimi sinovi našega naroda, odlo- >;ili orožje in tako piripomogli do zmage °niim, ki so nam obljubljaH r.vobodo in : Drostost. Minr.la so ocl tcdaj tri dolga lc- : w. Meisto SYobode je tulkaj pio zmnagi nasih Jsviobodlitöljev prišila na nais tnda preisku- ^i'd. Naše mavdusenje se je pollaffoma na (1$ziiie načiiie potlačevalio. Od ene dn dmge ^rani se nas je polagoma navayalo v \w- trebo zanimanja za malenkosti. Pnstili so J^s sitiradati an nam od daleč kazaii kos ^uha. Umetno so luniieili naše ddgolctne Prihranke in nas z obljubljenimi darovi s^pe, da se pehamo zanje in tako za- • Pravljaimo zlasti eas in pczablj-mo n:i važ- j?ejse rhaloge. Ko so nas «asilieparili za po- | ¦^¦iyiiiio in •gospodarsko svobodo, nam ]>o- I ll'Uiiajo diricbtiine na 10 meibrov 'vi'stdkeini, z ^Kioni nainiazainom dmogu, in nui plezaimo ln Pilezsimo, d»o vrlia pa me ipriide mobeden. Micrdia sc iv bod'ocnosti komu ptoisireči idirog tosckiati, a dames sitlo premail'enikostni Toraj narodi bivše Avstrije, narodi ^vnope fcrpe na go'si>odarski \kirizii. Bivsa j^vstrija, ki je tvorila gospodarsko enoto, ^! je idianes nazdeljena in posamezni deli So z visokimi plotovi ločeni. Oospodar- s^i voz ne gre naprej, ker so ostali konji }' en.em deilm, 'voz v dnu-gem, sen»o v fcret- lern i. t. d. Pri nas Slovencih se je zgodilo j"eto take, da nimi,am«o ne prvegia ne dru- j^ka ne tretjega, ampak nas so raztrgali al^o, da je ostala na eni strani plo- tbl kiava na drugi rep. Gospodje ki skii- euiejo Tiaznc Ikionference, da bi uredili v- I)r'Us;atnje 'Sviojoga vioza, s-o na nas popol- ^QiTia \pozabiiii. Mi so ctomišlljuijemo, dta se J.a teb konfercneah razpravlja tudi o na- ^ zadevah, a resnica je, da se brez nas prijatelji prav lahko o nas spo- raznmejo, — na našo škodo. O'trpniili smo taiko, da se tega niti ne j za'vedajino. Piozabilli sine, da snio narod, ! ki tvori kulturno in gospodarsko enoto, ki I lie more uspešno naprödiovati, aiko ne o- .: hrani potrebmih inedsebioinih vczi. Naše \ časopisje preinak) povdau-ja to stran za- ; postavljanja našega naroda. Naše osebno sti in korporacije so zamudile še veliko Ie- | pili prilik .opozoniti siveitovno javnest o ne- : uzdižnem gospodarslkeni poloinm, v kat>e- ; reoii se nahaijainio. Vsiied tega boniio za- ; stopniki držav na konferenci v Qenovi na- : paciio infomniirani, alko se splioh ikdo na ¦ nas spc/iniii. 13irezdv.oinn«o bode ItaJiija za- 1 stopala tarn sivioje eosnodasssike iimtarese. ! Ker se pa td ne dsajo istavetrti z mašimi, • bodeiriio zopet oUkiod^vanj in prep-usčeni ' na milcs/t in nerniHiost našd binokraciji. K'daj se to spremoni! . A. V. Boj Tirokev zaavfonomijo Us'tavni od bor ij/os-vie-tiovaihie toomis^e za 'i'ridenbinslkio ye imei 13. apršila važno sejo, na .fcateri so razpnaf\ijali m slklepali o dežclini laivtonoiniji za move pdkirajine. Predsediovall je iseinaitior Gomci, med p-ri- sc^iiiimi so bild tudi senator Zippol in groi Toggenbung. Po temeJjiti razpravi se je odsek izrekd enoglasno za ohrani- tcv deželne aivtoiioimiije tor povdaril v ; svoji rcsoiuaji. da so <--r>dk^ücu3c itai«ö- vejšemu sklepu izrednega deželnega odbora v Gorici.» Ta slklep je kihiko ve- 'H'ko zadoščemje gioirišlkiin dež. odbiarnikani ki so taiko srečmo utemeljiili im braiiiili de- želiio avtonoaniiö'O, d>a je njihiav slklep slu žil južnemu tiroliskeanui za vzgiled. üori- čani vedo sedaj, da niso več osamljeni v neizprosii-emu boju za aivtonomijo, tem- več stoji ob njihovi strani cetki Južna Ti- rolsika brez raziilkie nanx)dnositi. Tio je min kmetoan ki dölaveem). Učiteljsiki list poroča, da so se učitelji or&ai)iziirali v miočni Uekeljiski zvezii z na- | nicnom, ila b rani jo sivcije pTavice in da si pridiobijo noväh pravic, gniotnih in miorail- nili. Nekaj učiteljev pa je, (ki näiso hortc-H pristopiti organizaeiji, niti žirtvovati člana irino. Učitoljska ongamizaicija je dosegla le- pe uspehe v prid licit el jsk emu stanu. Te uspehe so želi elani organizacije in tudi nečlami. Tean aieciainam pra/vi omenjeni lisft, da so zajedavci. Zakaj le člani so se trudili, žrtvovatl c'lanarino in soji'osegilii Ikoristi zai ves staiil is kir. odloikom >z dne 1 .sep- | tembra 1920 št. 1524. j V prihodmji števHki oltfaivimo se kr. odlok z dne 5. dktobra 1921 St. 1569 s ¦ka'fcer.i'in se (je omenjeni pravikiilk raztegniil vd 'iiase fcraje. j j Olen 1. } Uprave dežel, občin in ustaniov jav- ; ne dobnodelnos'ti, kiojih