Poštnina plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za‘ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za M leta 45 Din,	|	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23.
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	J	Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
'•V'-'« ' r^r^fT-iail K—Ul IMIIIIIUI If—TIT—!—M—»rinili OTIH	illll	HM—	BIMMB—MH»I IHTMT17)111—■MIH———Ifl IM IMHI1 B1IT1TI BTTTHritK—i	—i——T~l——W—Wll^—I'
LETO XI.	Teleloa	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	6.	novembra	1928.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	131.
Ivan Ogrin:
Stavbne katastrofe in naše stavbarstvo.
Pred kratkim so se zgodile v Pragi, pa tudi na Francoskem večje stavbne katastrofe. Porušile so se cele velike zgradbe. Nimam namena zagovarjati prizadetih graditeljev, na katere pade gotovo nekaj krivde, ker se pa od gotove strani tudi po naših časopisih namigava, da se tudi pri nas slabo zida, in ker se v zadnjem času pri nas mnogo zida, naj v naslednjem bodam v obrambo stavbni-kov, vsaj nekaj pojasnil.
Stavbarstvo je v zadnjih 30 letih zelo napredovalo. Nekdanje železne nosilce in oboke nadomešča danes vse le beton in železobeton, in prav kmalu ne bodemo imeli niti zidarjev, ki bi znali obokati ali delati zid iz kamenja. Ta novi način zidave gre osobito za tem, da čimdalje bolj izginevajo močni oporni zidovi, ki so prenašali teže obokov v poševnih smereh ter jih namešča stebrovje in priklade, ki se vse težijo le bolj v vertikalnih smereh. Spominjam se, da smo v Ljubljani začeli delati železo-betonske stropove pred kakimi 25 leti, in danes že skoro ni najneznatnej-še hišice, kjer bi se ne uporabljal železobeton.
Pri stavbarstvu moramo dobro pomniti to, da se za stavbe najpreje napravijo načrti na papirju in potem šele zgradi stavba v naravi. Stavbne načrte so izdelovali stavbni graditelji v svojih pisarnah sami, naj so bili ti že stavbniki, zidarski, tesarski ali kamnoseški mojstri; v stavbni pisarni se je obenem za zgradbo samo napravljalo tudi detajlne načrte, gospodar pa si je najel za nadzorstvo dela večkrat tudi kakega starejšega in zaslužnega stavbnega inženerja ali tehnika, ki je vse to delo od časa do časa pregledoval in dajal tudi nasvete. Delalo se je pri nas vedno solidno, vsaj je mnogo večjih zgradb pri nas prav dobro preneslo celo potres leta 1896, kar nam nudi za dobro kakovost dela najboljši dokaz.
Danes pa se je vse to zasukalo v drugo smer. Načrte za zgradbo da stavbeni gospodar napraviti kakemu inženerju ali pa tudi kakemu stavbnemu tehniku, ki se v prostem času in izven službe bavijo s tem poslom. Obojih je pri nas dovolj na razpolago. Le-ti navadno tudi delo vodijo, tako, da je večkrat mojster nekak polir pri gradbi. Naravno pa, da mora le on nositi vso skrb in odgovornost tako za nabavo gradiva, kakor tudi za solidnost izvršenega dela.
Omeniti moram pri tem, da vlada v tehniki pri nas še danes takozvana dunajska šola, po kateri se stavbnega mojstra vedno smatra za nekak manjvredni individuum, ki nima pri-gradbi poslopja nikakih zaslug. Izhodišče nadzorovanja stavbe pa je vedno končni obračun, ki se ga mora primerno z rudečilom korigirati.
Tudi stavbni pogoji, ki veljajo in so vedno merodajni pri javnih zgradbah, predvidevajo, da naj stavbnik nosi sam odgovornost in je po teh pogojih čestokrat popolnoma brezpraven. Nekateri izmed teh novejših tehnikov pa gredo celo tako daleč s pogoji, da nadzorstvo lahko zahteva kake tehnične spremembe na stavbi ne glede na to, če stavbnik s tem soglaša, zahtevajo pa vendar, da stavbni mojster
jamči tudi za dotično delo. Ker je dandanes pri stavbarstvu grozna konkurenca, se morajo stavbniki, hočeš nočeš, vsemu temu pokoriti, ako hočejo sploh dobiti delo. Vse premalo se pri nas danes upošteva okolnost, da je stavbnik, ki iz mrtve črke, na-črtane na papirju, zgradi šele poslopje v naravi. Veljati bi moralo pravilo, da tudi praksa nekaj velja in da so prakso morali ustvariti stavbniki od samega početka. Tu bi morala veljati solidarnost teorije in prakse.
Ako niso naše manjše zgradbe, ki jih danes gradimo, osobito v mestih in njega okolici, kakor poročajo časopisi, dovelj solidne, pa bodo večkrat na tem krivi tudi stavbni gospodarji sami. Ako hočemo za obleko dobro blago, ga pač moramo dražje plačati. Za dobro" napravljeno obleko pa je treba tudi dobrega krojača in seveda je treba za boljše delo in blago tudi nekoliko več plačati. Če pa velja to za obleko, bi moralo v še veliko večji meri veljati za stavbe, ki so veliko trajnejše.
Tudi ni po mojem mnenju pravo načelo, da se pri oddaji javnih del odda delo vedno le najcenejšemu ponudniku. Po drugih naprednejših državah tega načela ne priznavajo, ampak se povsod drže le tega, da se stavba odda za znesek, po katerem je sploh dana možnost in jamstvo, da se delo solidno izvrši.
Ako se napravi nov stavbni zakon in predpise, ne bodo ti najbrže prirejeni tako, da bodo jamčili za večjo tehnično sigurnost, kajti ves napredek gre za tem, da materijal čimbolj izrabimo. Pač pa se bi moralo gledati osobito pri večjih gradnjah, ki so delane z železobetonom, da se teoretično preračunano in narisano železje v betonu res tudi tako vloži ter da se beton meša stvarno tudi v razmerju, ki se ga je pri teh računih vpošteva-lo. Tudi prehitra zidava, katera velja osobito za železobotonske večje zgradbe, ni na mestu, ker se te ogromne mase ne morejo tako hitro dovolj strditi.
Iz mojih izvajanj hočem ob koncu podčrtati to, da imamo pri nas dovolj solidnih stavbnih podjetij, ki so znana po svoji reelnosti in solidnosti pri izvrševanju prevzetih del. Važno pa je tudi, da mojstri-skazi, ki prevze-mejo delo za vsako ceno, izginejo iz pozorišča, kar bo gotovo v korist solidnim mojstrom, kakor tudi stavbnim gospodarjem in napredku ter renomeju stavbarstva sploh.
VINSKA RAZSTAVA V IVANJKOVC1H.
Vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih priredi svoj običajni vinski sejni z razstavo dne 18. decembra t. 1. v tukajšnji dvorani tik kolodvora.
Ljubljanska borza.
Tečaj 5. novembra 1928.	Povpra- ševanje Din	Ponudhr Din
Dl VMS:		
Amsterdam 1 h. gold. . ■		22-845
Berlin 1 M			13-5525	13-5825
Bruselj 1 belga		—•—	7-9146
Budlmpečta 1 pen*« , .	—•—	9-9304
Curih 100 fr		1094*10	1097-10
Dunaj 1 Šiling		7*9959	8-0259
London 1 funt		275-78	276-68
Newyork 1 dolar		56-85	57-05
Paril 100 fr			—•—	222-52
Praga 100 kron		168-37	169-17
Trat IM Ur ....... .	297-27	299-27
NAŠ UVOZ V SEPTEMBRU.
Generalna direkcija carin je te dni objavila statistične podatke o naši zunanji trgovini v mesecu septembru t. 1.
V tem mesecu je bil naš uvoz večji nego v septembru lanskega leta. Letos v septembru smo uvozili 127.916 ton blaga v vrednosti 713,892.464 papirnatih ali 65,159.954 zlatih dinarjev. V primeri z lanskim letom se je naš uvoz letos v septembru povečal po teži za 5298 ton (4*32 %), po vrednosti pa za 18,742.178 papirnatih dinarjgv (2*70%). S tem je naraslo celokupno povečanje vrednosti našega uvoza v prvih devetih mesecih tekočega leta v primeri z lanskim letom na 563,168.676 papirnatih ali 53,392.882 zlatih dinarjev, kar znaša v odstotkih 10-75.
Celokupna vrednost našega uvoza je znašala do konca meseca septembra t. 1. 8.801,148.847 Din. Vrednost našega izvoza je znašala v istem času 4.566,944.584 dinarjev. Naša trgovinska bilanca je bila tedaj v prvih devetih mesecih t. 1. pasivna in je zaključila z deficitom v iznosu 1.234,204.263 Din. Samo v septembru je znašal deficit 21,599.815 Din.
V primeri s prejšnjimi meseci pa ta deficit ni velik.
* * *
ZAKON 0 DRŽAVLJANSTVU.
V	»Službenih Novinah« z dne 1. novembra t. 1. je razglašen zakon o državljanstvu v kraljevini SHS. S tem zakonom se je končno uredilo vprašanje, na rešitvi katerega se je delalo že izza prevrata. Opozarjamo vse, ki si niso mogli že pridobiti jugoslovanskega državljanstva, zlasti pa Primorce in Korošce, da si prečitajo prehodna določila zakona, ki vsebujejo za nje velike olajšave.
* * *
KAKŠEN BO BODOČI PRIDELEK.
Po vsem svetu priznana poročevalna tvrdka Bromhall je priobčila poročilo za žitno kampanjo od 1. avgusta 1928 do 31. julija 1929. Potrebo inmportnih dežel cenijo na 103 milijone kvarterjev, od kojih so 19-3 milj. v prvih desetih kampanjskih tednih že razposlali. Ostanek 83-7 milj. kvarterjev bodo razposlali približno takole: 48-2 milj. Kanada in U. S. A., 18 milj. Argentina, 9-85 milj. Avstralija, 7-05 milj. donavske dežele, ostalo pa Severna Afrika in Chi-le. Vidni previšek, preko teh 103 milijonov, ceni Broonvhall na 10 milijonov kvarterjev.
* * *
NOVA PROGA ORIENT-EKSPRESA.
Italijanskoangleški konsorcij je predložil italijanski vladi načrt nove proge za orient-ekspres, ki naj tvori najkrajšo zvezo med Rimom in Carigradom. Ta črta naj gre preko Barija, Drača in Soluna. Prevoz iz Barija (Italija) v Drač (Albanija) naj oskrbujejo italijanski trajektni parniki. Proga, ki bo imela dvojni tir, je od Drača do Carigrada 930 km dolga, in sicer 170 km v Albaniji, 510 v Grčiji in 250 v Turčiji. Vožnja od Rima do Carigrada bo trajala 25 ur. Poročajo, da je bila ta proga predmet podrobnih razgovorov ob priliki Venize-losovega bivanja v Rimu. Kakor vidimo, naj se proga ogne našega jugoslovanskega ozemlja. Prej so bili zmeraj za to, naj bi šla črta od Drača v Solun preko Bitolja, torej preko Jugoslavije. menda je Italija zahtevala, naj bi bil po jugoslovanskem ozemlju izpeljani del proge pod italijanskim nadzorstvom, s čimer se mi seveda nismo mogli zadovoljiti. Italijansko »nadzorstvo« bi se raztegnilo nekoliko preveč v notranjost naše države.
Dr. M. D.
Pressa.
V Kelmorajn? Na božjo pot? O ne! Na sejmsko romanje sem se podal!
Ko se je odločila uprava velesejma, da me pošlje v Koln ob Renu na ogled svetovne razstave »Pressa«, sem se spomnil onih številnih slovenskih romarjev, ki so že od druge polovice 14. stoletja naprej redno vsakih sedem let romali v daljni Kelmorajn k sv. Trem Kraljem. Povod začetka tega romanja je bila strašna epidemija črne kuge leta 1348. Romanje je trajalo do početka 19. stoletja. Naši dedje in babice nam vedo pripovedovati o težkočah, zanimivostih in prijetnostih tega romanja po ustnem izročilu svojih dedov.
Pač je prenehalo versko romanje v Kelmorajn začetkom 19. stoletja, vendar pa se je do današnjega dne včasih zatekel v Koln kak Slovenec, ljubitelj umetnosti ali študent. Umetnosti je v tem mestu dovolj, zlasti gotske. Leta 1928 pa je to tretje največje mesto Nemčije priredilo svetovno razstavo tiskarske umetnosti in časopisja in pritegnilo na ogled milijone obiskovalcev.
Med obiskovalci te kulturne razstave ni bilo mnogo Jugoslovanov, kljub temu, da je razstava trajala od polovice maja do polovice oktobra.
V pričakovanju, da vidim nekaj novega, gigantskega, da vidim vzor nemške organizacije in kulture, sem se podal z veseljem na pot.
Vožnja je bila dokaj ugodna, lepa in brza. Mala nesreča ali pa tudi sreča se je pripetila pred Frankfurtom, ko je mali Nemček v mojem kupeju prezgodaj pokukal v svet. Zapustili smo kajpada kupe in z mlado materjo je imel dovolj posla slučajno v vlaku navzoči zdravnik.
Mainz, Coblenz, Renska dolina, KOln. Koliko poezije je v tej lepi, vinorodni dolini. Mir, ki leži nad to pokrajino, je oster kontrast z ostalo, močno industri-jalizirano Nemčijo. Žal, da so bili utisi iz brzečega vlaka prebežni. Ni se zastonj baš tu rodilo tolikanj lepih nemških študentovskih pesmi.
