Štev. 208 TRST, ponedeljek 26 julija <909 Tečaj XXXJV IZHAJA VSAKI DAN «mm tod! ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnojrih »obakarnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, &t. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajaor-iiini. Dornbergu itd. Zastarele §tev. po 5 nvč. <10 stot.). OftLASf SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S st. mm, »•mrtnice, zahvale, poslanice, ogia-e denarnih zavodov po JtO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka •ada'jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-Aiuaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JEdinosti— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". 3SAROĆNI5JA ZNAŠA .w\ > Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I za vse leto 24 ?<, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na at- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava re ozira ■aroealna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI'' stana : oolo-—i letno K 5-20, pol lera 2 60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ncfranko- Tana pisma ge ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljuti na opravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio GaUtti 18 (Narodni d^m) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnRnl račun 5t. 84V652. TELEFOM 11 11-57. Brzojavne vesti. Štrajk v Ajdovščini. Kr av spopad med delavci in predil-niškim vodstvom. — Direktor* Amann streljal s sa? okrasom na delavce. — Delavti demolirali tovarno. AJDOVŠČINA 25. V zadnjih dneh je bilo opažati, da se vedno večje razburjenje polašča stavkujočega delavstvu. Včeraj popoludne se je vršil shod, katerega se je udeležilo nad 600 delavcev in delavk. Govorili so tov. dr. J. Mandic, Jaklič, Budihna, Ma-horčič in Kurat. Takšnega ogorčenja in takšnih mejklieev, kakor so spremljali govore pozameznih govornikov, se še ni \idelo tekom te stavke. Potrpežljivost delavstva je prispela na vrhunec. Po shodu se je veličastni sprevod nad 700 ljudij, pomikal, zvižgaje in kričaje, proti predilnici. Prestrašen vratar pustil je \hcdna vrata odprta. Stav-kujoči so se vsuli č ez prostorni park proti hiši ravnatelja Amanna. Par otrok, ki je spremljalo stavkujoČe, je vrglo nekaj kamnov proti oknom predilnice, ki se nahaja zraven ravnateljeve hiše. To je bil signal za ravnatelja Amanna. Kakor zbesnel je ravnatelj Amann zgrabil samokres in ustrelil šestkrat proti delavstvu. Z Amannom je streljal še neki drugi delovodja. Delavstvo je na to izgubilo hladnokrvnost in otvorilo pravi bombardement na tovarno. Niti ena šipa ni ostala na svojem mestu. Delavstvo je razbilo okna, izvleklo iz skladišč razne naprave ter j h dobesedno uničilo. Tovarna izgleda kakor demolirana. Ranjena sta na roki vsled strelov ravnatelja Amanna tovariša Kepic Alojzij in Furlan Anton. Lahko ranjenih je več delaycev. Delavstvo je bilo kar iz sebe ter bi bilo uničilo do tal tovarno, da nista tov. dr. J. Mandič in Jaklič sred najhujšega ognja mirila duhove. Vse prebivalstvo je po konci. Bati se je še hujših izgredov. Kronanje bolgarskega kralia odgodjeno. DUNAJ 24. Semkaj je dospela iz Sofije vest, da je kronanje carja Ferdinanda definitivno odgodjeno na prihodnje leto. — Požar. BUDIMPEŠTA 24. V Likovski (županija Lipto) je izbruhnil ogenj, vsled česar je pogorelo 85 hiš in postranskih poslopij. Ogenj so le z veliko težavo pogasili, ker so bili kmetje na polju. Zgorel je en otrok. Zažgali so otroki, ki so se igrali z vžigalicami. Kolera v Petrogradu. PETROGRAD 24. Od včeraj je obolelo za kolero 68 oseb, 26 jih je pa umrlo. Vseh bolnikov je 775. Kuga v Sansibaru. BEROLIN 24. Glasom nekega brzojavnega poročila guvernerja nemške vtočne Afrike so v Sansibarju uradno konstatirali kugo. V aeroplanu preko kanala La Manche CALAIS 25. Bleriot se je danes ob 4. uri 30 minut dvignil v aeroplanu v zrak, je preletel kanal ter se po 23 min. spustil na zemljo na nekem travniku pri Dover Castlu. Francoska torpedovka »Escopette«, na kateri se je nahajala soproga Bleriotova, je priplula v Dover ob 6 uri 50 minut. D i. r s Moj roman...! Črtica. (SLAVKOV.) »Ali si tu ?« so zašept.t^le nalahno n-tne ustnice. »Da, Giulietta!* sera odgovoril in vedel sem, da bo sedaj vsega obotavljanja konec. > Pridi no, pridi ! Komaj že Čakam !« je vskliknila in stegnila roke skozi okno. Tu » ariš je vzel mirno lestno v roke, jo priilonii k zidu, prijel mene za roko in me povlekel k nji. Minula me je vsa plahost in ves sem drhtel od same želje, da bi pritisnil na-se ljubljeno dekle. Stekel sem po lestvi navzgor tako h,tro, da se je čoln močno zazibal in da me je tovariš opozoril, naj delam previd-neje. Dospel sem do okna in tu sta me čakali razpeti roki ljubice, moje ljubice Giuliette. Strastno sem jo privil k sebi, jo poljubil še strastneje na ustnice in menil, ca umrem same sreče. »Kako te ljubim, ti moje zlato solnce, ti moje vse!« sem ponavljal ves razvnet Turska železnica in Slovenci. Zgodovinsko -etimologične reminiscence. Praška „Union" je priobčila 12. in 13. julija od svojega ljubljanskega dopisnika nastopni članek: Otvoritev turske železnice vzbuja v nas spomin na velezaslužnega, na tragičen način preminolega profesorja Simona Ru-tarja, ki ima za naše domovinoznanstvo velike zasluge. Simon Rutar je priobčil v rPlaninskem Vestniku" (štv. 7, ,9 iz ieta 1895.) Članek, v katerem se bavi toliko z zgodovino tedanjega novega prometnega načrta, kolikor z nekdanjo domovino Slovencev. Članek podajamo tu v posnetku : Ture, nemški Tauern — (napačnost tega nemškega imena obrazložimo dalje spodaj) omogočujejo najbližo zvezo med Trstom, Solnogradom in — Nemčijo. Doslej je železniška proga preko Ljubljane, Beljaka, Inomosta in Rosenheima znašala 775 km, dočim se bo moglo po novi pro-rn trii poti (po tedanjem načrtu) 349 km prevoziti v 10 