javmo koristna ozii- I rorna preinozenilslka imoivina ije bila vded vojnih dogiodkiav vničena ali «pa pošikodo- vana, mioirajo v roiku Sestih mesecev po razglasiitvi priou'joče®a praivi'iinilka, prigla- siti vso uiiičeiio ali poškiodovano imovino in sicer liočeno v posebnih izfkazih: a) onio, za koje vizpoistavi'tew so kra- jevne enote nepoisiredno piosstcrbele; b) ono, za 'katöro se ni naipravil še i nikak iiikirep; c) oino, za ikoje vzpostaviitev je poste- bäl vladni odsek v Treviižu v -amislu na- inestndkioivoga odiliolka z dne 8. j-unija 1919 št. 925-ali ikomiisarijaf, ustano^vlijen s 'kr. odloikom z dne 18. apirila 1920 St. 253 ali tudi vojaška upirava. Pirigilasitev, nas'lo-vliena na nninfcstr- stvo za osvobojene Ikiraje, se mora vložiti pri koiiMsarijaitu v Trevižu. Člen 2. V silučaju, ntivedeneim pod Čnko a) ölena 1. to je, aiko &o bra je vine en(ote n;e- posiredno posikrbele za izwsitov vzposta- vitvenih lüzimoina popravljahuh del, pred- iožiijo te poslcdinje istočasrto « priglaisitvijo tiidii prosmjo za pofvračilio dotiöndh sitroš- •ltcv. Priglasitev .se 'nrara -opiromiti z vse- mi 'listin-ami, Iki dokazujeio 'iitrpölio škodo in napraivijene stroške. I Komisarijat y Tiretvizu pregleda listi- ne, naprajvd potrebne overavitve, odredi kolavdacijo po kstinili tehničnih einiteljih oziromia po čiiroiiteljih civilinoga ženijstkega uiada, ten- izd^i naito svioje tozadevno pod- krapljewo panočiilo in izrazi sivoje mnenje in sicer po vrsti gilede natrave in obsega sik/ode kalkor tudi glede porabe izdatkov. Minister zaJklada poskrbi postern do- govionio z iminisbrs/tvom za oisivobojene (kraje, da se z lodlokom odofori poitr^šek in po*ravna anesek, (ki se je dakazano ])ora- bil za dda, za katera je dopustna odšikod- iiiiia. Člen 3. V slučajiii, navedenem pod önko b) člena 1., alko se mamireč ni nič lubreni'lo, morajo ikrajovne enote pripravdti prouebe in listnice za pnčetek in nepasredno iz- vr Sevan je del s teim, da sestavijo tozadev- ne tehnične načirte in da ijih predložiijo v pregled viišjemu činitelju crviiloega ženija, '¦iii je prideljen miniistrstvu za osivobojene kraje v zinislu člena 2. kr. odloika z dne 18. aprila 1920 št 523, oziiroma v odobri- tev tehničoomu odlsdku ki ije ustanovJjen v zimisiliu prej aiavede.nejga člena pri ibomi- sarijatu v Trovižu, kakor je pač znesök višji au aiižji od 250.000 lir v zmisliu diofco- čM člena 3. in 4. isttega Ikr. odldka z dne 18. aipnila 1920 št. 523. Cien 4. Višji činitelj civikiega žaniija, ki ga omonja prcjšnji čien, oziiroma kioinrsarijat v Trevižu morata izvršiti naitaneno mgo- tovitev stanja pošlkodiavanih ali uničenih neprcmičmiin ioi jiatančno vrednost dK>tične škcide; ikio ije določeno praviilmio soglašanje äkode s prevdainjenim potrošikoan, ali odre četa odlobinitcv načrta ali ga odiobrita in predložita spise mimistrstviu za osvioboje- ne (kraje. Clen 5. Ministnstvo za asvobojene Ikiraje pri- meirja praviilnosit spisov in obvesti o tem Dijaška matica ^ključitev anketc — Pred «stanovitviiio Matice. Slov. akad. ckus'tvo »Balkan« v Tr- 5!1* Je prevzelo dogovorno z ostalim na- ^111^ visokošolskim dijaštvom iz Julijske ^rajine (J. K.) iniciativo za reorgaiiizacijo ?aseKa dijaškega podporništva. Razpisa- !° Je pred kratkim v »Edinosti« anketo o eni vprašanju, na katcro se je odzvalo ^ecejšnje število dopisnikov, bi so poka- ?ali živo zanimanje za to velevažno gi- ^nje in tudi dali clokaj nasvetov za p;rak- lcno izvršitev misli, ki jo ie sprožil Balkan«. , Vsem, ki so se udeležili ankete in s veni dokazali, da jim je na sreu usoda na- e^ra dijaštva, najlepša hvala. Ker zahteva izvedba te misli globoko jfedpr.ipravo, je akad. dr. »Balkan« skle- lUo sklicati konferenco, na kateri se bo ^zptravljalo o vseh podrobnostih, ki so : (>trchnc za ustanovitcv D. M. Sestavilo .e v ta nainon spodnji načrt, katercga /ßdaja v protres vsej naši javnosti. Kon- erenca bo sklicana v kratkem in so na vju vabljen-i žc sedaj vsi prijatelji dija- Mva iz cele Julijskc Kraiine. Ker je vprašanje najvcčje važnosti za .se naše ljudstvo J. K., je naprošen vsak- j0' ki se zanima, da se izjavi o tem načr- 11 Po možnossti že pred omenjeno konfe- renco, da bo šlo delo lažje od rok. Toza- devna pisina naj se pošljejo do nadalj- njega na naslov: Akad. dr. »Balkan« ul. S. Francesco d'Assisi 20, 1. — Trst. In evo sedaj načrta: Povojne polit/ične spremembe so povzroalc močan odtok