Spotoma sem se seznanil z dvema nemškima industrialcema. Potovala sta istotako v Koln. Seveda se je pogovor takoj naperil na politiko. Ogorčenje nad zasedbo dela ozemlja po Francozih in nad lastno vlado, razvijanje teorij o rešitvi gospodarskega in socijalnega problema, to me je spominjalo ’na domovino. Kritiziranje je menda postalo moderno v vseh državah, povsod se hudujejo nad slabo vlado. Je-li povsod vlada slaba? — Hvalil sem nemško industrijo, pa nista bila s tem moja sopotnika Nemca nič kaj zadovoljna. Priznavala sta visoko razvito kemično industrijo, medtem ko se v strojih baje več uvaža kot izvaža, zlasti težke in komplicirane stroje iz Anglije in Švice.
Deutz — Koln am Rhein. Slonim ob oknu in se divim mogočni stavbi koln-ske stolnice, mračni in temni v svoji gotiki. Solnce zahaja, morje streh se že potaplja v večerni mrak, v zlatih žarkih pa se še svetlikajo številni zvoniki, pro-povedniki lepega gotskega sloga.
Ze ob prihodu v hotel je občutil moj žep, da vlada tu težka valuta. Nosač 2 Mk. No, številka ni visoka, ali v dinarjih pa je to 28 in močno presega naše razmere. Trdi pa se, da je Pressa podražila življenje v Kohiu, oziroma številni tujci, zlasti Amerikanci in Angleži.
Pressa. Ogromna kulturna razstava z novo postavljenimi razstavnimi palačami, v kateri domuje »v besedah in slikah izražena razinnožna misel«. Svetovna razstava prikazuje popolno sliko o kulturnem in gospodarskem pomenu ča-
sopisja, o njega moči in uplivu in ozki j in živi vezi s kulturo, gospodarstvom, politiko in socijalnim življenjem. Morda j napravi celotna razstava premogočen j utis. Človeka pritisne h tlem. Vsekakor 'j pa ni zanimiva samo za strokovnjaka, ■ marveč za vsakogar. — Časopisje je vele- i sila.	!
Razstavni prostor se razteza ob levi j strani reke Rena in je tako obširen, da | vozi po njem mala ozkotirna železnica. Lokomotiva, M ni višja od 1 metra, je natančna kopija modernega stroja in prevaža po 10 in več vagončkov, natrpano polno ljudi. Vožnja okoli razstavnega prostora traja skoraj eno uro. Glavni vhod se nahaja ob Hoheuzollernskem mostu. Arhitektonsko je razstavišče zaokroženo in enotno, diviš se krasnim nasadom, parkom, lepi arhitekturi razstavnih palač in špecijalnih paviljonov, vzorni razdelitvi razstavnega materijala in organizaciji. Bujno zelenje osvežuje trudno oko. Pri vsej tej lepoti in mogočnosti pa je utis mrzel in hladen, da, tuj. Že pri blagajni občutiš hladnost s kratkim vprašanjem sejmskemu stražniku, katerih je cela armada, mrzel je v svoji vljudnosti nadzornik razstavišča. Na razstavi vdihavaš mednarodnost, zastopane vidiš vse mogoče narodnosti. Zlasti pa je to povdarjeno s palačo držav, v kateri je razstavilo 44 držav. Med njimi kraljuje po obsegu in bogastvu razstavnega materijala Sovjetska Unija.
Pressa je tako obsežna, da potrebuješ za podrobni pregled gotovo 10 dni. Ogledal sem si jo v nekaj dneh na podlagi načrta razstavišča in razstave, ki je vsakemu obiskovalcu v orientacijo potreben.
Razstava se deli v štiri glavne oddelke: kulturno-historični muzej, glavna razstavna palača s 70 m visokim Pressa-stolpom, katerega vrh nudi krasen razgled po razstavišču in se zamoreš okrepčati s črno kavo, palača držav in obsežno zabavišče. Poleg teh glavnih skupin pa se nahaja na razstavišču kopa paviljonov s špecijalnimi razstavami.
Kulturno-historični oddelek je nameščen v posebni zgradbi. Čudil sem se razstavni tehniki, ki je znala iz mrtvega materijala, ki sestoji večinoma iz papirja, aranžirati razstavo tako prikupno in pestro. Razstavna palača je enonadstropna, soba se vrsti za sobo, dvorana za dvorano. Kulturno-historični oddelek prikazuje v splošnem razvoj časopisja in tiska, njega prvotne elemente. Najstarejša slika je bilo poročilo v najprimi-tivnejši obliki. Razstavljena so taka poročila ameriških Indijancev, to so palice z različnimi zarezami, porezana ptičja peresa itd. — Zanimive so originalne izkopnine starih Egipčanov z njih hiro-gliii, klinopis Asircev, najstarejši časopis na svetu, kitajski King-Pao. Poučen je pregled razvoja in sprememba uporabe pisalnega materijala in orodja: kamen, vosek, svinec, papirus, svila, pergament in končno današnji papir in odgovarjajoče orodje, dleto, stilus, gosje pero, čopič in jekleno pero. — V posebnem oddeiku so razstavljeni golobi-pismonoše, prastari vršilci poročevalske službe. 'V nadaljnjih oddelkih je ptika-zan razvoj zapadnih vrst pisanja, ljudska žurnalistika, pesem, slika in pismo kot poročilo do Gutenbergove dobe. V srednjeveško opremljeni delavnici je nameščena Gutenbergova tiskarna, velike zgodovinske vrednosti, ker je originalna. Da se človek uživi v mračni srednji vek, stavijo stavci v takratni noši baš »turški koledar«, ki je izšel leta 1455. Pot me vodi mimo razvoja nemške žurnalistike 16. in 17. stoletja, do posebnega oddelka, kjer je razstavljen papirni mlin v obratu. Baje je iz 18. stoletja in izdeluje Biittenpapir. Kako velik je napredek v papirni industriji, če prispo-dobimo ta okorni leseni stroj z današnjo moderno papirno industrijo, kot jo imamo tudi v Sloveniji. V posebnih oddelkih so razstavljeni markantni vzorci publicistike iz dobe nemških klasikov, francoske revolucije, Napoleona, Bismarcka. Razstavo zaključuje razvoj pošte in cenzura.
(Konec prihodnjič.)
Iwf, im, koks. Mi irisg in iglfr
»ILIRIJA«- 4
Vilharjeva cesta (za Glavnim kol.jL Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c. 4
Gospodarski položaj Italije.