urah. Proti gradnji turske železnice je imela tedaj vlada pomisleke strategične narave in sicer radi tega, ker teče železniška proga vsporedno z državno mejo in ne pada pravokotno na isto. Tako bi mogel v slučaju vojne sovražnik razde-jati progo oziroma jo na mestih napraviti nerabno. Vendar je pri tem jemati v ozir ne le defenzivo, ampak tudi ofenzivo in (razun tega ne le strategično, ampak tudi trgovinsko stran. (Sedaj prihaja izlasti v pošte v promet s tujci.) Toliko o turski železnici sami ; pri tem omenjamo izrecno, da datirajo gorenji podatki iz leta 1895. Nespremenjena je ostala in za nas Slovane aktuelno zanimiva je nadaljna ali prav za prav prava zgodovina te prometne poti, ki jo je vsak Slovan prisiljen uvide-vati kakor konečno preko slovenske posesti dovršen most od Berolina do Adrije. Zvezo — ne glede seveda na železnico — ni nikakor smatrati kakor kako novo prikazen. Kajti že Rimljani so poskrbeli za najkrajšo pot preko Tur po cesti (oziroma pozneje Jsteze) od Ogleja do Juva-viuma (pozneje Solnograd). Avtor opisuje točno zvezo te ceste; mi hočemo le pripomniti. da se je celo še do leta 1848. vršil redni poštni promet iz Ljubljane preko Korena, Beljaka, Spitala, So vodenj, Kačjega prelaza (1614 m.) v Radstadt, in od tam naravnost v Solnograd. In sicer : pošta na konju vsak torek in soboto, obe pričenši iz Ljubljane. Rimljani so rabili to pot za prevažanje zlate iz zlatih rudnikov pri Stari Noreji, ki so Že pri Strabonu označene kakor „aurifodinae romanae" (rimski zlati rudniki) pri Noreji. Zlato se sicer še dandanes pridobiva v Rudarskem Kotu (Hiittvvinkel) južno od Ranzise in sicer direktno pod Turami (Tauern 2341 m) blizu Slovenskega prelaza. jVrh vztočno od tega prelaza (Pass) se imenuje Goldberg (Zlatagora 3066 m). Severo-zapadno od tukaj se nahaja še drugi zlati rov in sicer zopet direktno pod Hoch-narrom (2810 m). K obema rudnikoma se prihaja najlažje Čez Doljane (Dollach) in sicer v Cerkniško dolino oziroma preko Malih Belic. Svoječasno so kopali tukaj železno rudo. Interesantno se utegne zdeti, da je bila v srednjem veku rudniška oblastnija za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Gornji Beljani (Ob. Molltal) pod Malniškimi Tu rami in da so tamkaj dali bogati lastniki rudnikov že v 14. stoletju zgraditi krasno gotiško cerkev. Se zanimiveje za nas Slovane je pa I dejstvo, da so se Slovenci že po razpadu in jo poljubljal, poljubljal brez konca in kraja .... Srečna, neizmerno srečna sva bila oba v tistih trenotkih jaz in moja Giulietta! Pozabila sva vse muke in trpljenje ! Pozabila sva na vse, kar je najni ljubezni nasprotovalo in pozabila sva tudi na očeta, na ribiča, ki ni bil nama za drugo, nego za strah in nadlego. < »Veš ti, draga moja grlica, da mi ta tvoj oče nič kaj ne ugaja!« »Beži, beži!« ti ne veš, zakaj je tak ! O vas študentih ima jako slabe nazore in zato je v večnem strahu zaradi mene. Boji se. da bi se v koga ne zagledala.« Pogum me je vedno več navdajal in začel sem se jeziti, strašno jeziti: »Kaj sem mu vendar napravil, da mi hodi jna pot, da nasprotuje najini sreči ? Veš kaj : O prvi priliki stopim pred njega in mu povem vse, prav vse. Povem mu, da se midva ljubiva, in da se bova ljubila tudi, ako on tega noče.« V svoji jezi sem pozabil, kje sedim ; pozabil sem, da moram tu govoriti tiho in začel sem kričati, kakor bi bil že sedaj pred ribičem, njenim očetom. Giulietta me je mirila in tolažila. Stiskala me je k sebi in pri tem je z nogo zvrnila stol, na katerem je stala poprej. Zaropotalo je po sobi in ona je vskliknila od strahu. Naenkrat se je začul izza vrat v hiši : močan glas: »Kaj delaš, Giulietta?« Ostal sem kakor okamenel, kajti glas j se mi je zdel znan. Dekletce je zašepetalo naglo : »Oče je j tu, beži!« in izginela je v sobo. Mene se je polotil grozen strah. Stopil ; sem hitro na prvi lestvin klin in hitel, i kar se je dalo navzdol. A nocoj me je j spremljala nesreča ' Zgrešil sem eden klin z nogo in ] zdrknil po lestvi navzdol, ne v čoln, am-J pak mimo njega v . . . . vodo. Hitel sem suvati in brcati z rokama in nogama, da j ne utonem in mrzel pot mi je stopil na j čelo, ko sem se domislil da pride do mene lahko tudi ribič Francesco. Že sem mislil, da je končano z menoj, ko me je zgrabila za vrat roka in me povlekla iz vode v čoln. Bil je to moj tovariš, ki si je kmalu opomogel od prvega strahu in mislil hitro na rešitev. Lestvo je vrgel v morje in začel hitro veslati. V par trenotkih sva bila tako daleč od hiše, da ni mogel naju nihče opaziti. Molče je veslal dalje in pogledoval od časa do Časa po meni. Jaz I sem ležal na dnu čolna in ne vem, če 1 sem sploh na kaj mislil. Bil sem ves moker in kmalu me je začel tresti mraz. Vsa velika, goreča lju-i v bezea, ki me je pred uro navdajala, se je zapadnorimskega cesarstva naselili blizu ob rimski prometni poti in sicer visoko gori v Turah, prvotno deloma kakor lovci, deloma kakor pastirji. Danes morajo celo Nemci priznavati, da prihaja od Slovencev toliko ime divjeromantične „Pastirice" (Pasterzen) kakor tudi ime vseh ledenikov v okolici Velikega Kleka (Gross Glockner). Prav tako pričajo v Belanski dolini imena krajev, gora, rek, planin itd. na nekdanje slovensko prapleme, izlasti značilni sta dve imeni glavnih krajev: Zagrič (Sagritz) in Doljane (Dollach), ter sela : Kras, Ranach, Rojach, Zlapp (Slap) itd. Z nemškim imenom „Tauern" imajo Nemci, naj se obračajo kamor in kakorkoli le smolo in zopet smolo. Njihovi učenjaki hočejo vedeti, da je ime Tauern kelskega izvora in splošno pomenja gorovje. A najstareje listine pa ne vedo ničesar od „Tauern'4, marveč le od „Turus" ali „Durus" Bolandisti — spisovatelji življenja svetnikov — pripovedujejo od sv. Ruperta z dne 3. marca 705,: trans-cendensque monte altissimo, mons ,,Durus" appellato, praedicavit \Vandalis (prekoračil je