inteligentnih slojev našega ljudstva iz J. K., vslöd Ce- sar je nasitalo na tem ozemlju obuitno po- manikanje izobraženili dclavcev. Inteligent (izobraženec) je pa pred- pogoj za razvoj in napredek ljudstva in v J. K. tudi edino jamstvo za njegov obsta- nek sploh. Iz tega lizvirajoča potreba po spopolnitvi te vrzeli je torej globoko ute- meljcna m •tozadevno smotreno delo nnjiia življenjska potreba. Naš cilj mora biti: vzgoja naraščaja, ki naj omogoci, v skladu z zaliitevami na- šega novega položaja, našemu ljudstvu v J. K. saniosvoje kulturno in gospodarsko življeiije. Ta cilj pa bomo dosegM le, ako omogočimo dijaškemu naraščaju vseh strok in stopinj eksisitenco in z obvezo te- ga naraščaia, da posveti svoje znanje v korist ljudstva, ki mu je pomagalo na noge. Sredstvo za dosego tega cilja vidi- mo v smottreno orgamiziranem podporni- štvii, urcjeuem predvsem po gosrjodar- skili načelih. Ker so od vojne povzročene gospo- darske, socialne in poliitične izpremem- be studiranje zelo otežkočile in često tudi onemogoeile, predpostavlja dosego oz- načenega cilja, podpiranje naäili sitreni- Ijenj in aktivno sodelovanje s strani vse- ga našcga ljudstva v J. K. V navodenem sinislu se je dclovalo tudii že dosedaj, toda doseženi uspehi ni- so zadovoljivi in še pred izbruhom sve- tovne vojn^ se je poiaviil klic, — pred- vsem iz vrst dijas/tva — po reorganizaciji dijaškega podporništva. Potreba po rcor- ganizaoiji pa je postala pq vojni z ozirom na omenjene spremembe še bolj akutna. Obstoieče podporništvo ne usitreza svojeinu namenu, keir ni organizirano. Poslcdica tega je, da mu pritnanjkujejo materialna sredstva, da pogreša smotre- nost pri podeljevaiiju podpor in da mu podpiranci ne nudijo nikakega jamsdva, da bodo po dovršenih študijah tudi izpol- nili v njih stavliene nade, vsled Cesar so tudi usDelii, ki jili doseza, nesorazniörni z doprinesenimi žrtvami in z velikim tru- dom, ki ga vlagajo poedinoi iu društva. Snioitreno organizirano podporništvo, ki naj skuša v bodoče zadostiti potre- bam našcga dijaštva v J. K. mora biti: a) matorialno dobro fundirano; b) cMiotno in smoitreno; c) imeiti mora od podpirancev jam- stvo, da bodo le-ti izrabili po dzvršenih študijah pridobljeno znanje v korist ljud- stva, ki jih je podpiralo. Ad a). — Da bo podporništvo moglo üniügociti solanje poitremiega narašcaja, ,ic trcba ZDiau za to aovoijna. sredstva in najii naCiii, Ki bo oinogocui irajno podpi- raiije. Zato se. luora postaviti poüponii- stvo preclvsem na gobpodarüko in ne, KaKor je biio doslej, na lzkijucno dobro- delno podiago. .Ysled tega naj so spreme- nijo viisokosolceiii v douocc navauiie ue- narne podpore v birezobrestna retina ali pogojna posojila. Na 'ta način bo del raz- položijivili podpornili sredstev obvaro- van pred uničenjein. Iz tell podpornih i sredstev naj se otvori iond, ki se bo v I doglednem času deloma avtoiiiatično ob- navljal in večal, da bo iahko služil tudi potrebain bodočih genenacij. Kazun tega naj se zacne s pripravanui za poznejšo u- stanovltev dijaških doinov in nieiiz. üsta- lim denarnim podporam za srednješolce naj se da oblika štipendij. Ad b). — Pri podeljevaiiju podpor mora vladati načelo smotrenosti; to se pravi: za podcliitev podpore prideio v po- stev edino potrebne stroke in sole (me- srta), ki oinogocijo poznejše službovanje v J. K. Vsled tega mora biti novo podpor- ništvo enotno organizirano; ne samo za- to, da bo omogočilo uspešnejše zbiranje in pregled podpornih sredstev, ampak /tu- dii zato, da omogoci njihovo iracionalno razdclitev oziroma uporabe. Novo pod- porništvo se mora tako organizirati, da zakladmo mdniisitrstvo, da zaigobovi kritje dotičnega izda'tika in da aiazinani to priza- deti ikrajewii enoti. Zastdadni minister inioire dovolsifti pd- mören predujom za pričete»k del v izmeri, -¦ki pa ne sme nikioili presegati tretjiruo pro- raounijienega potrošika, s pniidiržkom, da se nakažajo nadialjine «vote po pohrebj in si- cer na podlaigi pobrdill o aiapredtovianjii diel, ki ijili izda ali lödobri civdlltni ženij. Zadirji obndk se izplača na podlagi i- zida kolojvdiaoije, 'ki je izwsi in odiobri civilni ženij. Ölen 6. Ako je ikiomiisairiijait v Tirevižai začel vzpostaivljange ozitncdna popravljanje, se krajevme emote Jalilteo postiiijio naidomeščati od njega, če sanaitrajo to >za bioilj ugoilno; v tern slučafiu se dogioivormo doloaijo v po- sefrni listini