V zadnjem mesečnem poročilu Avstrijskega zavoda za konjunkturno raziskovanje se o gospodarskem položaju Italije bere med drugim tole:
Večinoma kažejo podatki samo se-zijsko gibanje, konjunkturni dvig se še ne more ugotoviti, čeprav se opažajo nekateri znaki boljšanja. Število brezposelnih, ki je od februarja do avgusta stalno in močno padalo, se je v septembru prvič zopet nekoliko dvignilo. Železniški blagovni promet se prav ugodno razvija. Avgustova številka prekaša prva od mesečnih številk ono lanskega leta, a je še zmeraj daleč za številko leta 1926. Uvoz narašča, ne toliko po vrednosti kot po kvaliteti. Izvoz je pa stalno manjši kot v letu 1927, koje nazadovanje pripisujejo v velikem delu padanju cen in pa okolnosti, da so v letu 1927 vsled domačega zastoja v prodaji eksportirali za vsako ceno, tudi z izgubo. Za ugodno znamenje smatrajo močno padanje števila insol-venc. Številka 768 za avgust je najnižja od februarja 1927 nadalje. Cene, ki so kazale do maja gibanje navzgor, se gibljejo od tedaj stalno navzdol. Indeks cen živil je v septembru močno padel in je danes najnižji po letu 1924. Denarni trg je v splošnem likviden. Emisijsko delovanje je bilo v septembru prav slabo in je doseglo z 29 milijoni lir najnižjo številko v zadnjih letih; 29 milijonov za Italijo je res prav malo.
STAGNACIJA NA OGRSKEM VINSKEM TRGU.
V krogih ogrskih vinskih producentov se slišijo tožbe o stagnaciji in krizi vinske produkcije. Letošnji pridelek je zadovoljiv, tako kvantitativno kot kvalitativno; a konsum je minimalen in pada od meseca do meseca, vsled česar padajo seveda tudi cene. Pridelek cenijo na 3,500.000 do 4,000.000 hektolitrov, a eksporterji pravijo, da ne bodo mogli prodati v inozemstvo več kot 300.000 hi.
» * *
SLADKOR.
Java izvaja dumping-prodaje in povzroča s tem vznemirjenje na evropskem sladkornem trgu. S temi prodajami bo še nadaljevala. Kuba se bo tudi potrudila, da bo obdržala evropske trge, ki so ji neobhodno potrebni, in se bo konkurenčni boj vršil na stroške evropskih sladkornih producentov. K temu pride še ugodni evropski pridelek, ki je v nekaterih deželah dosti večji kot so prvotno mislili. Lichtova septemberska cenitev kaže še minus napram lanskemu letu, sedanja cenitev je pa na višini lanskega pridelka. Precej manjša je produkcija samo v Češkoslovaški, povsod drugod je ista ali večja. Pridene-mo seznam produkcije v nekaterih bolj važnih deželah v lanskem letu ter dve zadnji letošnji cenitvi, v tisočih ton:
	CJ	j <*> A c-i ® 0)	S g p
	’§ 00 |5	cn > S	o ’~l
	i? °x g o £ ^	s s a, o> O ~	'I 2 8*
Nemčija	1665	1600	1655
Češkoslovaška	1239	10-10	1075
Ogrska	187	170	180
Francija	863	810	860
Danska	143	166	165
Poljska	567	640	700
Italija	284	390	380
Vsa Evropa z Rusijo	8010	7807	8022
i jStiiia*. Telelon g ter. 8820. "
Zelo je dvignila svojo produkcijo Poljska in zelo tudi Italija. Ti dve deželi delata v smislu nemškega predloga, naj se produkcija nikar ne omeji, temveč naj gre prizadevanje za tem, da se dvigne konsum. Največ skrbi dela vsem sladkornim producentom in eksporter-jem Anglije, ki je pričela z velikim uspehom pridelovati in predelovati sladkorno peso doma.
NEMŠKI PREDLOG GLEDE SVETOVNE SLADKORNE KRIZE.
Kakor smo že večkrat videli, nimajo sklepi sladkornih konferenc glede omejitve produkcije nobenega uspena. Sedaj predlaga srednjenemška zveza surovega sladkorja drug izhod: vsaki deželi naj se pusti njena produkcijska pravica in naj se gleda le na to, da se z intenzivno mednarodno propagando za dvig sladkorne porabe zopet vzpostavi ravnovesje med svetovno produkcijo in svetovnim konsumom. Strokovni list pripominja k temu predlogu: »Upanje je, da bodo na tej podlagi izrekle vse sladkor pridelujoče države svojo pripravljenost za pogajanja, tako bo mogel gospodarski odbor Zveze narodov razposlati svoja povabila. Spričo sedanje svetovne porabe v znesku 24,500.000 ton bi bil potreben pač 20% povišek porabe, da bi se dosegel začrtani cilj. Ta velik povišek se v kratkem času pač ne da doseči, a manjši dvig bi se z intenzivno propagando lahko dal doseči.« — Sladkorna kriza se javlja posebno v Češkoslovaški, o koje zmanjšanem eksportu smo poročali že na drugem mestu. Zlasti zguba angleškega trga dela češkoslovaški sladkorni industriji velike preglavice.
prvovrstnih svetovnih znamk prodaja na veliko
JOSIP MORAVEC
MARIBOR, Slovenska ulica 12
===== Zahtevajte ponudbo. =====
BANKARSKA OBRT NA FRANCOSKEM.
Francoski ministrski svet je pooblastil trgovskega ministra, naj vloži zakonski načrt, po katerem je izvajanje
bankarske obrti prepovedano vsem onim osebam, ki so bile obsojene vsled zločina proti civilnemu pravu ali vsled prestopkov, tičočih se lastninske pravice ali državnega kredita, in pa onim osebam, ki kažejo gotove nezmožnosti.
Šmolova-
„Gumitran“ mast za usnje
edino pravo sredstvo za konzerviranje usnja f štrapacnih čevljev „UNIO“, družba z o. z. ===== Maribor -
MESEČNE BILANCE NEMŠKIH KREDITNIH BANK.
Mesečne bilance nemških kreditnih bank za konec septembra kažejo, da se je kreditna potreba gospodarstva v zadnjem mesecu mogla s pomočjo bankam v obilni meri dotekajočih sredstev lahko kriti. Kreditorji so se dvignili za 445 milijonov, debitorji za 81, predujmi v gotovinj za 47, menični krediti za 189 in reporti za 19 milijonov mark.
se je preselil
iz ROGAŠKE SLATINE v LJUBLJANO,
Mirje št. 11. — Ordinira od 10 —12 in od 2 — 4.
  Telefon 8285.	---
Anglija in Amerika.
Prijateljici ali sovražnici?
S tem vprašanjem se bavi v daljšem članku Anglež Sir Graham Bo-vver, član odbora Društva za mednarodno pravo. Njegova izvajanja bodo zanimala tudi naše čitatelje in zato prinašamo tu glavne misli iz omenjenega članka, ki nam je na razpolago.