zelo visoko goro „Durus" imenovano in propovedal Vandalom) to je Slovencem. In sicer se nahaja to in slično ime povsod v in izven Avstrije ravno največkrat tam, kjer sploh niso bivali Kelti pač pa Slovani. (Završetek pride.) Politika poljske ljudske stranke. »Neue Freie Pressec je v svoji včerajšnji številki priobčila iz peresa poljskega državnega poslanca Jana Stapin-skega pod gorenjim naslovom nastopni Članek datiran iz GradeŽa od 24. t. m. (kjer se Stapinski sedaj nahaja) : „Odkar je nastala sedanja vlada in večina poslanske zbornice, ki jo podpira, ni poljska ljudska stranka prikrivala svoje nezadovoljnosti. Na seiah poljskega kluba se je o vzrokih te nezadovoljnosti ponovno razpravljalo in pretežna večina kluba je pritrjala našim nazorom in stremljenjem. Različnosti mnenja so obstojale le glede časa in načina zaželjenih sprememb. Pooblaščen od kluba sem tudi na plenarni seji za časa zadnje proračunske debate izjavil, da je sedanja sestava vlade in parlamenta za klub nevzdržljiva. Isto sem ponovno rekel in utemeljeval toliko nasproti ministerskemu predsedniku kolikor tudi nasproti voditeljem nemških strank. Za-gotovljenja od one strani, da pride na je- morski vodi ohladila in na njeno mesto je stopila mržnja. Da, sovražil sem ono deklico, ki je bila kriva vsemu temu dogodku, katerega posledice me lahko spravijo še v grob ! Istih misli je bil tudi moj tovariš, kar sem lahko opazil. Revež je hitro veslal in kmalu sva prišla do mesta, od katerega sva pred dobro uro odplula. Stopila sva na suho; tovariš me je skrbno ogrnil s svojim plaščem in hitela sva po ulicah domov. V svoji sobici sem se hitro slekel in -šel v postelj ki jo je tovariš skrbno pokril. Skuhal mi je še skledico čaja in ko sem to popil, sem se čutil že boljšega. Rad bi bil začel pogovor s tovarišem, a nisem vedel kako. Ozrl sem se nanj in rekel: »Hm l« A on. ki je ves čas resno molčal, se je začel smejati, prav od srca smejati. »Adijo ljubezen, adijo Giulietta !« je rekel in napravil velik križ v zraku. Stisnil sem roko pod odejo v pest in zamrmral : »Da. adijo Giulietta! Romeo za-te umira !« Ostal sem se par dni v postelji in ko sem vstal, je bila vsa ljubezen preč. Ne; ostal mi je Še spomin na-njo, spomin na »Moj prvi roman.c (Konec) Stran II »EDINOST" št. 208 V Trstu, dne 26. julija 1909 sen do spremembe, pojasnujejo, zakaj smo v tej neznosni vlogi vstrajali do konca zasedanja in zakaj smo tako toplo želeli zaključenje zasedanja. Sedanja sestava vlade ima odločne znake, ki so za slovanske narode skeleči. Na nemški strani sede na vladi prononsirani nacijonalisti. Temu nasproti nimajo poljski in češki ministri tega značaja. In pri tem je razmerje 9:4 naravnost izzivajoče, kajti to je poniževalno. Gola zagotovljenja vlade, da je nepristranska, so odločno ovržena po njenih dejanjih. Nemški šolski nadzornik za Kranjsko, načelnik deželnega finančnega ravnateljstva v Pragi, odredbe Ruberja glede razpravnega jezika na najvišem sodišču, izjave Bilinskega v proračunski komisiji glede telefoničnih jezikovnih odredb, agitacije Schreinerja in zgodovina bosanske banke, vse to dokazuje, da ta vlada ni zmožna, da vspešno ščiti najvažneje stvari države. Tek zadnje parlamentarne krize je večinoma odseval kakovosti te vlade. Kar se pa tiče grupiranja strank v poslanski zbornici, je sedanje stanje ne-možno iz sledečih vzrokov : Ako se vse nemške stranke združijo, in potisnejo ob stran nasprotstva. ki jih ločijo, ako se baron Morsey pridruži posl. Wolfu, ako se po si, Drexel čuti solidarnega s posl. Stranskem, ako torej na nemški strani odločuje narodnost, tedaj mora priti tudi na slovanski strani do enakega združenja narodnih strank. Ako se nobena nemških strank noče odreči narodni solidarnosti, tedaj ni nam Poljakom dovoljeno, da slabimo potrebno slovansko protutežje. Treba je porazdelitve na temelju trdno določenega programa gospodarskega in socijalnega delovanja. Ako bi se to poka-žalo nemožno, ako bi se vse nemške stranke vstrajno upirale, da se ugodi najpra-vičnejim željam drugih narodnosti, potem ne strpe tega — ne glede na posledice — niti Poljaki niti drugi zastopniki Slovanov. Vsaj kar se tiče poljske ljudske stranke, moram odločno izjaviti, da ne moremo pod nobenim pogojem ostati v enem bloku z nemškimi strankami proti slovanskim strankam. Prepričan sem, da mnenje poljske družbe soglaša z našimi nazori in da bo ves poljski klub hodil po tej poti, ker mu sicer preti razpad. Program za jesen: 1. Sestava večine zbornice na dodlagi točno določenega delavnega programa; 2. primerna preosnova ministerstva. Ako se to ne zgodi, je pričakovati bankerota centralnega parlamenta in vsega centralizma". revolucijonarnega gibanja v Bosni. Nastič je odgovoril, da je v tem smislu pisalo več listov. Radi štrajka v Zenici je šel tjakaj, da bi se informiral. Ali tam so ga aretirali in zaprli. Posl. Klofač je govoril o tem z ministrom Burianom, ki je rekel, da je štrajk izgubil svoj socijalni karakter, in sd oblasti prav storile, da so njega (Nastiča) in par tovarišev zaprle. Ni res torej, da bi bil štrajk insceniran po nalogu vlade. Dr. Popovič: „Ali vam je znano, da je bil ta štrajk vzdržavan lz Belega-grada ?M Nastič: Ne. Drž. pravdnik : „To je povsem irelevantno, ali je bil ta štrajk insceniran iz Srbije. Nas ne briga, kaj dela srbska vlada. Predsednika prosim, i naj ne dovoljuje tega." Branitelj dr. Popovič: „Da boste , videli, da je bramba lojalna, ne bom sta- \ vil v tem pogledu več vprašanj." Drž. j L Tvornica dežnikov in solčnikov GIUS. FERRATA - TRST Tovorno: ul. Montecucco 13. Proctejnlnlca: Corso 36. Izbera palic za sprehode. BET* Izvršujejo se poprave In prevlačenja. "S2S ANTON SKERL mehanik, saprl»»žeai Lsvcdoneo TRST. Carlo Gofdontjev trg štev. H Zastopnit tovarne koles in Moleles ,M" NdpellaTS ln zaloga električnih