simernice, po katerih se uredi razunorjc naistalo vsled fnaidoinešeanja. Za vse dnugio, ;kii se namaša na lizw- šovarujc del in na imailvazovanje dioticmih sredstev o- l'ozaj na Ruskom; 2. priznanje zaisebnih dijakov. ki so začeli študirati v prehodnji dolgov: 3. sovjeska vlada naj vrne podržavljeno imetjc tujih državljanov. Zveza med Rusijo in NemčHo. j Na Vcliiko noč so Rmsi an Nemci v i GenoMi slklenili nenadiaina in liepričafko- vano posebno pagddbo v Rapal'lu, iki bo imela za ves madailjni potek «vetovne konforence najdalelkiosežaicjšc posiledice. Nemčlja pniznaiva sedan jo vilado Ruisije, vajni «dolgovi se brišejo iin obniove vse predvojnc diplonnaitične in trgo\oske izve- ze. j Ka'ko bodo igledali na to zvczo 'po- isebno Firancozi, -si ilalilko predstaivijamo že da roes. Shod vojni oškodovancev v Tolmmu. Na veiliikonočni pondeljek se je wsil v Tiolminu voliik isliod vojnih 'OŠlkodoivan- cev, ikii je isijajno nspcl ikljub slabemm vre- menu; nanj so prihiiteli miožije iiz vseh tol- mimstkili grap in vasic, da prolestiraflo pro- ti brezvestnemu posbonjanou vlade v tako živiljemsiko važni zadevi, k^t je izplace- vanje 'vojne lodslkodnine. ! Shod je obvoriil žrnpan Milkuž in po- j zdnaiviil naivzioee. Podial je besodo sfcrdvov- j njaiku g. Oorikiiou, iki je razkirinkal posto- | painje odgovornih uraidov m oseb glede vojnc ocLslkoidniime, 'odkril vso ikirivdio do- sodanjili neuspehöv ter poiaisnil, fcako je treba posvapati vn-aprcj, da bod« uspelii veäji. Kot dnugi igjaviorniik je naistopil po- slanec g. dr./ Podigoirnilk, živahmo pozdrav ljen od lOböinstva. O. poslanec ije med diru- gini posebno ziw) povdaril dejstvD, da naj I vlada, oe pričaikuje. da bodo fijuidje spo- štovali nijene zalkome, te zalkone stav- ni uk-repi, iker \iodi izplaoevainije tut] za-- vad, kateni kupču}e z Jjudslkiimi denaitjem mejteni ^ko našc ljudstvo prezeba po ba- raikali. Öe je imola Ailada denair za «topo- ve, naj ga dobi še za ivojno odšlkodnino. Ljudstvo lie pnsegk) da bo šlo v boj za sv-oje praivice do skrajnosti. G. MiraJk ]e. prebiral iresohiCiije, ki so znane že is shoda (v (loirici. Resohicijc je •ljudstvo isprejelo z vGlikiim navduscniieiii. Ko je -g. župan M'ükiuz zaÄvljuciil ilepo zbo- rovanje, so se trunie mož razpršile s trdiro zaivestjo, ne odjenflarti tndjti za ped od svojih naijsvetejših prajvic. Vsa cast Toflmincem, da so kljub >neu- godnemu wemeinu in oddaljenosti prihiteli v taiko obiiem stevilai na ta shod iin poka- zaili s *tem svojo zreik>st ih odlocruost. Dopisi. — Podmelec. (Vražarji). Pri nas se dobi vsake vrste spedjalistov. Ako jih ni- maimo doima, privandrajo Ik nam od diru- gad. Tako imanio tudi dva vrazarja, in to sta Mica Ferjanova, ki 5e v tej obrti že osivela, in neki Manfreda iz Loma. Ta prerok iz Loma zna vse bajte na paimet. cerkve pa ne pozna od znotraj. Pireživl]a sc s MaMifanjeim, (lvvantanjcm in vražar- stvom. Proti plačilu 2 ali 3 'li/r meCc kvarte in prerolkuje iz njih drugim sreco, katere je sain tako krvavo potreben. In ne manjka jih, ki bi te grdo ipogüedali, >Ce bi jhn svetovaW, Tiaj se nainoče ina »Gor. sfcražo« a'li »Mladiiko«, — za vražarjevc kvarte pa žrtviujojo denar in še nedeljslkio mašo po vrhu ter ne pcflnislijio. ikako jim vräig iz ikvart — fige ikaže. — Oetudi pa nismo niič bolj sirecmi pri mas, odkar nam vražar Manfreida sreco preriotkuje, ven- ! dar moramo priznati, ida bi 'on s sfviojlm znanjem celo drzavi lahko annogo .kori- stil. On ve na>mreč ;to-le: Ce vidiš, da se dva modrasa tepeta, pa vzameš loto sta- ro leskovo šibo in ju pomiriš, greš lahko s tisto šibo Ikaimoiikoli hočeš po svetu In nobeden se ti ne bo mogel zoperstavljati, vse boš zmaigal. — To je res nekaj imc- nitnega in uporabnega. Ko se bodo zopet uprli Arabci v Tiripolitaniji, ni treba po- šiljati tja mladih fantov v srmrt; zadosti je, da gre tdkaj Manfroda s vojo emoletno le'S'kiovko in takoj zaviada po vse] Sahari red in mir in mi-lijoni ilir ostanejo v dr- žavni blagajni. -—St. Maver. (St. Mavenski most.) Ob vznožju Sabotina ileži viasica Št. Ma- vor ki ge zvczama z Goirico potooi vozme ce ste, ka-tera vioizi skozi Pevimio. Leta 1875 je napraivil igirof tBlaJkas, eden najvecjiih ta- mošnjih posestniikiov, s pomočjo Stoivašča- nov majhen kaimmit most čez Pcwnic'o. Pri Soilikainu pa je čez Sočo pirevažal coin St. Maverce, ter jim talko okirajsal dioligo ipot čez Peviimo ;v Gorioo. Ta coin ]e izvr- stno služiil 'v solikainsiko zupmijo spadaijocim St. Mavcrceim tudii madi taga, keu- jim ;je oniogiočil hi trio in ilahlko zvezo 'z sever no postajo ali bol'je povedano, mogili ,so tako kaj^lahko na (delo. L. 1910 pia je je g. I. F. iz St. MiiA-ra, iz las'bnega nagiiba am na ila- s/tne strošike — iavzemsi malio od deželne- ga odborii dovoljeno p'odpioino — sezidal lri'ost na žeileziiiih vrveh kirotg 80 m 'dolg, ležeč na železnih in lesenih podboijih in pi- ¦lon.