Povprečni Anglež — pravi sir Graham Bower — je napram Ameriki prijateljski naklonjen in smatra, da bi bila vojna z Ameriko bratomorna vojna, greh proti civilizaciji. Toda na drugi strani se ne da tajiti, da vlada v Ameriki veliko sovraštvo proti Angliji. Zakaj? Graham Bovver, ki presoja stvar seveda z angleškega stališča, odgovarja, da so mnogi Angleži prepričani, da je eden izmed glavnih vzrokov temu v ameriškem pouku zgodovine. Ta je pravi — naravnost sramoten. V stvari ni to zgodovina, temveč le politična propaganda, ki je napisana samo zato, da bi se dokazalo, da so imeli Amerikanci vedno prav, Angleži pa nikdar. Zato mora Amerikanec vedno nezaupljivo gledati na Angleža.
Zgodovina bi morala služiti v to, da nas med drugim poučuje o zmotah, ki so bile napravljene v preteklosti. Mogla bi se povedati resnica o vojni Zedinjenih držav proti Mehiki, o ame-riško-španski vojni itd. Istotako bi se moglo povedati, da so se Angleži ob času vojn, tekom katerih so se pregnali Francozi iz severne Amerike, plemenito obnašali napram severnoameriškim naseljencem. To pa se ne sme povedati. In zakaj je temu tako? Zakaj se posvečata v Ameriki posebna briga in nega ravno temu »staremu sovraštvu« proti Angliji?
Vsi, ki so o tem pisai, so videli po mnenju Grahama Bowerja le pol resnice. Izvora ameriškega revolucionarnega gibanja proti Angliji se ne sme iskati v Ameriki, temveč v Evropi, v Angliji. V Angliji so namreč bile državljanske in verske vojne in premaganci so se izseljevali ali so se pošiljali v Ameriko. Sebičnost angleških pristašev zaščitne carine je izzvala zapretje irskih tvornic pletenin in razne posebne zakone o morski plovbi. Ameriko so naselili oni, ki so bežali pred krivicami ali preganjanjem angleških oblastev. In ti begunci so, kar je povsem naravno, prenesli v Ameriko tudi svoje ogorčenje, katero datira od mnogo prej nego od 4. julija 1777, ko se je Amerika osvobodila izpod angleške oblasti. To je bilo ogorčenje onih, ki so bili premagani v političnih in verskih borbah, in ti spori so se presadili tudi v novi svet.
Puritanci, ki so se prvotno imenovali separatisti, so se odcepili od anglikanske cerkve, osvobodili so se izpod škofovske oblasti, toda oni sami so preganjali kvakerje in katoličane v Novi Angliji ter so nadaljevali svojo borbo z anglikanci. Katoličani, ki so radi preganjanja pobegnili iz Anglije, so se naselili v Marylandu, toda tam so naleteli na sovraštvo protestantov. In obe stranki sta ostali zvesti svojemu staremu sovraštvu.
Načela božjega prava in ljudske vlade so bila predmet ostrih bojev med strankami Tory in Whig v Ameriki prav tako kakor v Angliji in ameriški revolucionarji so bili mnogo strožji proti lojalistom nego sami Cromwellovi vojaki. Ta spor še vedno traja. Verska mržnja med posameznimi verami in sektami je v stalnem sporu s pravico države — v Ameriki kakor v Angliji.
Čikaški župan Thompson, ki se zavzema za duh odpora proti tradicijam, je vendar modrejši, nego sam misli, ker ipak priznava zveze z našim (angleškim) plemenom. To se opaža pri številnih prekomorskih Angležih, toda nikdar ui obstojalo pri irskih žrtvah kazenskega zakonika in pri bombažnih delavcih, ki so se izselili iz Ulstera, ali pri Cromvvellovcih, ki so ob času vzpostavitve monarhije morali zapustiti Anglijo. Pa saj vemo tudi, da bi se hotel neki ameriški admiral borili proti Angliji kakor proti Nemčiji in morda proti Angliji
Dober dobiček brez rizika'
dosežete s prodajo
Raipečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26
MAGGI'ievih izdelkov za juhe.
bolj, kajti proti Nemčiji ni bilo nikdar nikakega starega sovraštva.
Za Angleže je vse to nerazumljivo. Angleži delijo ljudi na Angleže, Ame-rikance in inozemce. Na žalost — vzklika tu žalostno Graham Bower — delijo Amerikanci drugače; oni razlikujejo dobre Amerikance, francoske zaveznike izza časa revolucije proti Angliji, uboge Angleže in nesrečne inozemce.
Kljub temu zaključuje sir Graham Bower z nekakim optimizmom, češ, oba naroda imata vendar od svojih prednikov skupno dedščino:	držav-
ljansko in versko svobodo, tradicijo pravičnosti in strpljivosti, kar ju določa za sotrudnika. Naloga obeh anglosaksonskih narodov je, da branita te vzvišene tradicije. Bila bi nesreča ne samo za nju sama, temveč tudi za celi svet, če bi dovolila, da ju stari družinski spori oddaljijo od njunih podedovanih obvez za obrambo svobode in pravičnosti v prid posameznikov in narodov.
Na eno skupno dedščino, ki jo imata oba naroda od svojih prednikov, je sir Graham Bovver pa popolnoma pozabil. To je podedovani pohlep po oblasti nad svetom, ki je lasten obema. Ker pa ni prostora za dva taka oblastneža in kandidata za tak svetovni izperijalizem, je zakon narave ta, da morata postati neizprosna sovražnika. To velja tudi glede razmerja med Anglijo in Ameriko, a drugi slabejši, oziroma manj bogati narodi nimajo seveda nikakega pravega razloga, da bi se na ta naravni zakon posebno jezili.
KONKURZI V OKTOBRU.
Po podatkih Jugoslovenskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu je bilo tekom meseca oktobra t. 1. v Jugoslaviji 66 konkurzov (v istem času lanskega leta 84) proti 68 v septembru, 62 v avgustu in 57 v juliju t. 1.
Na posamezne pokrajine odpade (v oklepajih	za	oktober lanskega leta):	na
Hrvatsko	in	Slavonijo	2 (8), Srbijo	in
Črno goro 55 (65), Slovenijo in Dalmacijo 3 (4), Bosno in Hercegovino 1 (5) in Vojvodino 5 (2). Izza početka t. 1. do konca oktobra je izšlo zabeleženih 789 konkurzov proti 909 v enaki dobi 1927. Po pokrajinah se razdele konkurzi (v oklepajih	za	isto dobo	1927) takole:	na
Hrvatsko	in	Slavonijo	67 (104), Srbijo
in Črno goro 531 (608), Slovenijo in Dalmacijo 71 (92), Bosno in Hercegovino 16 (22) in Vojvodino 54 (76).
