Savinjski vestnik Celje, 7. junija 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA LETO V., ŠTEV. 23. — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitOT trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. čekovni račun št. 620-1-90922-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju, četrtletna naročnina 75, polletna 15t, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Če SO kmetovalci povezani v zadrugi, l(i ima doliro vodstvo... Uspehi in načrti Splošne kmetijske zadruge v Celju Marsikomu, ki bo prebral zgornji na- glo v, se bo čudno zdelo, da ima Celje, jji je mesto z močno razvito industrijo, tudi zadrugo. Morda se bo spraševal, zakaj se je pisec lotil prav nje, ko imamo vendar v celjski okolici precej- šnje število dobrih splošnih kmetijskih zadrug. Pa poglejmo zakaj. Na pod- ročju mesta Celja je dosti naprednih Icmetov, ki so se združili v splošni kme- tijski zadrugi. Ta je dosegla, zlasti zad- nje čase take uspehe, da ne bo odveč, če seznanimo tudi druge o tem, kaj se da doseči, ako so kmetovalci povezani v zadrugi, ki ima dobro vodstvo. Splošno kmetijsko zadrugo v Celju go ustanovili avgusta 1950. leta. Prej sta bili na področju mesta Celja dve za- drugi, ena v Medlogu, druga pa v Sp. Hudinji. Ti dve zadrugi sta bili pa- givni. Zadruga v Medlogu je zaradi sla- bega poslovanja zapustila novi zadrugi okrog 250.000 din dolga. Zato niso imeli jcrnetje v zadrugo pravega zaupanja, saj so ti dve zadrugi združevali takrat Itomaj okrog 220 kmetovalcev. Danes, po dveletnih uspehih nove zadruge, ](i so jo kmetje ustanovili namesto prejšnjih dveh, pa je včlanjenih v za- drugo že 365 od 420 kmetov, kolikor jih je na področju mesta. Vodstvo nove zadruge je prevzelo nič kaj razveseljivo dediščino. Da bi takrat že ustanovili odseke ni bilo še za mi- sliti, saj je bila glavna skrb vodstva takrat le, da bi zadrugo izvlekli iz te- žav, v katerih se je nahajala. Vendar so ob koncu leta imeli že 249.000 din čistega dobička. Svojim članom je pa zadruga v glavnem nudila umetna gno- jila in industrijsko blago ter od njih odkupovala poljske pridelke. Toda že prihodnje leto se je stanje v zadrugi občutno popravilo. Na prvem občnem zboru so ustanovili živinorej- ski, sadjarski, splošno kmetijski in les- ni odsek. Odseki se še v začetku niso znašli, šele čez čas so se pokazali uspe- hi. Sadjarski odsek je ustanovil dre- vesnico v Polulah in nabavil je sadi- ke. Računajo, da bodo že v prihodnjem letu iz njih dobili take vrste sadnih dreves, ki so primerna za našo klimo in ki pri nas najbolj uspevajo. Kmetijski odsek je nabavil iz dobička trgovinske- ga odseka 8 ročnih in 1 motorno škro- pilnico za zatiranje kaparja, ki se je tudi v celjski okolici precej razpasel. Sadjarski odsek je zlasti uspel, da je prepričal kmetovalce v koristnost škropljenja sadnega drevja. Le nekaj kmetov se s tem ni strinjalo, češ da škropljenje ne pomaga. Toda na jesen so tudi ti »neverni Tomaži« spregledali, ko so v svojih sadovnjakih ugotavljali znatno manjše donose. Lesni odsek se briga, da se gozdovi pravilno čistijo in sečejo ter z uspehom zatira gozdne- ga lubadarja. Zadruga ima tudi svo- jega logarja, ki skrbi, da se te naloge pravilno izvajajo. Letos so zadružniki na prvem obč- nem zboru sklenili, da uvedejo razliko med člani in nečlani. Za člane so dolo- čili 2% popusta pri nabavi vsega potroš- nega blaga. Tudi poljske stroje prven- stveno koristijo člani in plačajo za nji- hovo uporabo malenkostno vsoto za amortizacijo, medtem ko nečlani pla- čajo uporabo v polni vrednosti. Na eni izmed zadnjih sej so se dogovorili, da bodo kupili traktor, ki bo služil za škropljenje sadnega drevja, za košnjo, za oranje ter za prevoze. Se v tem le- tu nameravajo kupiti tudi dve mlatil- nici in en obračalnik. Upravni odbor skrbi in se zanima za poslovanje zadruge in odsekov. Naj- bolj skrben med njimi je predsednik Stanko Božič iz Polul. Tajnik Jože Šah iz Lise in Matija Gomilšek iz Ostrož- nega pa ne zaostajata za njim. Upravni odbor se redno sestaja. Letos je zadruga odprla trgovinsko Poslovalnico na Ostrožnem, na željo članov pa bodo odprli E>oslovalnico tudi v Zg. Hudinji in na Bregu. Za prevoz industrijskega blaga in kmetijskih pri- delkov jim služi tovorni avtomobil, ki so ga v ta namen nabavili. Člani bi radi dobili pod svojo upravo tudi Pocajtov mlin, ki je sedaj pod upravo mlo in melje prvenstveno za potrebe široke potrošnje. Kmetijska zadruga je napravila v letu in pol preko 2 milijona dobička in posluje s svojimi lastnimi obratnimi sredstvi. Zadrugi doprinaša največ do- hodkov lesni in trgovinski odsek, zlasti trgovina in lepo urejena točilnica na Mariborski cesti. Upravni odbor je sklenil, da bodo dohodke od točilnice Uporabili izključno za dograditev za- družnega doma na Babnem in za usta- novitev strojne postaje. Ce jih bo v njihovem prizadevanju podprl tudi Mlo s potrebnim kreditom, bo letos Zadružni dom dokončno urejen. Z do- graditvijo zadružnega doma, ki se vle- že leta, bo Babno dobilo prosvetno dvorano s kinom in prostore za delo Vseh množičnih organizacij na tem te- menu. V poslopju bo dovolj prostora tu- omanjkanja prostora ne moremo tu objaviti, pač pa bomo priobčili samo glavne obrise. Okraj Celje-okolica je kot pretežno kmečki predel vazan na svoje dohodke od kmečkega prebivalstva, obrtništva itd. Participacija od narodnega dohod- ka je s kmetijske strani okraju določe- na v višini 57%, medtem ko je od do- hodkov v industriji komaj 2%. Od prebivalstva predvideva proračun ne- kaj manj kot 125 milijonov dinarjev dohodkov, medtem ko bo dohodek iz gospodarstva znašal le 59 milijonov di- narjev. Celoten proračun za leto 1952 znaša 188,188.000 din. Z ozirom na težišče, ki ga poklanja- mo še to leto kapitalni izgradnji, pred- stavlja letošnji proračun le nekak vzdr- ževalni proračun, dasiravno so neka- tere postavke dosti višje od onih s prejšnjih let. Zato v okraju letos ni predvideno za investicije več kot 3 mi- lijone 100.000 din. Investirali bodo do- zidave v veterinarski bolnici v Medlo- gu in pralnico v Domu onemoglih v Vojniku. V bodoče, ko bodo ključni objekti lahko začeli s proizvodnjo in bo odtok denarja v te svrhe zmanjšan, bo odstotek participacije večji in toliko večja možnost investicij ter gradenj. Za komunalno dejavnost, predvsem pa za vzdrževanje cest, bo letos porab- ljenih 42,905.000 din. Le-te so po celj- skem okraju res potrebne vzdrževanja. Ker ima okfaj veliko zavetišč, domov, internatov in drugih socialno skrb- stvenih ustanov ter mora poleg tega skrbeti še za veliko število socialno ogroženih oseb, je v praročunskem de- lu za socialno skrbstvo določenih 52 milijonov 334.000 din. Zdx'avstvena služba se je v okraju z ozirom na predvojna leta močno raz- širila, kar je bilo nujno potrebno, saj celjska bolnica ni več zmogla dotoka bolnikov, prav tako pa se je s tem zmanjšala možnost epidemij in umr- ljivost med prebivalstvom. Z ozirom na vzdrževanje vseh obstoječih zdravstve- nih ustanov in bodoči razvoj zdravstva v okraju bodo v ta namen porabili 28,126.000 din. Tem zneskom je treba dodati še pro- računsko rezervo v znesku 6,188.000 din. V razpravi o proračunu je sodelovalo veliko število diskutantov. Zabeležili bomo samo nekaj bistveno važnih iz- vlečkov te diskusije. Več govornikov se je dotaknilo davč- nih odmer, ki so baje ponekod nepra- vilno določene, čeprav je kategoriza- cija zemljišč povsod določena. Bilo je tudi govora, če je v proračunu postav- ka, ki bi obravnavala pomoč v primeru elementarnih nezgod. Odgovor je bil pozitiven. Glede davkov je bilo tudi nekaj besedi o stroških, ki nastajajo pri večkratni izterjatvi. V bodoče bodo trpeli stroške takih terjatev davkopla- čevalci, ki povzročajo take stroške. Odborniki so se pritoževali tudi nad ekipami, ki se po navadi predolgo mu- de na terenu, kar ne vpliva dobro na ljudi, posebno še, če je njih sestav slab. V bodoče naj bi OLO pošiljal ob- činskim odborom v pomoč res dobre in koristne ljudi. Dodatno je bilo tudi sklenjeno, da se proračunski osnutek razdeli in razmnoži, da ga bodo odbor- niki lahko še posebej preštudirali. Da tega že pred sejo niso pripravili je glavni vzrok zamuda osnutka, ki je bil poslan v Ljubljano. Sklenili so 1udi, da lahko