-ih. Ta .nnost čez SoČo, 'kateri 'je vezal St. Maver v Solkanom, je bill naprecenlji- ve vrednosti za 4jaidistvo, kait-ereanu ij.e bil sedaj prehod čez reiko znatno dajsan, saj oolm oii več zad'ositoA^al potrebam in je bil neuporabljiv iob malivih in TOimladfi, 'ko je Soča silno naralstla. Z oblastveniim dorvo- Ijcnjom je doiločil lastiiilk ntalo miositnimo, katero je vsa'kdo irad plačeva/1. Tekiom vioj ne je služil inoist armadii /kot prelnod in za nrcAra/;anjc vojnoga .matorijaki. V časii po- lnma pri Kobariidoi ije bil ta moist Ttazni- šen. Avis-trijci sio igia isiicer popravili, ;-i le pnovizorično in poivršnio, uixurabljaije le slab Ic5, raiko da ije danes oblast zabranila ta prehod, ugotovivši si abb stonjc "inosta in Tnogooo nevairnoisit za preholdniike. Tako je bila St. Mavercem o'dvzeta p-epotrebna zveza z -mes-tom v niiili ve'liiko Skodio. Last- nik inosta je, kakor naravnTprašanje a^' tonomije. V nedeljo ni bil izčrpan vC' dnevni red in pondeljek se je seja nada' Ijevala. Glede ohranit^e avionomije so b1' 11 stavljeni trijc predlogii. Pri glasovanju je dobil predlog ,z odpravo avonomijc le tni glase (Frausi^ Mrach, Bcnussi); /resolucija za brezpojJ0-1' no ohranitev je zbrala 5 glasov (Brcga^1 De Franceshi, Sambo, Sbisä dn Venipv' Obe resoluciji sta vsled tega propadli •' nato je bila sprejeta resolucija Venires ki je tudi za avtonomijo, le da je svoJ resolucijo drugače stiliziral. + Prvi dve kn.jigi Naše založbc st' vzbudil tako veliko pozornost, da je Pre^ gljcvega romana prvi pošiljatev že P0' polnoma pošla. V kratkem času dobi^ drugo pošiljaitev in bo knjiga zopet fl* razpolago. »Faraon« se še dobi. j H- Bovec. Oba Cianka prejeli. Hva^' Pride prihodnjič. + Ponarejen denar irazpečavaijo &' znaini kjudfje po bašlki dofliini. V gostilflii ^ t-ujec poštcno naje m nnpijc in plača s P0^ narcjenim istotak-om, petsitoitalkam .Mi tisöj čakoan. Gostilničan-, ki ima raijšii debel ^ droben den air in ki ni vešč v poznavÄ falsifiikatov, iga sprejme z veselijem. Kttiß proda Ikravo in dobi med itremi itisočalki ^ neiga ali dva fa-lsificwrana. Slucajev Wfl mio miinogio. Kaj pom en i za hoso izgu^ petsto afli tisooih diir, n\ potirebno po-scb ^ piisati. Ljudstvo naj ne sprejema "od ^e^% znanih Ijudi zilasti debeilega ideniarfta, —¦ -i naifcaneno aie zna razilikovaiti prafvega '°.. nepravega; — dirugače pa naj si i^r'e t patrdik), ad koga prajme bankovec in &, pise zraveai številike in čirke od serij; Pr j st-'.--jni faktcrji naj ipa vendar enikrat, — ' *ot je l>ilo že objavl jerao — potegnejo ta ; dertar, (Bainca cl'Iitalia) Iki jc >tako lahko i Posncui'ljtv, iz prameta. -•¦¦ Dragi rojaki, aid ste že ustanovili Pri Vds Kmetsko - delaivsdoo zvezo? Ako sie. pišjitc na tajništvo v Qorico, aüica Ma- , -tneli. Zgamite se! + Veliko zabavnega in poučiiega be- r*va lnijddte v «Miladiki». Ali ste jo že na- PO'oili? -r Nova številka «Gospodanskega di- s-^i- jo izi-j/Li z togato vsebino; njegovi 90- turdniki so saani pnvovinsitni sitrofcovnjaiki v &('';"i;;'odc.irsik;ili ivpirašanjili. r Trgovski promet v Trstu ge v Mrneru z 1. 1920 naza'doval iv 1. 1921 za 2 toilijdna 137 -lusioč 413 kvimitafloiv. Tolminska hranilnica in P o'sojilnica )*> prvo nedcljo v anaju t. il. prodaia in ja-vjii dna/bi zciiTljišoa v Volčanskih Rutih J11 sicciT pri Camiponu in v Kulkih. kwmi dražba se bo wsila omcnjeno fc&defljo ob 1. iwl popoldne v prostorih ^odiminsike hntnihiice. H Zakajj se vršijo po vsej deželi sho- ^ le pri nas ne? Tako vpinasujcjo tupa- l^n uaši Ikunetje, nasi dokwoi, naši samt je. ^askaj se vd vas ni viršil shod? Zato (kcr Je Cuti'te po'tirebe pio origan Kzaciji. Če lio- cete «sliodcv, ustamwite si «knreibsko - dc- JavsSik-o zvezo». Katoo? Pišite tajiuištvu v Qoricsi, ulica Maineli 4 naspixrti st ami gi- ^naziiji. + Pismo iz Amcrike. NainočnSk tista 12 Forest City, lri dobrobit doinačega ljudstva. katcri sta 2Hali z svojo organizacijo izpodriniti ^uia