ETocJkoT, Inet in prodaji. niofonoT, eooofonov, ln fonograćoT. Zalog« priprav ta točiti pli" Dosegli ste vendar, kar Ste : L»bosanskega patrijotac ravno tedaj, 5 ko se je pretvezno najbolj navduševal za j revolucijonarno gibanje v Bosni!! Po pavzi je vprašal branitelj dr. P o- j p o v i <5 Nastiča o širjenju brošure „Jezuviti i v Bosni". Z veliko zgovornostjo ste mi j govorili o razmerah v Srbiji. Ali čudno je, da ste, čim bolj je Srbija po vašem mnenju postajala nezmožna za nezakonit boj, vendar vedno bolj delovali v revolucionarni smeri. A kedaj je prišlo pri vas do streznenja?" Nastić: „Pred cetinjsko afero z bombami. Obupal sem na oficijelni politiki Srbije ! Dr, Popovič: „Z ene strani ste bili torej strezneni, z druge pa ste delali nadalje revolucijo!" Dr. Popovič: Ali vam je znano, da Srbija iz humanitarnih razlogov podpira dijake s štipendijami?" Nastič: „Težko je govoriti o humaniteti Srbije. Ta instinkt jej popolnoma manjka. Kar Srbija daja, dela v gotove namene, da potem dijake izrablja. Vi gospod doktor (Popovič) hočete namigovati, d a sem bil tudi jaz eden teh študentov!" V razgovoru je prišla neka afera Nastiča z menicami. Poslednji je trdil, da je branitelj to stvar razblinil. Posojila da ni najel on, ampak je le jamčil za druge bosanske dijake. Dr. Popovič je hotel prečitati neko pismo, v katerem Nastič priznava, da je to njegov dolg. Predsednik in drž. pravdnik sta se izrekla proti, vendar je bilo branitelju po daljši debati dovoljeno prečitati pismo. Po ne- j katerih vpašanjih dr.a Popovića je bila razprava odložena na ponedeljek. * * • Tožba proti dr.u Friedjungu. DUNAJ 24. Danes je dr. Friedjung , prejel dve pozivnici pred sodišče in sicer na tožbo 50 členov hrvatsko-srbske koalicije in na tožbo Frana Supila radi raz-žaljenja časti. — Ker so sedaj poletne počitnice, utegne se vršiti razprava še le meseca oktobra. Dnevne vesti. Imenovanje v sanitetni siužbi. C. kr. sanitetni asistent pri c. kr. namestništvu Velika zaloca pripadkov po tovar, cenab. TELEFON Ste v. 1734. GOSTILNA „fHI'antka Pompei" TRST Piazza Carlo Goldoni 4 W Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja taljanska Le nemška. Pristno vino. ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Reiningfhaus in iz meSčanske tovarne „Pilsner Urquelfit v Plznu • • v Bodčekih kakor tudi v buteljkah • • Z A LTO G A Giesshcibler vedno sveže kisle vode pri ANTONIO DEJAK, junior TRST, via degli Artisti 9 in II. TELEFON 505. M. F. T0RCELL0 TRST, via Chiozza št. IS. Popravljanja gum, črev, specijelno vuka-nizovanje, prodaja in zaloga DUNLOP-ov. Avtorizovana prodajalnica koles. „FHANOMEN" Delavnica za poprave ulica Gilllia 78. Jako zmerne cene. Trst, ulica Madonnina I Velika izbera in specijaliteta vsako vratnega C-J obuvala za možke, za ženske in za otroke _ po jako zmernih cenah. Vsaki kupec w Q do:-' poet-oen blok s številko. Dotični, ka- j^J ' Lerernu naleti št. 50. dobi vdar ^OgSfetf en par čevljev. flRTURO RRCK Trst - ul. Gaspare Gozzl 8 - Trst — Kovaška in mehanična dčlalnica ter stavbinska kovačnica. i Sprejme vsakovrstna dela kakor: držaje, železna vrata, dela za stavbe i. t. d. Največja natančnost ter zmerne ceno. NAČRTI ZASTONJ. V mirodilnici JVlario Ferlin sv. Mar. Magd. Zgoroja št. P. 3 vogal ulice deli' Istria, blizo Sol dobi M VELIKA IZBERA ERAMENIJ, BARV, SiP ŽEBLJEV, PETROLEJA, B«411nl prašek » pitanj o «vlnj, krav, konj, Itd. Uk Dr. TBNSOCZ7-JS v IJablJa-ai. Prodaj* d* drouao Iti « :: Pomladna In poletna sezona :: Novi dohodi blaga za moške obleke zadnjih novosti po cenah, da se ni bati konkurence v dobroznani prodajalnici Maccari & Pross TRST, ulica Malcanton štev. g Specijaliteta črnega blaga. Na željo pošljejo se uzorci poštnine prosto. JLLEKS. FRANC MAYER - TRST ŽGALNICA KAVE TELEFON 1743. KajboijSl vir za dobivanje pečene kave. PRODAJAIiNlCfl PliETElUN Simon Sssmann l^p z lastno tovarno metel in krtač nudi največjo in bogato izbero obloženih in neoblo-ženih popotnih kovčegov, ročnih kovčegov, navadnih košev, stojal, ktšev za perilo in papir, kakor tudi vsakovrstnih otroSkih vozičkov najfinejšega izdelka. Zaloga vsakovrstnih krtač metel, omel in štorej po naj zmernejših cenah. Prodajalnica na drobno TRST, ulica Poste 2. Zaloga ulica Macchiavelli 28 in Tovarna v ~ ulici Commerciale. ~ Alojz Povh urar s prideljeno delavnico Trst Via del Rivo St. 26 Trst Izvršuje v?ako popravljanje žepnih in stenskih nr kakor tudi vsako zlatarsko in draguljarsko delo p^ najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje ——— Slovensko podjetje ! - Zaloga olja, vina in testeni;? L. Fragiacomo Trst, ulica Giov. Bocaccio 14. Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljan; * na dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vaz. a od 5. do 10 litrov. Istrsko vino prve vrste in burgundec v Steklenicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od J.0 litrov naprej. Napoljske testenine vsake oblike od 5 d • 10 kilogramov naprej se priporoča konsument- Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, mai* oglase In v obče kakoršnokoll vrsto ogl&sor sprejme „Inseratni oddelek" v ulici Glor^-i« Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstrcp^ levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. ža od 3. do 8. popoludne. Po noći se vsprejoma ¥ »Tiskarni Edinost4*. c=e— R. Gasperini - Trst Telefon 1974. — Špediter — Telefon t i74 Prevozno podjetje c. kr. avstrijskih državnih železnic. Sprejme razcarinanje kakoršnegasibodi blaga z mitnic, dostavljanje na dom, pošiljata potega kovčegov. Naj d o govorn ejše cene. _ Am EU Cri ELEKTR. DRUŽBA. INSTALACIJSKI BUREAU - TRST Ulica Lazzaretto vecchio št v. 37. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TRIEST. TELEFON 14-90 Električne napeljave vsake vrste. Velika zaloga elekričnega materijala Ulica Lozzaretto vecchio 41. V Trstu, dne 26. julija 1909 »EDINOST* 5t. 208 Stran III v Lincu dr. Ivan Haramerschmidt je imenovan sanitetnim asistentom pri c. kr. namestništvu v Trstu. Koledar in vreme. Danes : Ana. Jutri: Pantaleon rauč. — Temperatura včeraj 2. uri popoludne -f- 290 Cels. Vreme včeraj : lepo. — Tržaška mata kronika. Samomor. V soboto ob 11. uri in pol po noči je 41 letni težak Josip Cim areschi na stopnicah hiše št. 35 v ulici Riborgo izpil 30 gram karbolne kisline. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico, kjer je pa čez par minut umrl. Vzrok samomora je neznan. Nezgoda V kopališču. Dominik Fragia-como, 22-letni zlatar, gluhonem, se je včeraj kopal v miljskem kopališču; na enkrat mu je drug plavač skočil na glavo. Dobil je rano na nogi. Poskus samomora. Medea Casadei, stara 19 let, je sinoči izpila strup v samomorilno svrho. Zdravniška postaja jo je spravila v bolnišnico. Vzrok: neozdravljiva bolezen. Nevaren pa7ec. Anton Burič, star 53 let, je včeraj zjutraj splezal na neko drevo, ali pri tem se mu je spodrsnilo, padel je na tla in si zlomil zatilnik. Spravili so ga v bolnišnico. Tatvina juvelov. Včeraj zvečer so med odsotnostjo Ivana Domio vdrli tatovi s pomočjo ponarejenih ključev v njegovo stanovanje v ul. Sette Fontane št. 399 in so vkradli iz neke omare zlato verižico, 8 zlatih prstanov z draguljami in dve uri v skupni vrednosti 168 K. dogaja, da vsled kratkovidnosti naših ljudij, ki hočejo z zgodnjim sadjem mnogo prislužiti, dotičniki ne le da trpijo občutno Škodo, ampak spravljajo tudi blago v slabo ime. Ne trgajte torej zelenega sadja ! x Vreme v Gorici. Po dolgotrajnem dežju in hudih nalivih je nastopila velika vročina in imamo uprav pasje dneve. Iz okolice poročajo, da ta nenadna in hipna premenjava temperature zelo škoduje osobito grozdju, ki ponekod črni in gnije. Gospodarstvo. Proizvajanje rožmarinovega olja. Govori se, da napravijo v Komiži na otoku Visu nekoliko poskusov z rožmarinovem oljem. Podvržejo ga kemični analizi, da se vidi, odgovarja li dalmatinsko olje francoskemu. Ako bo rezultat povoljen, tedaj bo moglo dalmatinsko olje konkurirati z francoskim, ki je sedaj uvažajo v našo monarhijo iz Marsilje in Cette. Cement - Portland ■ jjSj&l^ONrilL" I Družbe „SPALATO" Anonimno deln. društvo eementa Portland SALONA. letni prolzpođi: 10.000 uažon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feier, Trst :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Razne vesti. Nov okras za ženske klobuke. V Wau-keganu v Ameriki je neka tovarna, ki se bavi z metalizacijo raznih predmetov, dobila iz Texasa 2000 krastač z rogmi in raznih drugih žab, katere živali bodo sedaj vse metalizirali in potem porabili za okraske ženskih klobukov. Žabe in žabice bodo rabili za okraske na iglah, katere rabijo ženske za pripenjanje klobukov. — Predno bodo živali prevlekli s kovino, jih bodo kloroformirali. Omenjena tovarna bode izdelala 50.000 takih igel in za vsako bode rabila po eno žival. Tvrdka je najela posebne lovce na žabe, kateri jih bodo sedaj v Texasu lovili. Podjetniki so prepričani, da bodo z žabami napravili dobro kupčijo, tembolj, ker se ženske zanimajo za vse, kar je novo, zlasti Še, ako pridejo klobuki in >krote« v poštev. Zakon za mladino. Anglija je prva praktična država, ki je uvedla v veljavo zakon, ki velja za otroke, za mladino. — Prva točka tega zakona prepoveduje vsem dečkom, ki še niso dopolnili 16. leta, kajenje. Druga točka prepoveduje otrokom izpod 14 let bivati v prostorih kake gostilne. Dotični, kateri bi kakšnega otroka poslal v pivnico, kjer se točijo pijače, bi bil kaznovan. Veliko gostilničarjev je prosilo vsled tega, da bi smeli podaljšati svoje pivnice in dograditi čakalnice za otroke ; oblastnije so te prošnje večinoma zavrnile. Stariši, ki imajo pri sebi otroke Vesti iz Sstr**. Iz naše okolice št. 2. O *eielici, ki jo je prired lo „Kongumco društvo Babiči-Mare2ige" dne 18. t. m., sa ni poslalo rasen &kromaeg% števila vabil pred prirfditvijo v svet niti črtice. Saj se do zadnjega časa ni vedelo gotovo, ali re« castopijo tri godbe, štiri pevska dru'tva ter „Dram&tski «kapu iz Kjprs, ali bo imela ^cBttiicft le dorcač značaj ter bo brez pomena za javnost ? ! Zgod i) se ni niti prvo niti drug?, ampak veselica 83 ;'e improvizirala. Rszvoj veidice je bil aeveda kolikor toliko fcfač&jen. V pozdravneaa govoru je iur. Jarca rt g ieil, da živimo v okolici, koprski ekclci; primerjal je b to okolico tržaško ter naslika;, kakšatga pomena bi bile lahko naredne vseelice v teh politično zavednih,' • r, . ... j , , ^... , >1 ' izpod 14 let, ne smejo pohajati gostilne, narodao kaltar&o pa š<* nekoliko zaostalih kra-f_r . .. . . jih. Ker ljudem iti treba več praviti, da so | Tudl v taklh P^storih, kjer vidno gori Slovenci, jim bomo stupali povedati, kri da j ogenj, ne smejo prebivati otroci sami. — hO Slovenci, in rcer z narodno besed i in j Otrokom je zabranjeno beračiti in prosja-rarodno peimijo. Čudri se je hi o mare i*an- Uiti po hišah in po javnih prostorih. Tankemu pevskemu diuštn: „Neodvisni", ki ,-u • . • § A ,, , * 1 * • 1 * - j kin izvrstnih odredb bi tudi pri nas po- ze leta m leta Dima pevovoJie, a ]e vendar! . . , , nastopilo — edino izmei »ceh — pod ved- trebovali, — izlasti pri nas v Trstu — da stvora Mate;s Ssbfcdina ter zapelo d?e pesmi! ne bi bilo toliko pocestne mladine, ki nu-siadtfo in lepo, da je moralo obe ponavljati, i di tako žalosten pogled na njih vzgojo. Srečua je biia u.isel .