občinski odbori uvedejo za važne prilike in investicije, ki niso za- jete v proračun, tudi krajevne samo- prispevke. Govorniku, ki je opredelil industrij- sko delo z visokim narodnim dohod- kom in kmetijsko proizvodnjo z raz- meroma zelo nizkim dohodkom, so se »uprli« hmeljarji, ki trdijo, da s pro- izvodnjo hmeljske kulture stojijo v isti vrsti z industrijo, kar se narodnega dohodka tiče. Nadalje se je diskusija razvila v smer kmetijske proizvodnje. Tu je treba gle- dati na dvig kmetijskih proizvodov, brez sektaštva na sektorje, kar dose- daj ni bil redek primer. Posebej so na- vzoči obravnavali upravne sestave ne- katerih kmečkih zadrug in opozorili na važnost dobre izbire ljudi v vodstva teh zadrug, kar pa naj povoljno rešijo na bližnjih občnih zborih. Na seji so sprejeli še nekatere od- ločbe, potrdili so proračun za leto 1952, kakor tudi zaključni proračun za leto 1950. Potrjeni so bili tudi nazivi in pla- če za logarsko službo, kar v dosedaj objavljenih uredbah ni bilo zapopadeno. Rešili so tudi problem treh ekonomij v Preboldu, ki se bodo združile v eno okrajno ekonomijo, ta pa bo pozneje prešla v zadružno ekonomijo. Zaradi bolezni je bil razrešen dolžnosti tudi sodnik dr. Lah, za arbitra pa je bil izvoljen Sever Ivo, ki to dolžnost vrši tudi za MLO Celje. Ob koncu so se pogovorili še o neka- terih slučajnostih in s tem je bila seja ob 12.30 končana. Zene Celja in okolice V Tednu matere in otroka Za svoj in praznik svojih 'otrok so se celjske žene vneto pripravile. Na vsa- kem terenu so sekcije AF2 sestavile spored dela v Tednu matere in otroka ter si obetajo od tega mnogo koristi zase in za skupnost. Poglejmo po tere- nih, kaj vse se je v tem tednu zgodilo v ta namen. NA OSTROZNEM so prišle žene na posrečeno domislico. Organizirale so svojevrstno zdravniško predavanje, ki ga bo imel dr. Podpečan. Zene bodo na listke napisale vprašanja, ki jih najbolj zanimajo, zdravnik pa bo na ta vprašanja odgovoril pred vsemi. Na ta način se žene lahko že veliko prej pripravijo na vprašanja. Teden bodo zaključile s pogostitvijo pionirjev in s kulturnim sporedom. Poleg pionir- jev z Ostrožnega bodo pogostile tudi pionirje z Lopate. ZENE IZ ZAGRADA IN PECOVNIKA bodo v nedeljo po skupnem obisku igre »Rodoljub iz Amerike« imele zborova- nje, kjer bodo v referatu premlele vse tekoče probleme svojega terena. Istega dne bodo pogostile tudi otroke. V tem tednu so organizirale tudi šiviljski kro- žek za 10 do 14-letne deklice, kjer se bodo tudi v bodoče učile najosnovnejših ročnih del in šivanja. Zene tega terena se zelo zanimajo za svoje članice. Pred mesecem je neki ženi z osmimi otroki umrl mož in se je le-ta znašla v bedi. Organizacija AFZ je zanjo zbrala nad 4000 din. ORGANIZACIJA AEZ NA DOLGEM \ POLJU j ie bila svoj čas zelo agilna. Odkar pd se njihovo delo vrti samo okoli prostora za sestanke, so svoie lastno izpopolnjen' vanje precej opustile. Ko so jim gabrsk' žene napovedale tekmovanje, so ga od-, klonile, češ da nimajo kje delati, v! Tednu matere in otroka pa so se le do-| menile, da bodo pripravile dostojen kul- turni spored, ki ga bodo izvedle v telo- vadnici okoliške osnovne šole. PONOS MEDLOGA JE DOBRA PIONIRSKA ORGANIZACIJA To se vidi že iz njihove pridnosti, ko so pripravili za Teden matere in otroka lepo igrico. Pri prireditvi bo sodelovalo tudi lutkovno gledališče Industrijske kovinarske šole iz Gaberja. V nedeljo pa bodo pionirji iz Medloga obiskali onemogle starčke na Grmovju in jih obdarili. Terenska sekcija AFZ pa je napovedala tekmovanje članicam AFZ v Lokrovcu, na Lopati in na Ostrožnem. ZENE NA LAVI se zelo zanimajo za moralno vzgojo mladine kakor tudi za kulturno in po- litično delo članic AFZ. Pred dnevi so imele sestanek, katerega se je udele- žilo okoli 50 žena. Na sestanku so se pogovorile o vseh notranje in zunanje- političnih problemih zadnjih dni. Spre- jele so tudi sklep, da bodo vseskozi po- magale materam pri vzgoji otrok. NAJOBŠIRNEJŠI NACRT DELA SO SI NALOŽILE GABRSKE ZENE ki pa so večji del svojih obljub že tudi izpolnile. Izredno dobro deluje z njiho- vo pomočjo v Gaber ju pionirska orga- nizacija. Nedavno je bil v Gaberju pio^ nirski zbor, ki je v celoti uspel. V ne-| del j o pa bodo šle z otroki na celodnevnih izlet. Gabrske žene se tudi zelo pridnoj udeležujejo predavanj. I Našteli smo nekaj dobro delujočih te-; renov oziroma terenskih sekcij AFZ., Le-te so pri delu žena med prvimi,; medtem ko zunanji tereni, kot je Breg,' Cret in Lokrovec nimajo vidnih uspehov.; Zanimivo je tudi to, da so se za raz- liko v nazaj nekateri tereni zelo izbolj- šali, medtem ko štiri mestne četrti pri svojem delu popuščajo. Med temi je najboljša II. četrt, ki bo v tem tednu izvedla najpestrejši program, v katere- ga je vključen tudi pionir=;ki sejem, kulturni spored z igrico »Vedež« ter obdarovanje partizanskih vdov in sirot. Škoda je, da mestne organizaciie ne morejo v tem tednu rešiti eno svojih najbolj perečih vprašanj. Otroško i srišče je njih glavni problem. Zene so zbrale vsa sredstva, toda vmes je prišla za- preka, namreč prostor, kjer naj bi ga zgradile. PREDAVANJA O VZGOJI V TEDNU MATERE IN OTROKA so se vršila v Medlogu in Zavodni, kjer ie predaval in vodil razgovor prof. Ivo Svarc, v Gaberju in Spodnji Hudinji pa je predaval pi^of. A. Podjavoršek. Tisti, ki so se predavanj udeležili, so pokazali velik interes za vzgojna vprašanja in so med drugim načeli tudi pereče pro- bleme vzgoje oziroma zaposlitve šoli odrasle mladine. Za to vprašanje se bodo morali v bližnji bodočnosti poza- nimati vsi, ki jim je razvoj naših mla- dostnikov v njih najviharnejši dobi pri srcu. (O zadevi bo spregovoril ob priliki tudi naš list. Op. ured.) V sredo 11. t. m. ob 20. uri bo pre- davanje o vzgoji otrok in o smotrih današnje vzgoje na Zgornji Hudinji na »Gmajnici«. SLOV. KONJICE Vršijo se zdravstvena predavanja, zlasti predavanja o negi dojenčkov. Kulturno društvo Svoboda je izvedlo igro »Sneguljčica«, šolski otroci prire- jajo izlete, obiskali so kino predstave, AFZ pa bo uredila otroško igrišče, ki ga konjiški otroci zelo pogrešajo. ZREČE Ves teden je posvečen skrbi za ma- tere in otroke. Vršijo se predavanja o vzgoji mladine in staršev in o zatiranju tuberkuloze. V tem tednu so izvedli cvetlični dan, da bodo lahko obdarovali otroke v domu Borisa Vinterja, izvedli pa so tudi cepljenje otrok proti kozam. ŠMARJE PRI JELŠAH Odgovorni odbor je imel v tem tednu polne roke dela. Izpolniti mora namreč obširen program: prireditev »Mačeha in pastorka«, ponovno cepljenje, zdrav- stvena in druga predavanja, sistema- tični pregled dojenčkov in ostale do- šolske mladine v Šmarju pri Jelšah, v Št. Vidu otvoritev materinske posveto- valnice, kontrola pravilnega izvajanja uredbe o otroških dodatkih, pregled zo-J bovia šolske mladine na nekaterih šolahl Po izvedbi tega programa in še nekatei rih drugih točk bo pripravlialni odbo:^ v nedeljo lahko z zadovoljstvom ugoto- vil, da je izpolnil veliko in koristno nalogo. ŽALEC Obširne naloge, ki jih je sprejel od- bor za Teden matere in otroka, se iz- vajajo v teku vsega tedna: predavanja, zdravniški pregledi, obiski od strani obiskovalk, izleti učencev nižje gimna- zije, telovadni nastop, ki ga priredij Partizan in nižja gimnazija, ureditev gugalnic v otroškem vrtcu, pregled sta novanj, kjer stanuje po več otrok, ure ditev izložb in posebno predavanje < lepem vedenju za učence v gospodar- stvu. LAŠKO V Tednu matere in otroka bo v so- boto ob 16. uri otvoritev igrišča, ki ga je uredil pripravljalni odbor DruštvE prijateljev mladine, ki je s tem najbolj dokazalo svoj upravičen obstoj. Zato je prav, da se bodo včlanili v njem vsi ljubitelji našega mladega rodu. Uspehi! v delu bodo potem gotovo lepi in ko- ristni. Iniciator društva in požrtvovalni de- lavec pri izvršitvi igrišča, ki je zvezano s parkom, je tov. Franc Jutriša, državni obrtni mojster. S prostovoljnim delom pa so pridno pomagali posamezniki in člani raznih sindikatov. Med niimi ie bil zelo marljiv sindikat trgovinskih uslužbencev, dalje »Volna«, jiredvsem tam zaposlena mladina, deloma tudi Pivovarna, gasilci, celotni učiteljski in profesorski zbor, člani ljudske milice, mestnih podjetij, sindikat obrtnih de- lavcev itd. MLO bo dokončno izvršil škarpo ob igrišču. Veseli obrazi razigranih cicibanov in pionirjev na novo otvorjenem igrišču jim kličejo: >^Hvala!