P°djetja, ki so hotela odnesti polne malhe Ü1 Pustiti domače ljudstvo brez dela. — ^üpan: Itfnacij Soban. H- Skandal ije ito, ida dobivaijo ljudjc ^ t>ošte z razniiirii prenapetimi vzkliki 'po- P'-^ana pisma in diopiisnice. Taiko je naša ^l>rava diobila iz rZgiptba dopiismioo s pni- Jptnbo: «Kalkšna gnjusoba!» pol eg pa jc fi[ inasKkan svezeiij paJic s seikiiro - zna'k ^šistov. — Res, ikiaika gmjusoba! -f- Podlistek («Dan plačila») je nio- ra' radi pomanijkania ipmostora to pot iz- ^tati. •\- Izjava: Z ozirani iia napad na ?Qspoda nadučiitelja Ladiisdava -IJkarjia in C. jjospoda kurata Cirila Scdeja, priob- ^en v li-stu »La Voce deirisonzo, due ''0.3.22, }e števerjainsko starešLnstvo skle- Jilo v svojii seji, dne 2.4.22 podati slede- ^0 -izjasvo: Števerjansiko stairešinstvo z ^torčenjcm pnatestira proti nesiraaiinemu ^eIlIsonzo((, due 30.3.22 proti tiikajšnjc- la&adu. ki ga je zaigirešil tlist »La Voce ^U iiadučitclju in diusnoniu paistirju. Sta- TesinstV'O prihija pred vso javnoistjo, da Je del o van je obeh gx>spock>v, toliko na ^plju njili polklica, tol'ikoir ma /polju mla- J*nis!ke izobrazbe in zadružništva, vzionio °r od vseli treznio rnisslečili občinairjev s^e«iiljano z inajvečljHn zaupamfem .in ^obravanieni. Starešinstvo sc nočc spii- Jüaiti v polemik'O z )>Voce dell'Isonzo«, *c»da -ffotovo je, da ni biil napard v njenih '^odalih ipisan iz ljubezmi do šolsike mla- ^'[e in v skrbi do stevcrjaiisk/üi duš, tem- e^ 'nare/kovan po jezi, ki ima svioj izvor v tem, da posameznilki ne inorejo več I]plniitii sviojih zepav na iračun vojnih Cj&kod'ovancev, Teer so to prejirečile šte- Vcn'anske zadruge, foiterih ustanoviteilja ^ ravno inienovana jro-spoida. Radi vc- |lUeimo, da je bilo urednisitvio liista zaipe- Jano po osebah, ki j-im 'je «laistni žep nad .Vse, zato ne zamerimo ^ospodn uredn.iku. Jemvcč onemu, ki se je s.kri 1 za njogov lr^et, da meče ikamenje izza plota. Zupanstvo .^teverrjan, dne 3.4.22. Žu- pn: Prinčič Karl 1. r.; požup. Dorni'k A- '^z 1. r.; podzup. .losip Klanjščck 1. r.; stares. Hid Jrnej 1. r.; stares. .Tosip Koir- 'lc 1. r.; stares. Dornik Franc 1. r.; pod- zup. Klinec Jožef 1. r.; stares. Nikolavčič Mihael 1. r.; stareš. Maraž Ciril 1. r.; stares, filede Jernej I. r.; star.; Josip Kor- Roinnrald 1. r.; podzup. Humar Ivan 1. r.; stares. Hlede Boštjan 1. r.; podžnp. Kla- njšoek Kar! 1. r. + Težek slučaj se je diogodil v Pod- bildu, kjor je neki pijami mladeiiic zabodcl niLadega oroznika Scauirja (v .trebuli, da je ta po doügüli in težkili mii/kali ^umrl v bol- aiišnici nsmiijjenii'h bratov v Gorlci. Ta slu- čaj v])ije med dnnffwni glasno: Ne popi- vajtc, zaikaj goisitilna nas anoire samo posu- raveti dn pahn-ki iv nesireco! -h Plotove bodo pobralh Kot čujemo nameravajo p.obniti vse železnc okrraje vrtov, dvorišč, i. t. d., ki so z.u'rajene iz žclczncga vojnega muteniiala. Ker so že taikio maitančni, nam a)ise znanec, oiaj ptvo piiičajo vojno üdskodnino, da bodo mo- yrli ijudje nabaviiti drugačnc plotove, po- lem pa naj te pobercjo kadar in kakor hočejo. Ljudjc niinajo še dovolj škode, zdaj naj jini še kokoši uidejo! -| Društvo občinskih nameščencev za slovenski del ^oriške deželc. inia 23. awriia ob 9. in pol uri prcdpoldne izvan- rcdni občni zbor v Gorici pri »Jclenu«. Dnevni red: 1.) Oitanje zapisfliika zad- njega občnega zbora. 2.) Ponovno prctre- sovanje službenegii nravilnika in organi- zacija društva za vspešni nastop za pra- vice, ki na mže po nturavnem zakoiiu pri- tičejo. 3.) Morebiitni predlogi. — Radii ye- iike važnosti te^a zborovanja se vabi vsc tdništvenike in nedruštvenikc, da se uotovo vdeleže teira važnega zboravanja. Opozarja se še posebej tovariše iz No- uranjske, da nihčc ne izostane. Odbor. Jugoslavija. j. Umii je Vitomir r/cdor Jelenc, u- rednik »Jutra« v Ljubljani. j. Šušteršičeva brošura. D. Ivan Su- štoršič jc spisal brošuro »Moj odgovor«, v kaicri napada S. L. S., priznava svoje napake, pere svoje avstrijakanstvo inse proglaša za dobre.vra .lugoslovana. Brošn- ra je vzbudiia veliko senzacijo in obilo komentarjev. Šušteršič pravi, da se ne bo vcč iidclcžil političneifa življenja. j. Na potu okolu sveta se nahajata prof. Casali Vudove in njegova sopro^a. Te dni sin bila v Ljubljani. Zdaj grcsta čez Balkan v Rusijo, Kiitajsko in Japon- sko. j.Novi volilni zakon. Na seji minister- skega sveta je oil v razpravi tudi načrt novega volilne.ua zakona. Razprava o tern zakoiiu se nadaljujc. j. Reška jugoslovanska stranka je brzojiivi'la vktdi v Beilgradu, naj se že en- k-rat uredi irešlko vprašanje; litalija nag iz- polni .svoje obveze. i. Poljska ijudovlada jc odlikovala i-.ialja Aleksandra. Društva. d. Oinladinski »krožek« na Gradišču priredi (na beio nedoljo) dne 23. aprila 1922 Simona Grctforčiča siavnost s sle- dečim 'vsporedioim: 1.) «Pozidrajv» — poije iiioški zbor iz Gradišča. 