-bi. jur. Agneletta, daj Bošnjak nadškof v Makedoniji. Iz Skale n^omeatil ropale Fr gramtke tečke z iur• dra v Albaniji javljajo, da je arbanaški proviziratiim ljudik»m uredavfanem o razvoin J • •• 1 xr t v - , 1 . x , . r> 1 - provincijal Fra Lovro Mihačević imeno- naseea nsrodnega življenja v Igtr». Predavane, 1 J zasnovano Dajprej itakor kratek pregled, je|van nadškofom v Pnzrenu. Novemu nad- o!ividno z&Dim&io. ter pripravilo predavatelja j škof u, ki je rodom iz Kreševa v Bosni, (ki je rad temelm) do t^ga, da je §t?oje pre-;ie brzojavno čestital sultan Mohamed V. davsnie rastegoi! m pcglobii. Dve deklamaciji j Smrt radi Čašice kave. Na Dunaju je enajstletnega Milka Ahtik iz Kopra *ta i;ud- neka dekla skozi okno ponudila delavcu, etvo iznenadili : tako n>lad, pa nastopa 2 ta-1 - .. , j «. , ' . * V- • a 1 j ki je stal na odru in popravljal hišo, za kun pegumorn m gotovostio! Zil, da te oi> . . . , r . 1 več mogla igrati Ahtikova igra „ Prava šola«,! Južmo čašlco kave- Mož Je ponudbo se- "redna ;e bila. da bi se io bilo tu uprizorilo, veda drage volje sprejel, popil na oknu Igrala ;e godba is Marez:g, Boršta in Vnn- kavo, ko pa se je vračal na svoje mesto, Sftnela. ^ ; je napačno stopil in padel na dvorišče, ... 0 S', Ah !n kfkor tuJi o Ilicgovi cbi j Umrl . na mestu ^ ' t ;e IDi z eno nogo v Združenih driavah, z :ela^en. Alord» misum prav, ko menim, da ... ^ , bi bilo dobro zani, ko bi zbral svoje «le na drufl° v Kanadi stoji poštni urad v Berbe enem samem poi;u. X,egOv element je, k^kor i Plain. To jena meji med Veroaoutom v rse kaže, dranafetiks, ia tu se mi zdi, da i Združenih državah in pokrajino Quebec v dramska m-ke posebne »rito. rIa der Be- j Kanadi. Hiša je iz kamna in jo~je pred schiaakung zeigt s cb der Miister"1. i 0 . . D . D1 : J , r> ____, , . - , , , , , 82 leti zgradilo mesto Berbe Plam tako, (t. Agncietto je fcrmzirai n&rodio „delo 6 ' koprske „Zvezde" in „Dramatikega skupa", |da 3° polovica stoji v Kanadi, polovica Sar te tiče nas, se je „Zvezda" formalno pa v Združenih državah. Pošto upravljata opravičila, da ni nastopila; „Drasatikemu; oče in hči, in sicer ima oče kanadski skupu" pa smo hvaležni, da nam je po-Spoštni urad> hčerka pa Vermoutskega. — sodil svej cdar. Z-mima pi tudi nas tako c , . .... ...... kakor v3y koprsko okolico vprašanje, aH ima Sredl Pred hlšo stoJl meJni kol» kl Je ^Dramateki skup" kai življenjske moči v nebi? ■bl1 v Prejšnjih časih nekoč neki meščan Po letošnjem Gbčoem zboru je b*!o pričakovati1 Berbe Plaina prestavil, da si je zagotovil od njega intenzivnega in ekstenzivnega narod-j pot do svojih posestev v Kanadi; kasneje nega dela in sedaj ? Namesto da bi dramii,; sta obe deželi z veliko muko zopet našli menda sem dremlje. Ce ga tarejo »amo finanč- XT . . ». ., na težave, naj pokaže svojo življenjsko silo, Pravo me>°' vsakl nač,n Pnča ta in kakor hitro naš-m ljudstvo pride do za- šta 0 lePl sporazumnosti, v kateri živita vesti, kaj iru je „Drametski skup", ga bo deželi sosedi._ podpiralo. Ce pa namerava še nftdal.e npr;- Pf-nrlom pripravo za vinotoć (Spazio vini) zarfati igro „Come si dorme in Capodiatria", ra »Uam yasiQv Edinost._ mu bodi pcvtdanr, da je odigral svojo ulogo. PriQtpn dom!,č slivove« vdobi se v večjih in r 1 1 ,giOM manjših množinah pri Ant. F a t u r, Prem. Notranjsko . Cena po dogovoru. 1300 Vesti iz Goriške. Za kupo-prodajo Zeleno grozdje. Gorica 25-/7- Tudi predvče- na BABINI, Giacinto Ga 1 lina 4 krčem, goetilen, ka-varen itd. obrniti se 1301 rajšnjem so tržni nadzorniki uničili nad 30 kg DeŽmKj Kffi grozdja, ki so je okoličani prinesli na trg, LEVI, Madonnina 43, I. — Na naročilnih pismih je a je bilo še popolnoma zeleno. Tako se napisati naslov jasno. 1239 0/T0/Tq, ▼u, ▼o, ^u,. < A ti ^ @@@ Skladišče šivalnih strojev O. Trani TRST, ulica Barriera vecchia št. 19. Cene dogovorne. Plačilo na obrok Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene bivalne stroje. Oa^A O/O/O/o/O/O Zdravnik In ranocelnik ^ Dr- Dinko lecitazit* specijalist * za otroške bolezni ^ v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV (j (gledal Fenloe). ffir ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. Prodajalca Vincenc-a Pibrouz Trst, ulica Poste nuove štev. 3, Trst VELIKA IZBERA HIŠNIH IN KUHINJSKIH POTREBŠČIN. Q j Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izbera <] <] <3 predmetov, pripravnih za darove. ^ C> C> Ledenice, kopšnje itd. po jako zmernih cenah H m DANIELE PILLiN TFiST - ulica Aoquedotto 94 f i TELEFON 241 I Velika zaloga gašenega in * I g- živega apna. | Tovarna cementnih plošč in zaloga otI5- »ji peči Tržaški grafični zavod Trst, Piazza della Borsa 13. — Telef. 742 Najnatančneje izdelovanje pečatov iz kautchouha. "Hgg] ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. --Lastna mehanična, delalnica.-- CENE JAKO ZMERNE. ■■■■ Dela Izvršena tehnično natanjko. m la * Pojdite v fcopelji na Miljskem obrežju (lastnik Gerardo — Postogna) — Vstopnina za odrasle 20 st., za dečke pod 12 leti IO st. Vstopnice se dobivajo na parnikih miljske družbe, ter stanejo z vožnjo — vred tja in nazaj 50 stotink. — NB. Ob nedeljah in praznikih so veljavne le one vstopnice, ki se kupijo — na parniku „GIAN PAOLOu. — pisalni stroj s takoj vi8no pisavo in itecimalnžm .*. tabalatorjem je znamka, katero rabijo poznavatelji. GLAVNI ZASTOPNIK A. E. ROEPER - Trst ulica Istituto 10, Vslfifl oMofoiiaia s 30-40 oflsiopunsM vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti in brez istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni G. KEHIAYAN, TRST, C0RS0 32 Stran IV EDINOST" št. 208 V Trstu, dne 26. julija 1909 Odkajanjr *n prihajanje vlakov C. k. državna železnica. Izvleček iz voznega reda, veljaven od L maja 1909. (Časi za prihod, oziroma odhod bo zaznanjen? » -rednjeevropejskem času.) Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—RovfnJ—Pni* (Dunaj) A 0 Herpelje—(Kanfarfii-RoviDj)—PnlaiDireku voz I. in II. razreda) 7.08 0 Ferpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Du naj j. ž.) •<-2 0 Herpelje—Pula (Direktni voz I. in II. rsi *.?0 0 Herpese—(Eanfanar-Rovinj)—Pula 'Divača Gorica-Dunaj j. ž ., (Direktni voz L in II. raz. 9 '0 0 Herpelje (potem brzovlak) Puia (Direktni vo I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj Zabavna vlaka ob cedeljsb in praznikih: 2.J5 0 Kicmacje—BcrSt—Draga—ferpelje Trst—Buje—Fareć. 