« — i Presenečenje v Štorah ... v težkih pogojih delajo množične or- ganizacije v Štorah zaradi pomanjkanja prostorov in pomanjkanja kadrov. Še večje težave so z materialom, denar- nimi sredstvi in rekviziti, ki bi jih po- trebovali, če bi hoteli pokazati vse, česar so zmožni. V zmožnostih namreč niso na najslabšem. Letos so pokazali še kup dobre volje, vztrajnosti in —• predvsem članice AFZ Štore desni breg.^ — iznajdljivosti. Prave oblike dela so^ našle. Niso samo odrske deske prizo-i rišče, kjer se lahko izkažeš, še mnogo^ drugih oblik konstruktivnega dela se' najde. In so jih našle. Treba je pač odpreti mnogo vrat, poskusiti na vse načine in — ne popustiti, če veš, da si na pravi poti. Naše žene so uganile, kaj je potrebno članicam AFZ, vedele so, česa si tako zelo želijo. Zato so se dale na delo. Vrtale so in vrtale in uspele. Kar na- enkrat se je raznesla govorica, da se vadijo v l^ihan^ujn^šivanj^u Prisluhneš govoricam, stopiš bliže in vidiš, da so organizirale šiviljski in krojni tečaj, v drugih prostorih pa kuharski tečaj. No, pa so vendar našle zelo primerno obliko izobraževanja, ki lahko pritegne vse, ki napredno mislijo. Zato je pa tudi bilo toliko živahnosti pri šiviljah in pri ku- haricah. Vsak jih je pa tudi rad podprl. V nedeljo, 18. maja pa so presenetile z razstavo, ki je bila sicer v skromnih prostorih, toda tako okusno organizi- rana, da si obnemel. Toliko okusa nismo pričakovali. Ze na predvečer so imele proslavo, drugi dan razstavo in popol- dne zopet predstavo, ki je končala s pestrim družabnim večerom. Razstava je pokazala, kakih oblik dela in izobra- ževanja naših žena in mladink se lahko tudi pri skromnih sredstvih in prostorih poslužimo. Pa še nekai smo izvedeli. To je pred- priprava za čim lepšo proslavo Tedna matere in otroka. S to vestjo so nas držale v napetosti tudi žene na Vrheh nad Teharjem, ki so 18. maja priredile uspelo čaianko, katere čisti dobiček je bil namenjen za čim lepšo izvedbo otro- škega sejma na Teharju 8. junija, da ne bodo zaostajale za žen-^mi iz Štor irt' Teharja, za tistimi iz Šentlovrenca in Svetine, ki se vse pripravljajo, da bi svoje malčke in mamice kar najlepše počastile. Mudil sem se na Teharju, vse je di- šalo po cvrtju, žene so z nervozo in skrbno pripravljale otvoritev Tedna matere in otroka, ko bodo zavedne žene pokazale, kaj zmorejo pridne roke in zvesta srca. Ce so se žene v Štorah pripravljale s tako vnemo, niso hotele zaostati žene na Teharju, ki so prav tako z veliko lju- beznijo navezane na svoje malčke. V ostrem tekmovanju je kazalo, da bodo teharske žene prekosile vse ostale aktive. Kuhale, pekle so, krojile in šivale, vlekle so na kup mize, stole, zelenje, parole s tako vnemo, kot že dolgo ne. Ko smo pa gledali v soboto in v ne- deljo proslave v Štorah. na Teharju, v Šentlovrencu in na Svetini, smo lahko ugotovili samo eno: materinska ljube- zen nima meja, dobra volja prebrodi vse težave. V slogi je moč. Naše žene, naša mladina, naše učiteljstvo, vse to je prežeto z dobro voljo za delo, treba jih je le podpreti. Vsi radi sodelujejo, žanjejo lepe uspehe, še lepši uspehi bodo pa lahko doseženi, če bo v Štorah res kaj kmalu stal kulturni dom. Od- lašanje z graditvijo tega prepotrebnega doma resno ovira vsako kulturno-pro- svetno dejavnost. V nedeljo bodo še proslave na Teharju, v Štorah, na Svetini in v Šentlovrencu. Med tednom pa predavanja o vzgoji otrok in kino predstave v Štorah in na Teharju. Na teh proslavah bodo sode- lovali SKUD, učenci Metalurško-indu- strijske šole, osnovne šole in nižje gim- nazije, DID, AFZ, vsak po svojih močeh. Vse priznanje zaslužijo požrtvovalne članice AFZ, ki v vseh odborih pridno sodelujejo. Kai fe novega po svetu? v Ameriki je prvič v zgodovini Vr- hovno sodišče ovrglo sklep predsedni- ka vlade. Truman je namreč sklenil začasno prevzeti jeklarsko industrijo v državne roke. Ko je bil ta sklep raz- veljavljen je stopilo v stavko 650.000 ameriških kovinarjev. — Zvedelo se je, da bo britanski obrambni minister Aleksander obiskal Korejo, kjer bo zahteval večjo udeležbo Britancev pri p>ogajanjih. — Napetost v Nemčiji je zopet tu. Vzhodna vlada, za njo seveda Sovjeti, je zaprla vse prehode razen ene ceste, prekinila vse telefonske zve- ze, zapadni Berlin pa zopet obsodila na blokado. V svetu so mnenja, da s tem hočejo Rusi popolnoma priključiti Vzhodno Nemčijo med svoje satelite.— Nedavno je imel Trygve Lie, generalni sekretar OZN pomemben govor, v ka- terem je izjavil, da nerazvite dežele v Afriki in Aziji zahtevajo neodvisnost in svobodo, ter da je dolžnost razvitih držav, da jim nudijo potrebno pomoč. — Britansko javno mnenje zelo napada južnoafriškega predsednika vlade Ma- lana, ki je v tem delu sveta uvedel fa- šistični režim. — V Indiji se temeljito pripravljajo na agrarno reformo. — V Avstriji se je med vladnimi koali- cijskimi strankami vnel prepir. Očitajo, si, da so eni in drugi zlorabili Marshal-i lovo pomoč. — Upor ujetnikov v tabo-j rišču Kodže na Koreji, ki ga vodijo ne-j kateri severnokorejski in kitajski ofi-j cirji se še nadaljuje. Mc Clark je na-j povedal, da bo poslal na lice mesta toliko vojakov, da bodo lahko udušiUj uporni duh. { Dve javni produkciji gojencev Drž. glasbene šole v Celju sta bili v dneh 2. in 3. t. m. v Narodnem domu. Gojenci so se odlično postavili: številni poslu- šalci, ki so napolnili veliko dvorano, so uživali ob lepih uspehih naše mla- dine na glasbenem polju. Vsem nasto- pajočim, prav tako pa tudi vodstvu Drž. glasbene šole v Celju na uspehih iskreno čestitamo. PRIPRAVE ZA SLAVNOSTNO PROSLAVI- TEV DNEVA VSTAJE Okrajni štab partizanskih patrulj pri or- ganizaciji ZB NOV v Šoštanj« je že izdelal podroben načrt pohoda za Dan vstaje — 22. julija. V pohodu in pri obrambi insce- niranih napadov na »sovražnika« v mestih bo sodelovalo nad 2000 mladincev predvoja- ške vzgoje, protiletalske zaščite in gfasilci. Organizirali bodo tri večje napade na utr- jene kraje Velenje, Mozirje in Luče in več manjših spopadov in zased. Tstanovili so dva štaba, eden bo vodil napad, drugi pa obrambo mest. 2e sedaj so opravili večino priprav. Postavili so komandni kader iz re- zervnih oficirjev, poskrbeli so že za tehnične priprave, imajo že precej municije in orožja ter uniforme. Pa še v naprej se pridno pri- pravljajo, da bi organizacija tradicionalnega partizanskega pohoda čim bolj uspela. Tudi LO Mestne občine Šoštanj je sprejel svoj proračun v nedeljo je zasedal LO mestne občine Šoštanj. Zanimivo je, da se vsi odborniki udeležujejo redno sej, dočim je bil stari odbor večkrat nesklepčen. Tudi tu se ka- žejo uspehi decentralizacije in demokrati- zacije oblasti. Na zasedanju so obravnavali in sprejeli letošnji občinski proračun za me- sto Šoštanj v znesku blizu 5,000.000 dinarjev. Iz tega proračuna bodo prejemali socialno šibki in nepremožni stalne podpore. Sprejeli so tudi hišni red, ki ga doslej v Šoštanju ni bilo. Ustanovili so novo trgovsko podjetje »Merkur«. Krajevnim gostilnam so dali na- slove »Pri mostu«, »Pri stari pošti«, »Pod klanjcem«, »Pod gradom«. Govorili so tudi o reorganizaciji občinskih podjetij. V kratkem bodo po vseh krajih mestne občine sklicali zbore volivcev, da bi tako še bolj navezali stike z volivci, za kar se stari odbor ni dosti brigal, saj več kot leto dni v Šoštanju ni bilo zbora volivcev, kljub te- mu, da so ga volivci na sestankih OF odloč- no zahtevali. Vse kaže, da je tudi v Šoštanju zapihal drugi veter in da bo nov občinski ljudski od- bor dobil vso podporo volivcev ▼ Šoštanju in okolici. IGOR OZIM je ime, ki si bo osvojilo glasbeni svet.j Bil je eden najbolj nadarjenih gojen- cev našega violinskega pedagoga Leo-, na Pfeiferja, docenta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Violino je vzel vi roke v svojem petem letu in dokončal študij pod vodstvom prof. Pfeiferja na Akademiji za glasbo. Znani angleški pianist Kendall-Taylor, veliki prijatelj našega naroda, je izkazal našemu glas- benemu življenju že velike usluge, med katerimi ni najmanjša ta, da se je za- vzel za mladega violinista in dosegel, da je British Council (Britanski svet za kulturne