2) »Slovan na dan« — poje nioškii zbor iz Bilj. 3) »Na- zaj v planinski raj« — poje moški zbor Dornberg. 4) Deklamacija. 5) »Naročilo« — poje delavski nioški zbor Renče. (>) Slavnostni nagovor. 7) »Zgubljcni evet« — poje moški zbor Vogersko. 8) »V inra- ku« — poje moški zb.or (iz Vip. Križa). 9) »Ujctega ptiiča tožba« — poje mešan zbor iz Bilj. 10) Dr. I. t. Kreka — igra v stirili 'dejanjih >/surški križ«. — Price- ick 'točno ob 3.1i pop.: v slučaju slabega vremena se vrši siavnost uedeljo pozne- je. K obilni udeležbi vabi Mladinski kro- žek. d. Iz Štanjjela. Sponočali smo že, da primedii, ii-asc nai'iodno zaivödnio «Bralno Pevs'ko drušstvio» Štanjol v Štanjelu lepo narodno slavinost v počcščenije spam ima Swnona G.regoirčiča. Na «belo aiedeJgo» 23. aprila 't. 1. na grajisikem dvorisöu ob 15. ¦uri. Obe-nem bomo tudii pnaiznovaili 15 lct- niüo (^bwtioja masoffa dirušbva s sodelova- njoni sosednjöh bratskih drustev. Med loč- kanii spio.reda bolde sviral iz prijaznosti tamburašiki zboir iz Stmrij. Igrali bodo Finžg-ainjefvo igro «VE- RIGA». d. Dornberg. Odbor »Slov. čitailnice« se ton1 p-otoni zalivaljiije peveem iz Bar- ke vH pri Tiistu, za nvih prijazno s^odelo- vanje ob slavmosti lotvioritve novega o- dra in prcnmiljene dvorane. Odbor. d. Osek: Bralno društvo v Oscku priredi due 3Q. t. m. veliko pomladno vc- P.clico z jako bogatim vzporedom. Na vz- poredu sta 2 \igri polni smeha, petje, sa- mo in dvospcvi s spremlcvanjcm klavi- rja, deklamaeijc itd. Soscdna bratska dru- stva so naprošena, da ta dan ne prirejajo veelic. Koledar. 2o. Nedelja. 1. pavelikonočna bela). Adal- bert, s'kof. 24. Pondotjeik. Junij, nnučcnec. 25. To.rok. Marlko, evang. EnniLn, nmč. 20. Sreda. Klet, papež. Maircelikn. papež. 27. Četrteik. Peregrin, dull.; Anastaziij, p. 28. Petek. Paveil od križa; Vital, muč. 29. Sobota. Peiter, mnuč.; ßobcirt, op. Dme 23. izhaja sol nee ob 5. uri 2 uri., a ahaya ob 6. -uri 56 ni. Dne 27. mlaj ob 6. uri 4 m. zjutraj . Po svetu. s. Dva zrakoplova trčila — 7 mrtvih. Vsled meg'le sta treiia dvti zrakopiova, ki vršita sluzbo na erti Pariz-London. Prvi, •ki se jc dvignil v Bourgemi, je last fran- cosike djiužbe. V tem so se nahajali razen zraikop'iovea in mchanika še štirje potni- ki. Drugi, ki se je dviignil na letališču v Croydonn. je angleška last. Bil je ohlo- žen z liisti in pismi. Nesreča je zahtevala ~ žrtev. Zraikoplovca, mehanik in vsi stirje polniiki so inrtvi. s. Pokiai v blaznosti vso svojjo dru- žino. V Dueding'sdiorfu je 7. t. m. neki Baysclilag v napadu bJaznosti ubil svojo ženo in svojili sedem otirok v starosti od 3 do 11 let. Ubijalec je zbežaJ ne ve se •kam. s. Ženske. V I-taliji ise maliaja dva mi- lijona več žensk nego moškili. Prosveta. Naša založba v Trstu. Primorski Slovcnci sino si postavili temelj za last- no kulturno stavbo: ustanovili smo knji- ževno podjetje, ki naj zbere okoli sebe predvsem vse primorske leposlovce, iz- daja njiih dela v okusmi obLiki in zalaga naše ljudstvo ob Adriii z dobrimi knjiga- mi. — Koit prvo svoje delo jc poslala »Naša založba« med narod Ivan a P r e g 1 j a zgodovinski roman Pleba- nus Joannes. Drugo delo. ki jc izšlo tc dui, so novclc Franceta Bcvka Faraon. Übe kji.jngii je v več barvah iinict- iiäsko opremil T one Kral j. Kot na- daljna dela pripravlia »Naša založba« S r b s k c n a r o d n c pripovedke v prevodu A 1 o j z i j a G r a d n i k a z ilustracijami prof. V. C oit i č a-ter lri eno- dejanke Za novi t o.d. fei jih je spisal pisateli Sit a n k o M a j c c n. Na nas vseh je, da iz tega temelja zraste novo kulturno življeuje. pr. Novi rod, list za an/laäino, prodaja tudi knjigarna K. T. D. v Gorici po L 1.20 izvod. Raznoterosti. * Orjaška vinska trta. V Ard^chu na Francasikem paseduje vinogradtiük La- brot viin^ko tinto orjaskega obseg,a in vi- sočine. Trta je büla zasajena pre*d 46 letj. Prvi grozdi so v visirw 180 om. celokiupni obseg pa zriaša 300 Icvadratnih metrov. Trta i-odi letno 400 'kg. groedja. * Nova