6 10 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 9.20 M le do Buj. 3 '0 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 7.10 M Koper in medpoetnie (le do Buj). — Gorica—Jesenice—Celovec —Dunaj—Draždane Berlin—Monakovs 0 do Gorice (Prvačina—Ajdovščina). 8 Gorica Prvačina—Ajdovščina) Janenice, Beljak (Direktni voz I. in II. raz.) Celovec. Dunaj j. ž. (Dirk. voz I. in II. raz.) Unec. Praga (Direktni voz L, II. in HI. razreda) Draždane, Berolin. 0 Gorica— Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran-zensfeste—Bolcan— Gries—Inomost — Mona-kovo—Celovec—Solnoerad—Dunaj (zahodni kol.) 0 Gorica—Jesenice—Celovec, u Gorica (Prvačina — Ajdovščina) Jesenice — Trbiž—Ljubljana—Ceiovec. Gorica—Jesenice —Ljubljana—Beljak—Fran-zensfeate—Bolcan — Gries—Inomost—Mona-kovo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljubno, B. Gorica—Trbiž—Dunaj. 0 Gorica in (medpostaje). 8 Gorica—Jesenice—Trbiž—Beljak, Celovec; Linec, Praga (dirk. voz I in II. razr.) Dunaj—Monatovo—Draždane—Berolin. 0 Gorica—Jesenice (čez Podrožnico v Beljak. (Dirk. voz L in H. raz.) Inomost—Monakovoj S 50 7.48 8.48 '.«0 2.55 3.K7 5 — 7.20 8.-5 iU 35 Prihod Iz Trsta. Iz Italije preko Ćervinjana in Kormina. 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.45 B iz Kormina preko S&brežine. 0.40 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Oervinjans. I.26 O iz Kormina preko Nabrežine. 2.40 O iz Italije preko Červinjana. 4.30 O iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 7.07 O iz Červinjana. 7.46 O iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Xa- brežino. 8.35 B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Na-brežine. II.00 O iz Kcrmina in B iz Červinjana. Iz Dunaja tO&tende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke 2 05 O iz Celja, Ljubljane (in Zagreb-Reka). 5.35 O z Dunaja (iz Zagreba). 9.05 O z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. Ob nedeljah in praznikih : 7.07 in 10.35 iz brežine ; 11.50 iz Kormina. Opazke: Debele Številke značijo popoludne O — Osebni vlak in B = Brzovlak : MALI OGLASI : Se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več, najmanjša pristojbina stane 4-0 stotink. — — — PiaČa se takoj. — — — blizu kolodvora je hiša z velikimi gostilniškimi prostori in velikim vrtom na prodaj. Več pove Ins. oddelek Edinosti. 1289 Na Gorenjskem Vlfnnriui priredijo fantje d n e 25. julija l\Upl IVI veliki ples na okrašenem dvorišču gostilne „Zega", katera bo preskrbljena z izvrstnim teranom in sladkimi štruklji. 1293 Par dobrih polagalcev parket dobi delo, a*ord. Povprašati: Primožič, Reka, Kavarna Fiume. _1267 NnuO slovenska brivnica ulica Sette Fontane 13 n(i¥d Be priporoča slavnemu občinstvu za mno-gobrojen obisk. Anton Novak. Svoji k svojim ! 1279 Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih : 2.35 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. Pula—(Rovinj)—Trst. 7 - i) 0 Iz Herpelj (in medpostaj). 9.42 ti tt Pule (direatni voz I. in D. razr.) Rovinja, —Herpelje (Jesenic in Gorice), 3 33 0 iz Pule (k. g.) Dunaja—Ljubljane, Divače— Herpelj in medpostaj. : 'j iz Pule (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Ljub Ijane—Divače—Herpelj in medpostai. >0 26 B iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z zvezou. brzovlak iz Dunaja—Ljubljane j. ž. Divafa —Heipelj. / abavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.27 0 iz Herpelj in medpostaj. Poreo—Buje—Trs?. 8.10 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. •2.40 M iz Poreča. Buj, Kopra in medpostaj. 5.10 M iz Buj in medpostaj. 9.45 M >z Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. ci a*Bvc—Fraga — Celovec —Jesenice—Gorica—Trti .45 iz Dunaja —Solnograda — Celovca — JVIoca-kova direk voz I. io H. razr.) Inomosta. Bolcana, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jesenic — Gorice. 7.30 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpostaj. 8.44 B '"z Berolina— Draždan—Prage—Linca—Dunaja—Celovca—Belj aka—Jesenic—Gorice (i» Ajdovščine). 10 10 0 iz Jesenic in medpostaj 11.07 B iz Dunaja - L ubijane in medp-staj. 2.10 O iz Celovca—lrbiia — Ljubljane—Gorice— - (Ajdovščine) Berlina — Draždan — Prage — Dunaja. 6.50 0 i* Celovca—Monakova—Inomosta—Bolcana ——- — Griesa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic— Gorice. ▼.50 B iz Berolina, DTaždan, Prage, (direktni voi - L, II. in HL razr.) Linca, Dunaja j. ž. (dirki voz I. in II. razr.) Celovca, Inomos-ai. Beljaka, Jesenic, Gorice drž. žel. AjdovSčine. •1.10 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. Gostilna Potočnik na Bledu lepa stanovanja za letoviščarje, senčnat vrt, okusna jedila, pristna vina. Zmerne cene.__1285 7*1 Hnnicnvonip v hrvatskem, nemškem L.€i IlUplOU * dlljv in italijanskem odnosno tudi slovenskem jeziku, za uredniška ali komptoarska dela ali za totrudništvo pri kakem listu, išče name-ščenja Hrvat. Pojasnila daje Inseratni oddelek Edinosti. 1250 Manftliclso 8;Cllijliriske testenine po 56, 64, l\a|JL IjoKC 7*2 stot. Najfinejše italijansko olje po K 1-12, 1 20, 160, 2-00 liter. Sicilijanski pardajser po 28 st. šk*tlja. Trst, ulica Farneto 3. 1060 Malo sianovanje S^SiV1™: jem. F. Grgič, 8v. Dan (Breg) št. 989._1270 Točenje vina v kakizal°*:iPrevzaiEeum'" peratni oddelek Edinosti. rovljenec. Naslov pove In-1288 S italijanski. np v kavarno v Rojanu uslužbe-r I wjjJilO OC nec (mladenič), kateri zna tudi 12 92 Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.16 0 iz Gorice in mej postaj. Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo Dreko Ćervinjana in Benetk. 