stike) dodelil pred dvema letoma mnogo obetajočemu Ozimu šti- pendijo ter mu tako omogočil, da se je vpisal na Royal College of Music v Londonu. Igor Ozim je takoj tako iz- redno napredoval, da ga je vzel v moj- strsko šolo violinski pedagog Max Ro- stal. Pri Rostalu je študiral vse do le- tošnjega leta, ko je na že omenjenem glasbenem zavodu diplomiral z odlič- nim uspehom, ki doslej menda še ni bil dosežen: od 300 možnih točk jih je dosegel 292. Na mednarodnem tekmovanju violi- nistov za Fleschovo zlato kolajno, na katerem je postavljena starostna meja 30 let, je bila huda konkurenca. Tek- movali so violinski virtuozi mednarod- nega slovesa. Žirija je soglasno podeli- la prvo in edino nagrado našemu Ozi- mu, ki je bil najmlajši udeleženec kon- kurza. Igral je Brahmsov Koncert in Bachovo Partituro v d-molu. V rokah mu je zvenela prava Stradivarijeva violina, ki mu jo je za to priliko poso- dila neka njemu samemu nepoznana Rostalova učenka. Igor Ozim bo koncertiral v Celju v sredo, 11. junija ob 20. uri v Narod- nem domu. , Poleg obširnega programa za ta teden] so zbrali več metrov blaga in nekaj drugega materiala, ki ga bodo razdelili najpotrebnejšim. V nedeljo, dne 8. junija bo v Laškem »Mladinski dan«. R. ŠOŠTANJ Za Teden matere in otroka so se t Šošta- nju dobro pripravili. Imeli so več zdravstve- nih predavanj o negi otrok, higieni ter • zaščiti žena in mater. Lutkovno gledališč« KUD Ivan Cankar je v Tednu uprizoril« »Rdečo kapico«. Gojenci glasbene šole ▼ ŠO') stanju pa so izvedli koncert. Pionirji so n»' stopili na akademiji cicibanov in pionirje** V tem tednu pa so v okviru proslav izTedli-j tudi volitve v —w »fcžijMki odbor AFZ. Člani Zveze borcev - vsi na protestno zborovanje Stev. 23 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 7. junija 1952 Stran 3 Iz Celja... pISKUSIJSKI VEČER O ŽIVČNIH IN DUŠEVNIH BOLEZNIH -riredi v četrtek 12. junija ob 20. uri v Na- rodnem domu v Celju Ljudska univerza. Univerzitetni profesor dr. Kanoni Janez iz {.jubljane bo pojasnjeval razna pereča vpra- ^nj» s področja higiene duševnega življenja. 0dgovarjal bo na vsa dospela vprašanja. Vprašanja oddajte v zaprti kuverti pred ^.JJodom v dvorano ali pa pri informatorju poliklinike Zdravstvene službe zavarovancev (ZSZ), Vodnikova ulica 1, pritličje levo. Vsa dospela vprašanja bodo v zaprtih kuvertah izročena dr. Kanoniju. y našem življenju imamo tudi mnogo du- jevnih težav in trpljenja. V mnogih prime- rih j** vzrok v slabi ali zgrešeni ureditvi 0gebnega življenja, večkrat v neugodnih fplivih okolice, tudi v neznanju ali napač- nih zaključkih o odnosih do sebe, soljudi, jela in družbe. Ta notranja trpljenja radi ohranjamo zase, a ko so stopnjevana do vi- jjia nevzdržnosti, iščemo pomoči, učinkovitih nasvetov in izhodov. Večinoma ne vemo kam |)i se obrnili. Ne vemo niti kdo je strokov- njak za pomoč v naših živčnih in duševnih itiskah. Znanost nam tudi tukaj uspešno po- maga iz težav. Specialist za živčne in duševne bolezni dr. |(anoni Janez bo z odgovori na dospela vpra- isDJa prikazal mnoge vzroke in načine du- ševnega trpljenja in težav, orisal zdravo in pravo pot v vsakem posameznem primeru in poudaril pogoje za zdravo duševno življenje. Ysem nam bo potem srečno duševno življe- nje omogočeno v vse večji meri. Zaupajmo težave svoje notranjosti, težave , y ednosih do soljudi, do dela itd. — iskreno jj popolno znanstveniku psihiatru dr. Jane- za Kanoniju. Trihaja k nam zato, da nam nudi pojasnila, vzpodbude in pomoč k du- ševni sreči nas vseh. Udeležba na diskusij- «kem večeru bo brez dvoma koristila vsako- mur, saj gre življenjska pot vsakega izmed nas preko mnogo ovir, težav, boli in borb. K premagovanju in obvladovanju vsega tega bo diskusijski večer pripomogel v lepi meri. ČLANI OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA NA STAREM GRADU V torek S. junija se je okoli dvajset čla- nov olepševalnega društva udeležilo prosto- voljnega dela na starem gradu. Požrtvovalni «lepševalci našega prijaznega mesta, so bili tokrat delavci in uslužbenci tovarne Aero it Celja. Imeli so lep dan in še lepši delovni nčinek. Zasipavali so od bomb povzročene jame in sekali vejevje, ki škoduje zidovom in kvari pogled na ta zgodovinski spomenik. Brez dvoma se bodo zgledu članov olepše- nlnega društva iz tovarne Aero priključili m ostali člani iz vseh krajev in koncev nn- iega. mesta. r PREŠERNOVI ULICI BODO POLOŽILI NOV KANAL Te dni so v Prešernovi ulici pričeli z od- kopavanjem starega kanala, ki je v teku časa doslužil. Ta kanal bodo odstranili, na njegovo mesto pa bodo za novi kanal po- ložene cementne cevi. TO JE SAMO »PAŠA« ZA OČI Tovarišica je v soboto nameravala v Kom- binatu kupiti par čevljev gumaric po 1200 din. Prodajalec ji je dal vedeti, da čevljev ni več. Bila pa sta še dva para v izložbi. Tovarišica je prodajalca na to opozorila, ta pa ji je odvrnil, da sta tista dva para v izložbi samo kot »paša« za oči in da Jo to popolnoma nič ne briga, koliko časa bosta tista dva para gumaric še v izložbi. Želeti bi bilo, da bi ta prodajalec imel bolj kul- turen odnos do strank. F. V. KDAJ ODHAJA AVTOBUS NA DOBRNO? Neka skupina je bila v sredo namenjena z avtobusom na Dobrno. Za čas odhoda se je tovariš iz te skupine informiral pri Put- nikn, kjer so mu sporočili, da odhaja avto- bus ob pol 10. Izkazalo pa se je, da od- laja ob 10,45. Skupina je zaradi netočne in- formacije morala dve uri postopati po me- stu. Glede odhoda avtobusov iz Celja bi morali biti pri Putniku točneje informirani. M. KOKOŠNJAK NA JOŽEFOVEM HRIBU tred nekaj leti so za ljudsko prehrano vne- ti možje zgradili na bivšem Dajčevem posestvu Bi Jožefovem hribu dvoje velikih poslopij, namenjenih za prebivanje kokoši. Ves obširen travnik okoli tega poslopja so obdali z Tisoko žično ograjo. Pri gradnji kokošnjaka So frontovci na Jožefovem hribu napravili veliko števild prostovoljnih ur. Po tem ko- tošnjaku so se kaki dve leti res sprehajale jate kokoši. Pa je vmes posegla kokošja kuga, ki je vrste kokošjega zaroda redčila, pa tudi sicer široki krogi prebivalstva od te kokošje farme niso imeli kakih koristi. Ti kokošnjaki stoje sedaj prazni. Žico razjeda Ija, zidani poslopji pa bi se lahko preure- dilo s primerno adaptacijo za stanovanja. 1^ M. Č. NEZNANI DOPISNIK *am je poslal dopis, v katerem v imenu pri- '^etih navaja nepravilnosti pri delitvi zem- ^i« s strani ekonomije Lava. Ker je ured- "^tvo prisiljeno zavrniti vsak članek, ki ni Podpisan, je tudi ta dopis moral romati v ''?š. Zato prosimo pisca naj v bodoče pod- piše članke, ali pa se sani zglasi v uredni- štvu. To bodi tudi v opozorilo drugim, da '•e bi njihovi prispevki romali v koš. SODNA KRONIKA ZARADI MALOMARNOSTI PRI VOŽNJI Z AVTOMOBILOM se je zagovarjal pred okrajnim sodiščem v Celju šofer Jože Vdovč iz Ljubljane. Kot šofer tovornega avtomobila, last državnega gospodarskega podjetja Slovenija-Vino, je 21. oktobra 1951 ponoči vozil po cesti Celje— Konjice skozi naselje Frankolovo s preveliko brzino in pomanjkljivo previdnostjo. Pri tem je zadel s sprednjim delom karoserije v gla- vo delavca Karla Falnoga iz Verpet, kateri se je umikal na levo stran ceste. Falnoga je pri sunku dobil rano na glavi in pretres možganov. Šofer Vdovč je bil zaradi malo- marnosti pri vožnji in zaradi ogražanja var- nosti prometa na cesti obsojen na 3 mesece zapora. M. č. URADNE OSEBE JE ŽALIL Kmetovalec Ferdo Križnik iz Gubnega, KLO Drensko rebro, je 18.9. 