iznajdba za avijatike. Mladii Fra/ncoz WiHiam Ortili je iznašeil sistem, s čigar poniočjo je doseženo, da se avijatik tudi brez vida lahko orijentiira. To iznajd- bo je javiil Akadcmiji znanosti adniiral Fournier, ipotem iko se je o njeni vnedroo- sti sam prepričal v neki zelü temni noči na poletju v aeroplanu. Orth ga je s po- močjo svojega izuma brez vseh težkoč povedel na točno ozčeno mesto. Darovi. Darovi. Za knjizniico »Braünega in pevskega dtruštva« v Ozdjamiu so daro- vala: Špacapan Franc O-taiva 16, L 50. Spacapan Franc Karlovec, L 10, Špaca- pan Miro Lavričeiv itrg 25, L 10, Špaca- pan Anton Laiviričev trg L 5, in Štruk-elj Peter Livešče L 10. Srčna livala! Darovi. G. Avignst Poniž, Ajdovščima jc daroval za Aik. fer. društvo «Ad/rija» v Goricii 20 Mr. Isikrena hvala. Posneniajte! Pozor !*) Podipisani geometer tempotom opo- zanja silaiv. občinsitvo, da njegxwa pisar- na n;i >v milkalki zivezi z pisainmo za vojne škode, ki se ;nahaja v pritlličju, in tuldi ni- ma ni'kakeiga posla ž mjitmu On deiai na svojo roiko koit pred vofino; zaito prosi sda/v. občiiiKStvo, da se v tafkih 7;adcvah le do njega obračajo in sicer v II. nadstropje ul. XXIV Maggio 11 (pireij Tre Re). Franjo Schweiger, civilni in zapriseženi igeotmeter. I Zveza Ooniäfeih iproizvajalnih delav- nih zadrug opazairja voijnoodškodloivance in »vise kampotentne losebe, iki iniaijo opra- vila z zidainjem, da je piredsednik zveze in'zenirju Culo-tu lime Peter (Pietro) ikatte- ri ni nie iv zvzi z Michole Ouiloit, ki (kiroži po dežeLi dn Ijudlje smalrajo, da je ta pred- isodniik sam. Opozairja se na njegov pra- vi padipis, da se iziogn-e poirmoiti. Dogiodiili so sc diuiigi slai.oaä'i, Iko so se ii ak at ere osebe piregisitiaviile v njegioiveim imenu in izrabile ito v isvoje privalne ko- ris'ti «aziiromia tuje s>taivbene zadruge. *) Za članke pod tem naslovom je uredništvo odgovorno le vj tolikoj kolikor zahteva tiskovni \?ak. NAJCENEJE ZAVARUJETE svioöa imetja ipri: Splošni zaivarovalnici prioti pozaru, nezgodam, taifavinaim ltd. ===^(ÜNIÖNE"MEDITERRANEA>^ " Ponudbe spnejeima in pojiasiiiila daje pnati pridoziiitvi znamlke za 25 stotinfk, Joäko Lutnian, Via deJlla Lövaida šl. 31. Gorica. NA OBROKE prodam sikotro novo dvokolo znaimike «Pmch«, fotoKrafiöni aparat «Ica» 9 K 12 z visemi pritiiklinaimj, kriaisna toaletna o- glcdala, — okvije za slike raznie velilko- sti. — Jos'ko Lutmam, Livada 31. — Go- i;iLa.________________a___^.^^_. ZEMLJIŠČE ZA STAVBE je na procllaj yt Šmartncm (Kojsko). Pojaisnila daje odjvet. Tirotta, ul. Teaitro 18. ____________ MLADENIČ, stavbeni risar isče službe pri kakem podjetju ali pri kaki stavbeni zadrugi. — Naslov pri upravi._____ POZOR! Kidor želi redati svüoprejke tvrdke Lcvi, ki je ena izmed najboljših, naj se obrne na Josipa Bruinat. Miren (pri mi- rodvoru); on je zasitopnik imenovane tvrdke. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." Telefon St. 50. Brzojavni naslor: Ljubljanska banka. DelniSka giavnica S H S krön 50 MILIJONOV. GENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS krön 45 MIL1JONOV. r PODRUz-NICEj Brežice, Borovlje, Celovec, Celje, r Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovom. Nakup In prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — IzvrSuje vse v ; bančno slroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne ure za obeinstvo 872—12 n od 3—5. f Ob sobotah popoldne. ob nedeljah in praznklh se ne araduje Tržaška ninu delavGev za majoliko in izdeiovanje podov reg. zadrnga z. o. z. Trst, Via dell* Olmo $6ev, 6. PODRUŽNICI: Gorica THonfalcone Via Garibaldi St. 20 Via Triali št. 614 Zaloga in delavnica majoličnih peči in štedilnikov. .ZBERA majoličnih plošč za stene in ke- Iamičnik pJošc za plode. — Prevzema se delo v okolici. Kotlarska delavnica ====: G&8ON & KRASNA Uiica Sv. («ana A — G0.MCA — Ulica Sv. Ivana 4 & Velika zaloga __. jškropunic — mehov z dveletno garancilo. I V ziAogl ima tudi kotle I za žgf-nje vsakovrstnih ___________' sistemov i. t. d. ------^— Cene brez vsaice konkurenc.e ANTON TERPIN in Comp. nova zaloga menufakturnega blaga v siorid, Ufa Rastelio št 10 se priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za mnogobrojen obisk. SW* Cciio brea fconkurenee. -^SS NÄ drobno ! Na debclo ! ZALOGE mlinOv in ftvo rnic testenin G. B. S t o r t i • Videm (Udine) Zastopnik; G. SRTOR Gorica - Via Vogel 16-18 - Gorica ~Tnnmiiwiiwii