Trgovina.
Japonska postaja eksporterka umetne svile. Poročilo angleškega urada za prekomorsko trgovino ugotavlja, da prehaja z napredujočim razvojem industrije umetne svile Japonska iz iniporterke umetne svile v eksporterko tega blaga. Uvoz umetne svile je znašal leta 1926 še 3,200.000 funtov, leta 1927 samo še
800.000	funtov in bo letos najbrž še bolj padel. Letošnjo domačo produkcijo cenijo na 18 milijonov funtov; leta 1926 je znašala 5,300.000 funtov, lani pa 10 milijonov 500.000 funtov. Vidimo kako izredno hitro produkcija raste; samo v enem letu za 100 odstotkov. Pri funtu mislimo na utež 453 gramov. Produkcija umetne svile je nekakšno nadomestilo za izgubo produkcije naravne svile.
Industrija.
Fuzija v produkciji niklja v Ameriki.
International Nickel Co in Mond Nickel Co (prva v U. S. A., druga v Kanadi) sta sklenili fuzijo in bo prva prešla v drugo. Misel fuzije se je porodila iz načrta, ki ga imata obe družbi glede intenzivnejšega izkoriščanja mladega in zelo bogatega rudnika Frood v Kanadi, na ko jem sta obe podjetji interesirani. Tako na primer bo potreben en sam tir, sicer bi bila potrebna dva.
Umetna svila na Angleškem. Cour-taulds je sklenil, da prične z gradbo nove tovarne. Stroški so preračunjeni na
300.000	funtov. — Pod imenom »British i Netherland Artifioial Silk Co« se je usta- S novilo v Londonu novo umetnosvileno . podjetje z glavnico 850.000 funtov. — V | Kendalu so pa z glavnico 1,100.000 funtov ustanovili družbo »British Cupram-rnonium Silk Spinners Ltd.« Na ustanovitveni seji je dejal predsednik, da se povpraševanje po umetnosvileni preji dviga tako v Angliji kot v inozemstvu.
Denarstvo.
Rumunsko posojilo in stabilizacija leja. V poučenih rumunskih krogih zatrjujejo, da so pogajanja o stabilizacijskem posojilu smatrati kot končana. Do 15. novembra bo posojilo zaključeno in bo stabilizacija vrednote zakonito določena.
V	ta namen pripravljajo besedilo konvencij med državo in onimi bankami, ki prevzamejo realizacijo posojila, dalje med državo in Narodno banko glede nove cenitve zlate zaloge in glede odplačila državnih dolgov emisijskemu zavo-
du, slednjič med Narodno banko in med inozemskimi emisijskimi bankami, ki se obvežejo, da bodo varovale stabilizirano valuto proti špekulacijam. Posojilno pogodbo bodo podpisali v začetku novembra v Bukarešti.
Rusija hoče plačati Ameriki dolgove. »New York Herald« poroča, da je sporočila sovjetskoruska vlada v Washing-ton svijo pripravljenost glede odplačila ruskih dolgov Zedinjenim državam Severne Amerike ter da je pripravljena pogajati se o tem. Gre v prvi vrsti za dolg v višini 225 milijonov dolarjev, ki ga je najela Kerenskijeva vlada, dalje za neki obligacijski dolg in za odškodnino za zaplenjeno ameriško lastnino v znesku ca 400 milijonov dolarjev. Kakor se v zadnjem času splošno opaža in kakor govorimo o tem tudi v obširnejšem članku, se resno pripravlja obnovitev gospodarskih in z njimi v zvezi tudi političnih stikov med obema velikima državama. To bi bil v pomirjenju sveta velikanski korak naprej in posredno v dobro tudi nam, ki še zmeraj računamo na slovansko Rusijo.
Odvetnik
Je preselil
svojo odvetniško pisarno
3.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. novembra t. 1. ponudbe glede dobave spajal, 1450 komadov vodokaznih stekel, 300 komadov signalnih šip in 500 komadov metelj; do 10. novembra t. 1. glede dobave 450 komadov gorilcev in 4580 komadov nalučnikov; do 12. novembra t. 1. glede dobave 180 kg kalil-nega praška, 5000 kg šamotne malte in 830 kg tesnil; do 13. novembra t. 1. glede dobave 200 kg prediva, 115 kg trtnih vrvic, 15 kg vezalnega motvoza in 1500 kg pločevine; do 14. novembra t. 1. glede dobave žvepla, boraksa, hrastovih plohov in desk; do 15. novembra t. 1. glede dobave 150 komadov omelic z ročajem ter glede dobave 100 komadov raznih čopičev; do 16. novembra t. 1. glede dobave 3000 kg cementa. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državne željeza-re Vareš-Majdan sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg masti. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave šivalnih jermenov; do 17. novembra t. 1. pa glede dobave konopne gurte ter glede dobave azbestnih plošč, kovinskih žagic, ključavnic, medene žice, smirkovega platna in medene pločevine. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do
14.	novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. — Dne 12. novembra t. 1. se bo vršila pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg mila za pranje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 15. novembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem Sanitet-skem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 200.000 komadov obvez; dne 24. novembra t. 1. pa glede dobave 800 komadov emajliranih umivalnikov, 300 komadov posodic za milo ter 2000 komadov emajliranih krožnikov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.)
Prodaja. Dne 9. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne se bo vršila pri Glavni carinarnici v Ljubljani prodaja različnega blaga.
Dobave. Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. novembra 1.1. ponudbe glede dobave 3000 kg prašnega olja. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani spreje-
ma do 16. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 300 m2 navadnih šip za okna. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov nosilnih vzmeti; do
15.	novembra t. 1. pa glede dobave jeklenih odlitkov. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 14. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg tračnih žebljev in jermen za šivanje. — Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošta Kreka, sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg kita; do 20. novembra t. 1. glede dobave železa in pločevine; do 22. novembra t. 1. glede dobave 10.000 kg ovsa, rudarskih karbidnih svetilk; do 24. novembra t. 1. glede dobave 1500 komadov hrastovih pragov, 240 m3 jelovega lesa in jelovih strgalnikov; do ‘27. novembra t. 1. glede dobave 2500 kg klin za tračnice in usnjatih gonilnih jermenov. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 1000 kubičnih metrov navadnega stekla za okna. — Dne 20. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega materijala (papir, karton, tuš, barve, ščetke, svinčniki, peresa, ravnila, risalne deske, risalni žebljički itd.); dne 24. novembra t. 1. pa glede dobave vijakov, groverjevih obročev in tračnih žebljev. — Dne 27. novembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 1900 m8 desk. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 26. novembra t. 1. se bo vršila pri Mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 140 m3 borovih plohov; dne 27. novembra t. 1. pa glede dobave 175 m3 mehkih desk. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Dne 19. novembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave posod za led, toplomerov, strojev za mletje mesa in strojev za striženje; dne 20. novembra t. 1. glede dobave zabojev, platna in trakov; dne 22. novembra t. 1. glede dobave bolniških in zdravniških plaščev. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.) — Dne 24. novembra t. 1. se bo vršila pri Komandi Brodarske podoficirske šole v Šibeniku ofertalna licitacija glede dobave 600 m* drv za kurjavo. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
PO SVETU.