1951 razžalU člane ekipe poverjenišlva za državne nabave OLO Celje-okolica, ki so prišli k njemu za- radi izterjave dolžne količine belih žit. Okr. sodišče v Celju ga je zaradi žalitve uradnih oseb v zvezi z njihovim uradnim delovanjem obsodilo na 10.000 din kazni. M. č. VLOM V SKLADIŠČE PRODAJNE ZADRUGE V GRIŽAII PRED SODIŠČEM Pri okrožnem sodišču v Celju so se za- govarjali 20 letni delavec Lazar Dragoj iz Beograda, stanujoč v Celju, 25 letni delavec Selim Kulaš iz Bosne, stanujoč v Celju, 22 letni delavec Anton Jezernik iz Celja ia 25 letni Mile Nožina iz Kastela Stafiliča pri Splitu, stanujoč v Celju. Lazar, Kulaš in Je-1 zernik so letos februarja vlomili v skladišče' prodajne zadruge v Grižah. Iz skladišča soj odnesli raznega tekstilnega in drugega blaga v skupni vrednosti 154.504 dinarjev. Blago so si razdelili, ga deloma koristilf sami, de- loma pa prodali. Lazar in Kulaš sta febru-1 arja letos v Zabukovci pri Žalcu ukradla' rudarjem Karlu Golavšku, Cirilu Gorišku, Matku Konradu in študentu Viliju Romihu raznih oblačilnih in drugih predmetov v skupni vrednosti 6.300 din. Tudi te ukra- dene predmete sta razprodajala. Lazar je oktobra 1951 v Sopotah pri Podčetrtku vdrl v bivše poslovne prostore Angele Osojnik in iz njih odnesel raznih predmetov v vrednosti več tisoč dinarjev, v decembru 1951 je zo- pet vlomil pri Osojnikovi v stanovanjske prostore in ji odnesel razne obleke in druge stvari. Mile Nožina je vedel, da nameravajo Lazar, Kulaš in Jezernik vlomiti v zadrugo v Grižah, pa tega ni prijavil. Dobil je od vlomilcev eno srajco, ki je bila ukradena v skladišču v Grižah. Obsojeni so bili: Dragoj Lazar na 5 let, Kulaš Selim na 3 leta, Anton Jezernik na 3 leta in Nožina Mile na "i me- secev strogega zapora. M. Č. NEPOŠTEN STREŠNI KROVEC 40 letni tovarniški delavec Anton Jazbec iz Zgornje Hudinje je prekrival streho pri Neži Kvas na Zgornji Hudinji pri Celju. Ob tej priliki je iz zaboja na podstrešju ukradel raznega tekstilnega blaga, obleke in perila v skupni vrednosti 110.000 din. Ukradeno bla- go je bilo last Zofije Poznik. Njegova žena Zofija Jazbec je ukradene predmete prikri- vala delno na svojem stanovanju, delno pa drugod ter jih razprodajala kljub temu, da je vedela, da so ukradeni. Oba sta se te dni zagovarjala pri okrožnem sodišču v Celju in bila obsojena Anton Jazbec na 1 leto, Zo- fija Jazbec na 4 mesece zapora. M. Č. Ob petdesetletnici mesta Celje TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE ZA OLEPŠANJE NAŠEGA MESTA, PA TUDI OKOLICE Neka tovarišica je objavila v zadnji šte- vilki »Savinjskega vestnika« vtise, ki jih je dobila pod Kalvarijo, uredništvo pa obeta objaviti še vtise, ki jih je ta tovarišica do- bila ob Cesti na grad. Tudi jaz bi rada ob- javila vtise, ki jih dobivam v tej okolici. Stanujem v mestu in moj najljubši sprehod mi je skoraj dnevno na Jožefov hrib. Tam so sedaj kar lepo urejene ceste in pota, na nekaterih intimnih, pa tudi bolj izpostav- ljenih mestih so nameščene klopi, iljn se jih lahko poslužujejo oni, ki iščejo po dnev- nem delu oddiha na tem prijaznem gričku. Večina lastnikov vil in hiš na hribu ima prav lepo urejene vrtove okrog svojih do- mov. So pa tudi taki, ki mislijo, da si lahko na svojih vrtovih ustvarjajo kar farme, kjer gojijo koze, prašiče in druge domače živali. Na nekaterih vrtovih kar rastejo svinjaki in kozjaki iz tal. Da se redijo muhe in' drug mrčes in da taki hlevi niso okolici v okras, ni treba omenjati. Po cesti in poteh najdeš povsod kozje odpadke, teh ne manjka tudi v parku za Kalvarijo, ker neki »farmar« misli, da lahko povsod pase svoje koze. Mar- sikaj ni v redu tudi v okolici bivšega samo- stana. Tam dela škodo otročad. Po nasadih narezuje kožo na drevju, lomi veje (to bo posebno na dnevnem redu, ko bodo cvetele lipe), ponesnažujejo pota in novo prepleskane klopi itd. In tako bi lahko naštevala še dalje. Naj pa bo dovolj za danes, pa še drugič kaj. Opazovalka. ... iz zaledja IZ PREBOLDA 21. maja je tragično umrla tov. Marica Še- tinc, učiteljica na osnovni šoli v Preboldu. Tu je poučevala dve desetletji in si s svojim mirnim, vedno ljubeznivim, resnim nastopom pridobila iskreno spoštovanje vsega prebi- valstva. Ob okupaciji je bila izseljena, doma pa je morala pustiti težko bolno mater, na kateri je po očetovi smrti visela z vso lju- beznijo. Smrt matere leto na to in trpljenje v pregnanstvu se je v njeno nežno in ob- čutljivo naravo vgreblo s tako silo, da je končno privedlo do nevidne, a zato tem bolj mučne bolezni in do zloma. Bila je dobra, zvesta tovarišica, mladini v šoli materinsko skrbna in do zadnjega diha nadvse vestna učiteljica in vzgojiteljica, ne- utrudno pridna, nesebična, požrtvovalna pro- svetna delavka pri raznih prireditvah, kot poverjenica Prešernove knjižnice in mladin- skega tiska, pri Rdečem križu, prav posebno pa še pri mladinski šolski knjižnici, ki jo je ustvarila sama takorekoč iz nič. Njeni vedri članki s Preverja, ki jih je svojčas priobčevala v naprednem časopisju, pričajo tudi o njenih nadpovprečnih literarnih spo- sobnostih, čeprav so bili samo priložnostni. S pokojno tov. Šctinčevo smo izgubili zelo mnogo. Naj ji bo svetel spomin. E. T. TELOVADNA AKADEMIJA V zvezi z odkiitjem spominske plošče na Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo je 25. maja priredilo T. D. Partizan Prebold na telovadišču pri Prosvetnem domu telovadno akademijo. Nastopili so člani z vajami na bradlji in drogu, članice na dvovišinski brad- lji in na krogih ter prostimi vajami z ob- roči, prizemno telovadbo, dalje pionirji in pionirke s prostimi vajami in deca z ljubko telovadno igrico. Posebno Šempetranke so bile za precizno izvedbo dokaj težkih vaj na- grajene z glasnim aplavzom. Gledalcev je bilo kljub kislemu vremenu še precej, lahko pa bi jih bilo še mnogo več. Nastop je dokaj dobro uspel. Preboldski Partizan, ki je bil šele letos ustanovljen pa se bo moral potruditi, da privabi za bodoče čim več telovadcev k nastopu in da se tako čimprej približa svojemu namenu — mno- žičnosti. Ker ga vodijo agilni in sposobni ljudje, smo prepričani, da mu bo to uspelo. IZ BRASLOVČ KUD »Vlado Letenja« iz Polzele upravi- čeno prištevamo med naša najboljša in naj- agilnejša kulturnoumetniška društva v Savinj- ski dolini. Njegova igralska družina upri- zarja zares vsebinsko bogata in kvalitetna dramska dela. Pred kratkim so gostovali tudi na braslov- skem odru z Nušičevo igro »Navaden člo- vek«. Braslovčanom je igra nudila prijeten umetniški užitek. Igralci so tvorili harmo- nično in stilno zaključeno enoto. Pukmaistrov Zorko Damjanovič je bil živahen; izživljal se je v mimiki in živi gestikulaciji, zato nje- gova govorna in miselna interpretacija vlo- ge ni prišla do popolnoma jasnega in pre- pričljivega izraza. Rojnik je bil v vlogi Vlajka Mišica prepričljivejši in je v njej po- kazal, da ima mnogo igralske sposobnosti. V simpatično in fino podani vlogi Zorke je nastopila Jelka Kendova. V odnosu do Dam- janoviča bi bila lahko še nekoliko aktiv- nejša. Priznati moramo, da so bile tudi ostale vloge podane na dostojni višini. Veliko za- slugo za umetniško izvedbo Nušičeve igre ima režiser Milan Gerželj, ki je dal nastopu igralcev pravilen poudarek in ga obvaro- val pred grotesknostjo. Režija je bila zelo skrbna in je izčrpala vse odrske možnosti, zato je komedija po zaslugi vseh igralcev z režiserjem na čelu dosegla popoln uspeh, s strani gledalcev pa hvaležnost in odkrito- srčno priznanje. Kulturnoumetniško življenje na Polzeli je polno svežega duha in živahne dejavnosti. KUD na Polzeli se dobro zaveda svojih na- log in visokega poslanstva s tem, da stremi za umetniško vrednoto in idejno poglobitev kulturnega udejstvovanja. IZ VOJNIKA Dijaki nižje gimnazije so nedavno uprizo- rili v Vojniku igro »Mačeha in pastorka«, delo Kristine Brenkove. V tej igri so na- stopili mladi neizkušeni igralci, vendar je njih otroška preprostost in prikupnost osvo- jila vse. Če jih ne bi izdajal glas, bi se pri marsikateremu zmotili o njegovi starosti. Oprema odra je bila lično urejena, dasiravno iz preprostih sredstev. Uspeh je bil tak, da jo bodo morali še ponoviti. IZ ZAGORJA PRU PILŠTANJU V Zagorju je župnišče, ki je že več let prazno. Začasni upravitelj župnišča je kaplan Franc Jager iz Pilštanja, ki pa pride samo enkrat na teden v Zagorje ko mašuje, pa mu vendar ni treba treh sob. Zavoljo tega m« jo stanovanjska komisija že več kot pred enim letom poslala dopis, v katerem zahteva, da naj izprazne dve sobi za drugo stranko. No in g. Jager se je hitro znašel ter od- govoril, češ da v kratkem pride novi upra- vitelj in da bo ta zasedel te prostore. Od tega je sedaj že eno leto, novega upravitelja še ni, a Pajek Karolina, kateri je bilo to stanovanje namenjeno stanuje s tremi nedo- raslimi otroki v svinjskem hlevu župnišča. Kje je tu socialni čut do sočloveka. IZ ŠMARJA PRI JELŠAH Podjetnost tamkajšnjega kaplana je velika. Posrečilo se mu je okrog sebe zbrati vso mladino razen treh, ki jih starši niso poslali h krščanskemu nauku. Toda