5.48 E preko Červinjana y Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Ćedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine-9.00 O preko Kormina v Videm in dalje lv 10 O preko Ćervinjana v Benetke—M;lan (.se zvezo na Videm in Čedad). 6 50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. 8 23 B preko Nabrež. v Kormin, Videm, Milan, Rim. 9.01» O v Kormin (se zvezo na Cervinjan in Ajdovščino), Videm, Benetke. 4.07 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd. 8 00 B v Kormin in Italijo. r b.15 O v Kormin (se zvezo Cervinjan). Do Gorice—Kormina—Červinjana/ ♦>.20 O do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino). 4.C0 O do Kormina preko Bivia. 9 05 B do Kormina (se zvezo na Cervinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-BudimpeSta Ostende). 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 1.24 O v Ljubljauo, Celje, (Zagreb). o.uO O v Ljubljano, Dunaj, Reso. Sprejme se takoj za pekarno in slaščičarno — Acquedotto 15, Vincenzo ^gerk (1295 Pošten uradnik išče posojilo 100— 150 kron. katere bi vrnil z dobrimi obrestmi v mesečnih obrokih. Ponudbe pod „Pošten" na glavno pošto Trst 1285 Jrst, trg ponterosso št. 7 ——^ blizu vodnjaka. —— Prodaja* porcelana stekla, poner iz litega železa, žlic ii* vilic, drobnih predmetov in igrač. Krta-čice in metle iz slame in žime. Glavniki, torbe za nakupovanje, listnice in mo šojiČki, Tse po najzmernejših cenah. Gostilna „Al Ginnasio" ^r1? ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. Kosit 1273 Dobro izurjenega Mak3 Kovačič, Krojač v Postojni št. 122. 129o j ■ Ilrpnra 8PreJ"me takoJ trgovina jestvin. - Po-UOCIIl/d nudbe pošiljati pod „Primorski trgo-! vec-1 stoječe v postnem uradu Barriera vecchia. (1290 fl HflUc+a ii£3 e sobi meblovani ali pa prazni UUUdOtCl DC za dne 24. avgusta. Ulica Santa Anastasio št- 20 v pritličju. Oglasiti se pri vratarju v Narodnem domu. '.879 VELIKA ZALOGA I lllUMUl Zobozdravnik dirnajsk« poliklinike Odiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobja po najnovejšem zisto.-nu CENE ZMEHNE. SSarriora veochi?i Jtsv. 33 i o r. -s- apnenega karbida sodčeki od lOO kg* kron 26 ; 50 kg kror. 27 : zrnati kron 29 zt. lOO kg, —— Čiste teže. embalaža zastonj. — PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lszzaro štev. 9 Str POZOR! U gostilni .Balkan' (bivša „ALLA GROTTA*) 2 RST — ulica Tirarnella štev. 5 (v bližini južnega kolodvora) toči se n&jbolje istrsko vino po c»4 vin., za družinsko potrebo po 5 6 viu. Kuhinja vedno dobro preskrbljena. Postrežba točna. — — Cene zmerne. | w za turiste, potnike, lovce | tj in vse one osebe, ki morajo mnogo hoditi, je LYSIP0NI0N - PRENDINIl jer jako priporočen. ^^ gi Lvsiponion-Prendini je čudovito mazilo ft ki varuje noge proti mehurjem, žuljem # :: in norečici po dolgih pob-dih :: ft CENA. ŠKATLJI 1 KROSA, g Zaloga v Trstu : Lekarna Prendini in ? Agencija Zulin, kakor tudi v vaeh ve- 4 Čjih prodaja.nicah in mirodilnicah. jg ij^jftdtliiaigjtgliig^JliJgjJft Poskusite Fi- ^^SisISm44 W J» SOVO KAVO finejai RSjzdravejši kavni pridatek. Dobiva ss v vssfe belilih prodajainicah. V prodajainici manufakturnega biaga G.LColombani ulica Vincenzo Bellini St. lb Proda se vsakovrstno blago do nizkih cenah. ^ Specijaliteta : bluze in obleke za gospe. Arturo W5odricky Prodajalnica manf »kupnega b aga ln drobn h predmetov, Trst, ui;ca Belvedere 32 Kovi dohodi za pomladno sezono. Perkal, zeflr, aatmi bdi in barvani batist, Perilo ca mettr dvojne Sirokosti ktkor tudi za rjuhe 156ilO'i. Izbera moSkih in ženskih »■raje, ovratnikov, sapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Moderci, nosni robci, maje, trliz. Moški in otroSki slamniki, rokovice, nogovice in čipke. Dežniki iz borni aževine in svile. Zavese iz blaga in Ciuk ter velika izbera drobnih predmetov. : ANTON IVI IH ELI Č D trgovec z jestvinaml EBB Rojan št. 8 (pred cerkvijo) Priporoča svojo bogato z najboljšim blagom vsake vrste PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolago ima najbeljša vrste Kavo, testenine, olje, mineralno vOde, vino in pivo v buteljkah itd. Postrežba točna. U Cene zmerne. KLOBUČ/i RNA 6.Doplicber Trst, Corso 34 Klobuki pruib toucrn. Potne i u športne kape po : : : zmernih cenah, : : : ^pgBaMJMCMP—n—gM5ffn' -i- siuiic Mizm ab' TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: TELEFON štev. 813 :: e== Sedeži v Trstu. Cea. in kr. priv. fini kreditnega zavoda za trgovino in obrt (Glavnica in reserve 185 milijonov kron) se bavijo z vsemi bančnimi operacijami. Kirarpično orodje, ortopedienl aparati, Moderei, umetne roke in noge, bergije, kilnl pasi. elastični paai iu nogovice, elektrot^mpertižne priprave, aparati jBBBBBaBBfv trhiilaeijo. -s s s s s s s * BKL— i^sC- potrebščin zb Klrarglona adrav- Put--cba6me is. "a m 30T0dJri.ejr» ;;:::::: blaga. :::::::: gaattaaeaB i No?o pogrebno (H. stimei in dr.) z bogato opremo 'za vsakovrstni pogreb HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE po 3 V/«. R-n ni davek pl»tia direktno zh< •uJ5 B v Ljubljano, Dunaj. Ostende. Reko. ____v Vw —- B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudmipeSto. ■ EDINI TEŽAŠKI ZATOD ZA ČIŠČENJE Pl CA^rD^ M 11.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto. . J mmm Df SHRANJEVANJE PEEPE0€r „VMUUifl ULLH^Ln . Q Ob ntdeljab in prazniikb : do 2.45 Kormina: 3 55 do Nabrežine. Zalega tu- ln lnoiom. vin, flpiriti. iHterjev in razprodaja na dt:belo in drobn-• Jakob Perlir/iic, Trat Via delle Acqn 6, nasproii Cafre Crintrals Velik izbor francoskega šampanjca, penečih de-certnih italijanskih in avstro-o^rekih vin. Bordeau* Burgonder, renskih vin, Mo-elii in Chianti Ram. fconiak. razna žganja ter posebni pristni t:«»pinov«& aiivovec in briDjevec. Izdelki 1 vrst-, d »-ali iz doličnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol liti a naprej, Točna in solidna postrežba. v.