Vslcd štrajkov v Avstraliji je bilo zgubljenih lani 1,700.000 delovnih dni.
Znani finančnik Peter Bark, bivši ruski finančni minister, se mudi v Budimpešti in se posvetuje tam o fuziji budimpeške podružnice Anglo International Bank Ltd s podružnico dunajskega Bankvereina.
Nazadovanje konjunkture v Nemčiji ugotavlja Dresdner Banka. Poročilo zaključuje s konštatacijo, da najnižje stanje konjunkture še ni doseženo.
Tvrdka Krupp se pogaja s tremi ameriškimi tovarnami jekla o dogovoru medsebojnega izrabljanja patentov za jeklene spojine.
Avtomobilna tvrdka Peugeot je zvišala delniško glavnico od 100 na 190 milijonov frankov.
M. Ch. Mitchell, predsednik National City banke v Newyorku, postane tudi upravni svetnik newyorške Federal Re-serve banke.
Brezposelnih na Dunaju je bilo v začetku novembra še 55.440, za 6500 manj kot lani ob istem čsau.
Avstrijski kartel vijakov je podaljšan do 31. decembra 1931.
Seydoux, znani sodelavec Brianda, je mnenja, da more prenesti Nemčija 2500 milijonov mark reparacijskih dajatev na leto.
Mezdni boj velikega obsega se je pričel v nemški kovinski industriji. Raču-nijo s štrajkovno dobo več tednov.
Bolgarsko posojilo je podpisano; znaša 5 milijonov funtov, je 7 'A%, emisijski tečaj mu je v Londonu 96, v New Yorku 98, v Parizu 98. Franciji pripadajoči del znaša 130 milijonov frankov.
Insolvenc v Avstriji je bilo v oktobru 182, od teh 137 slučajev poravnalnega postopanja in 45 konkurzov.
Cena premoga na Poljskem se je v rudnikih dvignila za 5 odstotkov.
Avtomobilna tvrdka Opel se bo spremenila v delniško družbo; glavnica bo znašala 60 milijonov mark, rezerve 10 milijonov.
Za izrabljanje marmorskih najdišč v Italiji so ustanovile nekatere newyor-ške banke delniško družbo, z naslovom International Marber Corporation.
Izvoz bombaža in umetne svile iz Anglije se neprestano dviga, prav tako izvoz mešanega blaga teh dveh vrst. V prvih devetih lanskih mesecih je znašal izvoz 5 milijonov funtov, letos pa 6-7 milijonov.
Na amsterdamski borzi so vpeljali delnice dveh italijanskih bank, Banca Commerciale Italiana in Credito Itali-ano.
Industrijsko razširjenje v Rusiji je
zahtevalo nov program, ki računi s svo-to ca 780 milj. dolarjev, od koje vsote pride 653.5 milj. dolarjev za industrijski razvoj, ostalo za elektrifikacijo. V izvedbi tega programa so naročili Rusi veliko strojev in surovega materijala v Ameriki.
Kubanska vlada je po poročilu gospodarskega odbora Zveze narodov javila, da se za bodoče odpove vsaki omejitvi v produkciji sladkorja.
Pridelek koruze v Rumuniji znaša po cenitvah 25\37 milj. met. stotov, to je 71-8% lanskega pridelka in 60‘2% povprečnosti sedanjih petih let; v Jugoslaviji pa 20-63 milj. stotov oziroma 97’8 in 66’8 odstotkov.
Avstrijske zvezne železnice so vstavile v proračunu za leto 1929 postavko 89 milijonov šilingov za nove nabave. Sedaj je v delu več kot 6000 vagonov.
Število brezposelnih v Berlinu se je dvignilo nad 600.000. Strašanska številka.
Novo tekstilno tovarno z glavnico 12 milijonov dinarjev so ustanovili v Beogradu.
Zaščitno carino na čevlje so zvišali v Rumuniji, s takojšnjo pravomočnostjo. Zvišanje so predlagali tovarnarji čevljev, ki so se čutili ogrožene po inozemski konkurenci.
Ivan Hribar:
139
Moji spomini.
Šele omenjena vest je omajala njeno dotedanje neomejeno zaupanje vame. Ko sem na to mogel ponosno odgovoriti, da najstrožja preiskava ne more za dobo mojega županovanja najti niti najmanjše nepravilnosti, in da to morem trditi tudi o vsem osobju mestnega magistrata, likvidovalo je generalno ravnateljstvo šele omenjeno posojilo. — Ne rečrtn, da je dr. Lampe delal po znanem latinskem reku: calum-niare audacter, semper aliquid baeret (le krepko obrekuj, nekaj bo že ostalo!); uvedba preiskave je pa vendar rodila tak učinek.
Zamolčati tudi ne smem dogodka, ki ima bržkone izvor v tu opisani gonji. Da počastim spomin na slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metoda, porodila se mi je takoj po papeža Leva XIII. krasni in za Slovanstvo razveseljivi encikliki »Grande munus« misel, omisliti za cerkljansko cerkev nju sliko. Zato sem se obrnil do župnika Golobiča z vprašanjem, če bi liotel kak altar posvetiti dati na čast našima svetnikoma, in če bi sprejel nju sliko, ako jo cerkvi poklonim. Našel sem pri njem polno umevanja. S pismom z dne 24. decembra 1888 mi je poslal mero za sliko, ki je s kne-zoškofovim dovoljenjem imela priti v zadnji postranski altar na desni strani. Sedaj sem sliko naročil pni prvem našem mojstru Juriju Šubicu. Izgotovil je umotvor prvega reda.
Jurij Šubic.
Meseca avgusta 1890. leta jo je prošt dr. Lenard Klofutar prišel blagoslovit in do tedaj sv. Katarini posvečeni altar posvetit na čast svetima Cirilu in Metodu. Velika cerkvena slovesnost je takrat bila in prošt je krasno govoril o našima prosvetiteljima.
Sv. Ciril in Metod.
Slika Jurija Šubica /.a stranski oltar cerkljanske cerkve.
Župnik Golobič je odšel v pokoj; Na njegovo mesto je prišel drug župnik. Slika sv. Cirila in Metoda je tudi pod njim še ostala v altarju, .kamor jo je bil umestiti dal njegov prednik, kjer jo je potrdil knezoškof in posvetil po njegovem pooblastilu ljubljanski stolni prošt. Leta 1907. spomladi pa mi iz Cerkljan sporoče, da je slika Šubičeva, ki je bila največji kras cerkve, izginila iz altarja in da se je lia mesto nje prikazala v njem slika svetega Mihaela.