kaplan je te otroke na samem pričakal, ali kako je že bilo, in jih odpeljal s seboj v cerkev. Poleg tega jim je zapretil, naj doma ne povedo kje so bili. Taka je torej ta vzgoja, ki se poslužuje zapovedi »ne laži«, pa to pregreho načenja med starši in otroci. IZ ŠENTLOVRENCA NAD ŠTORAMI V nedeljo 1. junija so naši pionirji, ki so; združeni v odredu »Cvetke Jerinove« pri-: redili pionirsko akademijo, čisti dobiček pa so namenili za svoj izlet na naš sinji Ja- dran. Spored, ki je trajal skoraj dve uri, so' izpolnjevale deklamacije, narodni plesi, petje in lutkovne igrice. Marsikoga je ganila pe- sem »Tam kjer teče bistra Žila« ali pa »Gor čez izaro«, mnogo se jih je nasmejalo ob lutkovni enode Janki: »Otročički in zajčki«, ki mislim, da je vsem najbolj ugajala. Zad- nja točka je bila »Uganka s črkami«, ki ni bila težka za uganiti, saj so se črke na kraju sklenile harmonično v trdno, neraz- družljivo celoto — Jugoslavija. — S hinino so zaključili naši mali svojo uspelo prire- ditev, ki je bila prva te vrste v Šentlovrencu. Da pa so naši pionirji uspeli, gre zahvala učiteljstvH, ki se mnogo trudi, da napravi iz mladih pionirjev dobre, zavedne in spo- sobne ljudi. Mnogo žrtvujejo za naše male, ki so bili v učnem napredku nekoliko za- ostali in skušajo v čim krajšem času za- mašiti vrzeli. Naše matere pa niso v skrbeh za svoje otroke, saj so se v nedeljo prepri- čale, da šola dostojno skrbi za mladi rod in njegovo duševno in telesno razvijanje. Mnogo se v šoli nauči, kar kasneje koristi v živ- ljenju. Pionirji pa krenejo v torek na morje. Naj jim lepote Jadrana poplačajo njihov trud, da bi se še z več volje učili, nam pa še kdaj pri- pravili podobno veselje, kakor so ga tokrat. Šentlovrenčan IZ SLOV. KONJIC Strelska družina v Slov. Konjicah je bila do pred nedavnim le na papirju, nihče se ni zmenil za njeno delovanje. Osnovno vpraša- nje, ki so ga funkcionarji* radi postav- ljali je bilo: kje dobiti orožje in municijo, s čemer bomo pritegnili članstvo k aktivne- mu delu. Ko pa je bil pred nedavnim izvoljen novi odbor, ki je imel poleg ostalega, tudi zvrhano mero dobre volje do tega dela, pa se je kaj kmalu opazila veljlka sprememba. Težave, zaradi katerih prej ni bilo mogoče delovati, so kar kmalu prenehale. Že nekaj nedelj za- poredoma se zbirajo na strelišču strelci, ki preizkušajo svoje znan.je, dobro oko in puške. Med njimi so nekdanji borci iz NOB, dalje mlajši fantje, ki so po osvoboditvi služili svoj rok v JLA in tudi tistih se ne majka. ki se za svoj vojaški rok pripravljajo še v vrstah predvojaške vzgoje. Vsi ti pa imajo eno misel: čim bolj se usposobiti v streljanju in kot sposoben strelec biti vedno priprav- ljen stopiti v bran svoje domovine, kjer koli in kadar bi bilo potrebno. L. V. o-O-o Tudi v Slov. Konjicah in ostalih krajih konjiške občine se že pripravljajo na izvedbo izrednih občnih zborov splošnih KZ. Občin- ski komitet KPS je imel pretekli teden skupno sejo z občinskim odborom OF, na kateri so skupno obravnavali to vprašanje. Člani komiteta in frontni funkcionarji bodo še v teku tega tedna imeli po vaseh, kjer je sedež KZ širše sestanke na katerih bodo zadružnikom objasnili pomen sedanjih občnih zborov. o-O-o Na zadnji občinski partijski konferenci v Slov. Konjicah je bil sprejet sklep o čim- prejšnji ustanovitvi delavskega kulf:nrnega društva »Svoboda«. V teku tega tedna bodo v vseh sindikalnih podružnicah sestanki članstva, kjer jim bodo sindikalni funkcio- narji objasnili namen ustanovitve tega dru- štva. Ker se je dosedaj pokazalo, da je bilo v SKUD vključenih največ nameščencev, manj pa delavcev, bodo sedaj stremeli za tem, da se pritegne čim vec delavcev iz proizvodnje. Predvideva se, da bo občni zbor Svobode že v prvi polovici meseca junija. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Ljudska univerza je priredila zadnjo ne- deljo dvoje uspelih predavanj v čast Tedna matere in otroka. Prvi je govoril šolski upra- vitelj Kotnik o otrokovi lenobi in njegovih šolskih uspehih. Drugo predavanje pa je imel primarij dr. Stane Sternad iz Slovenj Gradca, ki je govoril o rakii. To zanimivo predavanje so pojasnjevale tudi skioptične slike. Obe predavanji so poslušalci sprejeli s toplim odobravanjem in z željo, da bi se taka zanimiva predavanja večkrat vršila. Po- slušalcev je bilo nad 200, kar je za Šmartno ob Paki rekordno število. Mladina ne spi. To leto se je začela gibati tudi naša mladina. Kuharski tečaj, ki je pri- čel v zimskem času, še vedno traja. Udele- žuje se ga nad 30 mladenk. Dekleta iz Veli- kega vrha pa so svoj tečaj že dovršila in pri- redila razstavo ter pokazala, kaj so s^ v tečaju naučila. Videli smo, da njihov trud ni bil zastonj. Po tečaju pa so ustanovila svoj tamburaški zbor in na proslavi Titovega rojstnega dne že pokazala, kaj znajo. Mla- dinci pa se udejstvujejo pri gasilcih, KUD, Partizanu in nogometnem društvu. Slednji so že pri par tekmovanjih pokazali, da niso kar tako. Tekmovanje v čast osme obletnice osvobo- ditve Zgornje Savinjske doline prav lepo na- preduje. Dosedaj je naš občinski OF odbor z najvišjim številom točk še vedno na prvem mestu v okraju. V območju novoustanovlje- ne občine pa prednjači vaški OF odbor. Pa Šmartčani le nismo kar tako! Naše iskrene želje bodo menda splavale po vodi. Vsi smo že bili veseli, ko smo spo- mladi čitali v časopisju, da se bo že letos začelo graditi novo postajno poslopje. Tudi mnogo lesa so ljudje obljubili dati za to brezplačno na razpolago, vendar izgleda, da bo vsa zadeva zaspala. Poštna direkcija je obljubila precejšen prispevek, žal tega pa ni storila tudi direkcija železnic, ki bi bila prva poklicana to storiti. Ali mislijo mero- dajni, da bodo postajno poslopje zgradili Šmartčani sami? Potniki, posebno pa nia- tere z otroki, bodo morali še pač tudi v bo- doče čakati vlakov na prostem; kajti vsak pač no gre v gostilno. V Zgornjo Savinjsko dolino prihajajo izletniki tujci in se čudijo, da še po sedmih letih nimamo postajnega poslopja. IZ LISIČNEGA Ko je potekala Titova štafeta po naših krajih, so tudi mladinci predvojaške vzgoje ponesli svojemu bodočemu vrhovnem« ko- mandantu pozdrave prebivalstva na Kozjan- skem. Mladinci so svojo nalogo odlično re- šili. Imeli so težavno progo od Lesične do Zegra. Kljub dežju so prispeli na mesto 11 minut prej kot jim je bilo določeno. IZ MOZIRJA REZERVNI OFICIRJI SO SPREJELI NOVE NALOGE Dne 29. maja je bil sestanek rezervnih ofi- cirjev krajevnega združenja Nazarje, na ka- terem so pregledali dosedanje delo in spre- jeli sklepe za bodoče delo. Na sestanku je bil tudi izvoljen delegat za republiško skupščino združenja rezervnih ofi- cirjev tov. Pečnik. Glavna in stalna naloga društva bo, nuditi pomoč pri predvojaški vzgoji. Da bi se tudi poleg svojega dela še dalje izpopolnjevali v vojnem znanju so sprejeli sklep, da se v mesecu juniju izvede vojaško predavanje, ki bo izvedeno tudi praktično. Pri partizanski patroli v mesecu juliju bodo vsi sodelovali. Ker mora biti danes vsak oficir JLA pri- pripravljen da izdrži vse napore, bodo v me- secu avgustu prirediti marš v planinske pre- dele Savinjskih alp, ki se bo nato zaključil v Logarski dolini. Iz tega se vidi, da so tudi naši rezervni oficirji pripravljeni dati vse od sebe za ob- rambo naše države v primeru napada ali agresije od katerekoli strani Z. R. IZ MARIJA GRADCA Že zadnjič smo poročali, kako pridno de- lajo v tem kraju pri elektrifikaciji okoliških vasi. Danes je glavni transformator že po- polnoma pripravljen za intalacije. Gradite- lji so ga postavili v pičlih štirinajstih dneh. GOZDNI POŽAR V nedeljo 1. junija popoldne je izbruhnil požar v državnem gozdu blizu Velike Pire- šice pri Žalcu. Ogenj je zajel več hektarov posekanega gozda. Bilo je ogroženega nad 200 kubičnih metrov posekanega lesa. Večji del lesa so rešili z blokiranjem požara. O vzrokih požara se vršijo poizvedbe. ANGELA SPOLENAKOVA Sredi živahnih priprav za čim lepšo pro- slavo »Tedna matere in otroka« je udarila v vrste štorovskih naprednih žena pretresujoča vest, da je kruti bolezni podlegla Angela Spolenakova, ena najmarljivejših aktivistk v Štorah, mati štirih nedoraslih otrok. Za trenutek so obstale marljive roke žena. Angela se je v nedeljo še fotografirala v sredi med tečajnicami. Saj je sodelovala tudi pri kuharskem in krojnem tečaju. Kje pa ni sodelovala? če se je Zveza borcev priprav- ljala na prireditev, smo lahko za trdno ra- čunali na pomoč tov. Angele, če so jo po- vabili člani Strelske družine ali SKUD, je tudi tam pomagala. Najrajši pa je seveda po- segla s svojimi neutrudnimi rokami'v delo, kadar je šlo za praznik naših najmlajših. Kako tudi ne bi, saj ji je materinsko srce velevalo tako. Zato je kljub gospodinjskim in materinskim skrbem doma, našla še vedno časa, da je v vrstah AFŽ čim več prispevala za dosego čim lepših uspehov. S kako po- žrtvovalnostjo je letos zopet posegla v delo, ko je šlo za organiziranje in izvedbo kroj- nega, šiviljskega in kuharskega tečaja. Ka- ko zadovoljna je bila, ko je videla, da je tečaj uspel in da so ljudje navdušeni nad okusno aranžirano razstavo. Saj je v vsem tem bilo tudi dosti njenega truda. Čez teden se je morala zateči v celjsko bolnico. Žal pa je bilo tudi posredovanje na- ših vestnih kirurgov zaman. Dotrpela je v 39. letu, v najlepši dobi življenja, sredi ne- utrudnega delovanja, za svojo družino, za skupnost. Na zadnji poti so jo spremili vsi, ki so jo spoštovali in cenili zaradi njene požrtvoval- nosti. Zato takega pogreba Štore in Teharje že dolgo ne pomnijo. Številni venci, žalostin- ke, tople poslovilne besede so bili le skromni dokazi in izrazi hvaležnosti, ki jo dolgujemo Angeli. S svojo hvaležnostjo ji bomo dokazali predvsem v skrbi za pravilno vzgojo njenih štirih otrok, v skrbi za vse otroke in matere, katerim je znala vedno žrtvovati del svojega srca in ljubezni, skrbi in dela. Med nami ne bo nikoli pozabljena. U. R. SLIKE IZ ŠOŠTANJA Presenečenje za Šoštanjčane je bilo nedavno jutro, ko so sredi Glavnega trga videli ob- novljen most. Stari most je bil že res po- treben popravila, saj je bila nevarnost, da si pešec zlomi nogo na starih razpokanih deskah mostu. Res, hvalevredno delo ce- starjev, za kar so' jim Šoštanjčani močno hvaležni. * Lepo je videti, da so tudi v Šoštanju iz- ložbena okna okusno urejena. Trgovska pod- jetja so izložila vrsto industrijskih predme- tov ,ki si jih poprej le s težavo dobil. Se- daj pa jih ponujajo na vsakem koraku, v vsaki trgovini. Prav trgovska podjetja, med njimi prednjači »Potrošnik« so izložili mi- kavne predmete, ki silno privlačijo nešteto Šoštanjčanov in okoliških kmetov, da nena- sitno »pasejo« oči na izložbenih oknih in tudi mnogo kupujejo, saj se je denarni pro- met v trgovskih podjetjih močno dvignil. Marsikaj se je v tem kratkem času zbolj- šalo, prav pa bi bilo, če bi ustanovili še kavarno, ki jo že dolgo obljubljajo. Pravijo, da Šoštanju park ni v ponos. In res, trava ga je vsa obrasla. Predlagajo, daj bi LO zainteresiral drjužbene organizacije mesta Šoštanja, da bi priskočile na pomoč s prostovoljci. Tako bi pa>k očistili »odvisne« trave, da ne bi tudi spomenika padlim bor- cem, ki stoji w parku, trava obrasla. Pripombe k problematiki vedenja Zamišljati si človeka kot družbeno ^itje v okviru neke družbe brez nekih obče določenih zunanjih oblik, reguli- ^'anih medsebojnih družabnih odnosov, bilo prav tako nesmiselno, nemogoče, ^ot si zamišljati promet po ulicah ve- likega mesta, kjer vsakdo vozi desno 5li levo, kakor se mu pač poljubi. Prometne predpise, norme, lahko me-; ^'jamo poljubno, le da je razumno ir l^eva v dan, čeprav bi imela tudi tu i'^vada svojo inercijo in bi pri prečestih; i4i nenadnih menjavah karamboli nef izključeni (še sedaj niso!). j Drugače je z družabnimi odnosi, čd '^pčete z bontonom. Družabna konven- cija je nekaj več kot zgolj tehničen do- govor. Kršenje prometnih norm prinaša "državljanom globo, kazen, družabnih pa ^eno nevljudnega, nemogočega človeka, pužabni odnosi so neka funkcija časa, ^•^kcija razvoja družbe, družbenih od- 'losov, sestavni del nadstavbe produk- cijskih odnosov. Tisti del nadstavbe, ki ^^bolj kot nadstavba sama zaostaja za ^konomskimi odnosi. So končno nek ^onvencionalen simbol za stil življenja ^'^ke družbe. In prav zaradi tega, ker ^^ostajajo za družbeno stvarnostjo in , obenem simbol stila družabnega živ- ^^nja, so problematični. Problematični ^ samo za socialistično državo, kjer Pojavljajo v teh ozirih največja pro- ^*^^ja, ampak problematični celo za vsako industrijsko visoko razvito, vi- soko civilizirano državo. Velik del družabnih norm, bontonskih konvencij, izhaja celo iz fevdalizma, iz časa dvorskih etiket, časa »male« in »velike« oblasti, časa družabne in druž- bene lestvice z močno in ostro razmak- njenimi klini. Časa, kjer se niso ljudje ločili po človeškem dostojanstvu, pač pa po službeni sistematizaciji in druž- benih privilegijih. Galantnost, strogo vzeta, je bila smi- selno nujna v neki hierarhični, patriar- halni družbi. Mož in žena si ne stojita nasproti kot enakovredna partnerja, temveč kot močnejši in šibkejši spol. Čeprav mož, »cavalier servente«, polju- buje ženski roko, ji pa vseeno ne do- pušča enakopravnosti v politiki, gospo- darstvu, znanosti. Zena je zanj nežni spol, ki ji dvori, ustvarjena za dom, otroke in za njegovo zabavo. Jasno predpostavljamo, da je realizacija zad- njih načel bila samo privilegij vladajo- čega razreda, iz katerega se je razvila licemernost, dočim jih je pri podrejenih lomila sila razmer ter se je prav pri tlačenem razredu tudi ta miselnost pri- čela prva krhati. Toda prav sedaj nastaja vprašanje: kaj je prav? Kako se naj vedem, da bo prav, da bom sodoben? Ce prisedem k mizi v menzi, restav- raciji, se naj predstavim ali ne? Bi se to smatralo kot smešno, vsiljivo ali ne? Ali odprem tovarišici v uradu vrata in jo spustim naprej ali ne? Enkrat me hvalijo kot spodobnega človeka, drugič pa kot nesodobnega. Ali: Naj na sestan- ku ponudim tovarišici stol, da ne stoji, čeprav mi je službeno podrejena, ali naj pustim predpostavljenega na desni stra- ni, mu dam prednost pri izhodu, mu predstavim mlajšega? Itd. Ali naj vsi- ljujem svojo roko ženam, katerim sem predstavljen? Vstanem, če pride žena k mizi? ' Lahko bi naštel cel kup takšnih vpra- šanj, enostavneje, lahko bi citiral vesj bonton z vprašanjem. J Drži, večina teh norm je ustvarjena' za hierarhično družbo, posebno kar se predpostavljenih tiče, ustvarjeno za ljudi, ki so razporejeni po družbeni lest- vici in zahtevajo servilnost vsega, kar je pod njimi ter se globoko klanjajo vsemu, kar je nad njimi. Dosti bonton- skih konvencij se je izoblikovalo iz per- spektive vladajoče kaste, ki si je na ta način hotela zagotoviti »odstojanje« vsega, kar je pod njo. Ta perspektiva se je izrodila v lice- mernost, strah pred krepko resnico v hinavščino in biciklizem. Kaj je torej prav? Resnična socialistična družba ne more biti hierarhična ter se v njej dostojan- stvo človeka ne vrednoti po piramidni stopnji. Toge razlike, kastni privilegiji so odpravljeni. Vsak, ki dela, bilo kje po svojih sposobnostih in zmožnostih, je dostojanstven človek, ki zasluži vse dolžno spoštovanj. (Konec prih.) V kimu metropol v torek 10. junija 1952 ob 18. uri Stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 7. junija 1952 Štev. 23 Leto 1953 bo beležilo eno izmed najživahnejših volilnih kampanj v ZDA. Višek bo dosežen v novembru z izvolitvijo novega predsednika. Kandi- dati, imenovani od različnih političnih strank potujejo po ZDA izna- šajoč ljudstvu na predvolilnih mitingih svoje stališče. Milijoni sledijo kampanji po radiu, televiziji, časopisju itd. Tudi kandidati za pred- sednike posameznih republik, okrajev in krajev (ki bodo tudi voljeni takrat) sodelujejo z veliko vnemo v tej kampanji, kjer se kakor zase večkrat ravnotako zavzemajo za republiške kandidate. Okrajni kandidat Bichianda (Ohio) — levo — obiskuje farme v svoji okolici, pojasnjujoč volivcem svoje mnenje. ŠAH CELJKSI ŠAHOVSKI KLUB Občni zbor SŠD Celja je bil 27. maja v Šahovskem domu. Po poročilih starega od- bora se je razvila obširna in stvarna disku- sija, iz katere se da sklepati, da bo klub- sko šahovsko življenje še v tem letu zavzelo širši razmah. To nam potrjuje tudi izvolitev novega odbora, na čelu s predsednikom dr. Kovačem. Na občnem zboru so bila sprejeta društvena pravila s preimenovanjem v Celj- ski šahovski klub. V program letošnjih ša- hovskih tekem je med drugim predviden