Zakaj so ravno sv. Mihaela, krotitelja upornih angelov, izbrali za ta altar, ki pred umeščenjem slike sv. Cirila in Metoda ni bil posvečen temu arhangelu, ne vem. Upati pa hočem, da s tem ni bil zvezan kak poseben namen.
Da na sliki sv. Cirila in Metoda ni moglo biti prav nič izpodtakljivega, je pač po tem, da jo je cerkvena oblast sprejela in slovesno obesiti dala, dovolj potrjeno. Če morebiti kasneje konni ni bila všeč azbuka, ki je prav domiselno označevala apostolstvo sv. Cirila, moral bi se bil tembolj izpodtakniti tudi nad odrezanim nedrijem, katero sv. Agata na levi strani ravno tistega altarja drži na krožniku. A ta svetnica je ostala in je še danes tamkaj.
Ker si nisem mogel misliti, da so sliko sv. Cirila in Metoda cerkveni krogi odstraniti dali vsled domneve, da je v teku let obledel blagoslov na njej, ali pa vsled tega, ker	se jim	zdi, da naša	blagovestnika	po
smrti velikega	papeža	Leva XIII.	ne zaslužita	več
onega češčenja,	katero	jima je on v	tako krasnih	besedah oznanjal,	bilo mi j« jasno, da	je bila slika	od-
stranjena zato, ker sem jo daroval jaz. Ta ukrep mi je pa tudi molče prav glasno govoril, da so s sliko hoteli tudi mene vreči iz cerkve. In res jim nisem hotel več delati napotja v njej.
Sliko sem, da ne razpade kje na kakem cerkvenem podstrešju, zahteval nazaj. Daroval sem jo »Narodni galeriji«. Odlično mesto jej sedaj gre med njenimi zbirkami. —
Tem mojim osobnim sovražnikom pridružil se je kot vreden tovariš Fran Šuklje, o čemer sem pa že v prejšnjih poglavjih izpregovoril.
7./II. 1928.
Ob koncu tega žalostnega poglavja navajam zgolj kot kronist, ne da bi hotel delati kake zaključke, tele ugotovitve:
Župnik Anton Trepal je bil zaradi dejanj, ki se kaznujejo po § 132. kaz. zak., obsojen na večmesečno ječo;
Jakob Alešovec je čisto propadel. Hodil je v starejših letih poln mrčesa k meni, da sem ga podpiral;
Simon Žužek je postal pokrovitelj zloglasne sleparice vodiške Johance;
Ivan Štele se je sodil sam;
d r. E v g e n Lampe je — kakor pravijo — umrl na posledicah použivanja arzenika.
dr. I v a n Šušteršič je — potem ko se je njegova ladja popolnoma razbila ob nevarnih čereh, katerih na političnoplovbni mapi ni opazil, — leta 1922. s knjižico »Moj odgovor« sebe samega moral ično justi-iikoval, in je — dasi prej vedno zdrav in krepak — legel v prezgoden grob;
Frana Šukljeta je pod konec njegovega življenja zapeljala — naj jo imenujem — živahnost, da je v knjigi »Iz mojih spominov« — ne da sem mu dal najmanjši povod za to — zavihtel bič nad mojo glavo, pri čemer je pa doživel, da se je jermen ovil z bolestnim učinkom okoli njega samega.
45. Lipe Haderlap.
Lipeta Haderlapa poznal sem iz dijaških let. Ko sem bil v Novem mestu v peti šoli, bil je on v osmi in je slovel za najboljšega latinca na gimnaziji. Postala sva prijatelja. Tako celo, da sva kasneje pod naslovom »Brstje« skupaj izdala svoje dijaške pesniške poizkuse. Po končani osmi šoli podal se je Haderlap v Gradec na vseučilišče, a pomanjkanje ga je primoralo, da je vstopil k brzojavnemu uradu v prakso in postal na ta način državni uradnik. Služboval je v Ljubljani in v Trstu in ostajal z mano vedno v pisemski zvezi. Ko je prišlo preganjanje slovenskih uradnikov, prestavili so Haderlapa v Bolcan.
Ze ko je bil v Ljubljani, navadil se je bil preveč trsnega soka in je v službi postal vnemaren. Na srečo je v oskrbniku P i k 1 u imel dobrega predstojnika, ki je zatisnil večkrat po eno oko, včasih pa tudi obe. Tako je Lipe še precej dobro izhajal. V Trstu je imel že več sitnosti. Na najnovejšem službenem mestu pa je kmalu zaradi njegovega zanemarjanja službe bil ogenj v strehi.
(Dalje .prihodnjič.)
SAVA.
^ opče osiguravajuče dioničarsko društvo
v Zagrebu
ustanovl jena od jugoslovenskih denarnih zavodov;
Prva hrvatska štedionica,
Jugoslavenska eskomptna i hipotekarna banka d. d. in Srpska banka d. d. v Zagrebu,
Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemeljska banka d. d. v Beogradu ter Zemeljska banka za Bosnu i Hercego-vinu v Sarajevu,
je prevzela v Kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi nad 30 milijonov dinarjev brez generacij bank
ustanoviteljic.
Generalno zastopstvo asa Slovenijo
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2.
"Pregone
pneumatike
Zastopstvo za Kranjsko
Ivan Oblak
Celovška cesta 34
Telelon 2663
VELETRGOVINA
A.ŠARAB0
- LJUBI)ANA -
v Ljubljani
priporo!«
Špecerijsko blago
iti
raznovrstno Sganje, moko in delolno pridatke. . Raznovrstno
Lastna praSarna u kavo in mttn *a dliava s električnim obratom.
Ceniki na razpolago I
Ure« zlatnine ii> srebrnine
Lastna
protokolirana
tovarna v Š-vIcL
LJUBLJANA • GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 2552
TRG.-IHD.
O. D.
SE PRIPOROČA TISK VSAKOVRSTNIH TISKOVEN ZA TRGOVCE, OBRTNIKE, INDUSTRIJCE IN URADE. LASTNA KNJIGOVEZNICA.
S
a
Razglas.
„SLAViJA“, jugosl. zavarovalna banka v Ljubljani,
je preselila svojo pisarno življenskega oddelka iz palače Ljubl janske kreditne banke v svoje lastno poslopje v Gosposki ulici štev. 12, kjer so zanaprej združeni vsi oddelki in centrala. Cenj. občinstvo prosimo, da se zanaprej v vseh zavarovalnih zadevah obrača edino na zgoraj označen naslov, eventuelno potom telefona, ki ima štev. 2176.
Banka „SlavIjaw.
Trnovci, ubit v Jmavskfim lislif!
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot dasdajatelia in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.