dvoboj z reprezentanco Istre v Kopru in na ponudbo Šahovske sekcije delavskega dru- štva ATUS iz Celovca, dvoboj v Celju in re- vanžni dvoboj v Celovcu. SLOVENIJA—HRVATSKA IV. šahovskega dvoboja na 100 deskah Hr- vatska—Slovenija, v počastitev 60-Ietnice maršala Tita, ki se je vršil 25. maja v Ro- gaški Slatini, se je udeležilo tudi pet drugo- kategornikov Celjskega šahovskega kluba, ki jih je določila ŠZS. Dosegli so neodločen rezultat 2 in pol : 2 in pol. Na 73. deski je zmagal dr. šmigovc, na 74., 75. in 76. deski so igrali neodločeno Modic, Šnajder J. in Fajs, na 77. pa je izgubil Oder. Fizkultura in šport Uspel strelski dan v Celju STRELJALO JE NAD 1090 LJUDI Okrajni strelski odbor za Celje-mesto in okolico je priredU 1. junija strelski dan na svojem strelišču pri »Petričku«. Že na predvečer, v soboto, se je zbralo k otvo- ritvi nad 1000 ljudi, ki so z zanimanjem sle- dili propagandnemu tekmovanju ekip strel- skih družin v hitrem streljanju z vojaško puško s svetlečimi naboji vseh barv na raz- daljo 300 m v osvetljene tarče. V tem tek- movanju je odnesla prvo mesto IV. ekipa strelske družine »Ivo Lola Ribar« z 10 za- detki in 44 krogi, na 2. mestu je strelska družina Šmartno v Rožni dolini z 8 zadetki in 40 krogi, na 3. mestu ženska ekipa strel- ske družine »Tempo« z 8 zadetki in 31 krogi, na 4. mestu II. ekipa »Tempo« s 7 zadetki in 25 krogi, na 5. mestu strelska družina Žalec s 6 zadetki in 22 krogi itd. Temu tekmovanju, v katerem je sodelovalo 21 ekip naših strelskih družin, je sledilo pozno v noč splošno nagradno streljanje v tarče, pri katerem je dobil kot prvi nagrado tov. Jenko Rado, naš že znani strelec. 1 V nedeljo se je prireditev pričela s hitrim streljanjem v premikajoče se tarče na raz- daljo 300 m. V tem tekmovanju je zmagal* I. ekipa »Tempo« z 18 zadetki in 105 krogi. Druga je bila I. ekipa »Ivo Lola Ribar« s 17 zadetki in 132 krogi, tretja II. ekipa »Tempo« s 16 zadetki in 111 krogi, četrta strelska družina »Kovinar« iz Štor s 13 za- detki in 48 krogi, peta strelska družina iz Žalca s 13 zadetki in 84 krogi. V tem tekmo- vanju sta še izven konkurence nastopila zna- na strelca olimpijca Planine in Mihorko ter dosegla 18 zadetkov in 97 krogov, s čimer bi v konkurenci zasedla 2. mesto. Istega dne dopoldne je bilo tudi izbirno tekmovanje najboljših strelk Slovenije z vo-' jaško puško. Zmagala je Mariborčajik:v Zi-j darič Joža s 156 krogi, 2. Čater Vali iaj Celja s 150 krogi, 3. Kastelic Joža iz Ljub- ljane 147, 4. Svetlin Ivanka iz Celja, 5. Ška- pin Stazika iz Ljubljane 139 itd. Za tem se je nadaljevalo nagradno strelja- nje 8 puškami, pištolami, zračnimi puškami in loki, v katerem je skupno sodelovalo nad 1000 strelcev. Največ nagrad je z vojaško puško odnesel Vagner Veno, z zračno puško pa Planine Franc. Strelski dan je bil zaključen z veliko vese- lico na prostem. MEDNARODNA ROKOMETNA TEKMA ŽŠD Celje : SVWB Graz 10:9 (5 :5) OKOLI 1000 GLEDALCEV NI BILO PRAV NAVDUŠENIH NAD IGRO OBEH EKIP Po več letih je bila na Glaziji odigrana zopet mednarodna rokometna tekma proti moštvu SVWB iz Graza. Gostje, ki so go- stovali že v Zagrebu so se zelo trudili, da bi premagali Celjane, vendar se jim to ni posrečilo in odšli so poraženi nazaj v do- movino. Zelo soparno in vroče popoldne je pač dalo vsakemu slutiti, da ta tekma ne bo tako lepa, hitra in borbena kakor ona proti reprezentanci Jugoslavije. Na igralcih sa- mih je bila vidna utrujenost že v samem za-] četku, zato so bile vse akcije precej počasn^ in neelastične. Žoga je počasi prehajala ia polja v polje — še več — igralci so jo večJ krat izgubljali in nepravilno podajali. Vsoj to je kvarilo izgled igri in postala je na trenutke nezanimiva. Prvi polčas se je kon- čal z rezultatom 5:5. Ko so si gostje v drugem polčasu zago- tovili prednost 2 golov, je to Celjane malo razmigalo. Začeli so smotrneje napadati in kmalu izenačili. Nekaj prestopov je vpli- valo na rezultat, da ni višji v korist do- mačinov. Prednost 2 golov je Celjane pole- nila in začeli so zopet s počasno igro, pred golom pa so se izgubljali v »večnih kombi- nacijah«. Gostje so zopet znižali rezultat na minimalno razliko. Nekaj minut pred kra- jem so imeli domačini še 2 krat možnost pretresti nasprotnikovo mrežo, vendar tega zaradi neodločnosti niso storili. Sodnik je dal znak za konec tekme, gledalci pa su navdušeno pozdravili zmago svojega moštva. V moštvu gostov je bil najboljši vratar, ki je rešil kar celo vrsto izredno težkih žog. Tudi napadalni trio ni bil slab, vendar j« imel premalo podpore v krilih. Domačini niso dali vse iz sebe. To velja posebno za napad. Krilci, ki so navadno najboljši del moštva so igrali mlačno, oba branilca sta bila nekaj boljša. Vratar Šniid je bil zelo dober I Lahko pa mirno trdimo, da bi zmaga bila mnogo lepša pri samo malo boljši igri, saj vemo, da zna naše moštvo zaigrati res lepo, če je to potrebno. IZ ŠOŠTANJA V Šoštanju sta se v nedeljo srečali nogo. metni moštvi ŽSD iz Celja in domači Usnjar. Zmagalo je moštvo iz Celja z rezultatom 2:1, medtem ko je moštvo domačinov »za. pravilo« vrsto strelov na gol. Ugajali sta obe i moštvi zaradi discipliniranega vedenja. KRATKE NOVICE IZ DRŽAVE V nedeljo je začela obratovati naj. večja elektrarna, ki smo jo zgradili po osvoboditvi, Vinodol. Poleg velike, ga pomena, ki ga ima ta objekt zn vso državo, ima ta elektrarna poseben pomen tudi za Slovenijo. — V Zenevo je odpotovala jugoslovanska delegacija, ki bo sodelovala na 35. zasedanju Med- narodne organizacije za delo. — V Ju- goslavijo je z nekaterimi drugimi ame- riškimi turisti jugoslovanskega rodu prispel tudi filmski režiser Slavko Vor- kapic. Ostal bo v Jugoslaviji nekaj me> secev in bo predaval na filmski visoki šoli, poleg tega pa tudi snemal več filmov. — Maršal Tito je sprejel bra- zilskega veleposlanika g. Ruya Bibeiro — V Solunu so pričeli obnavljati ju, goslovansko svobodno cono v prista, nišču, ki je bila med vojno močno po, škodovana. Ta cona je bila podaljšana s konvencijo leta 1923 za 50 let. Gibanje prebivalstva v Celju Od 26. 5. do 2. 6. 1952 je bilo rojenih 23 dečkov in 19 deklic. Poročili so se: Topilničar Vinko Sokač in gospodinja Ra- faela Vončina; strugar Anton Lovšin in otro- ška negovalka Bernardika Špolar; referent za preskrbo Stanislav Jagodic in pletilja Elizabeta Krumpak; šofer Jožef Štor in šivi- lja Marija Sitar; zavirač Mihael Močnik in snažilka Katarina Hrnčič. Umrli so: Ravnatelj gimnazije Miloš Verk, star 63 let iz Sv. Križa; gospodinja Angela Spole- nak, stafa 39 let iz štor; tkalka Ana Jager, stara 44 let iz Celja. v celjski okolici Od 24. 31. maja 1952 je bilo rojenih 5 deč- kov in 6 deklic. Poročili so se: Perčič Janez, delavec iz Štor in Hode j Sil- vestri ja, polj. delavka iz Brezja, občina Pla- nina; Verhovšek Janez, tov. delavec iz Sv. Lovrenca, občina Štore in Furlani Cvetka, kmetica, stanujoča istotam; Kopitar Franc, gozdni delavec iz Začreta, občina škof ja va^ in Martun Ivanka, poljedelka iz Vrh, občina Štore; Jorovič Pavao, zidarski delavec iz Štor in Junger Rozina, zidarska delavka, sta- nujoča istotam; Reja Franc, šofer iz Žalca in Jager Cecilija, trg. pomočnica iz Liboj, Zu- pane Stanislav, kmet iz Gotovelj in Flajs An- tonija, delavka iz Žalca; Oblak Albin, rudar iz Zabukovce in Imenšek Marija, gosp. pom., stanujoča istotam; Kveder Ladislav, elektro- varilec iz Arclina in Špes Zofija, delavka iz Trnovelj; Kristan Alojz, polj. delavec iz Za- vrha, obč. Dobrna in Kamenšek Marija, polj- ska delavka, stanujoča istotam; Krivec Ignac, miličnik iz Solkana in llabe Jožefa, kmečka hči iz Jeronima, občina Vransko. * Umrli so: Kosovinc Martin, tov, upokojenec, star 83 let iz Zvodnega, občina Štore; Mlakar Franc, užitkar, star 71 let iz Javornika, obč. Štore; Štor Ivan, kmet, star 69 let iz Osence, obč. Štore; Frangeš Jožefa, stara 53 let v Domu onemoglih v Vojniku; Vorinc Marija, stara 74 let, preužitkarica iz Sv. Kunigunde, obč. Žalec; Pajk Amalija, kmetovalka iz Marijine vasi, občina Jurklošter; Kristan Neža, upo- kojenka, stara 80 let iz Dobovca, občina Po- nikva in Perger Miha, kmet, star 52 let iz Preserja, občin% Pr»stoyče.___________^ OBJAVE IN OGLASI CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 14. junija ob 8. uri 30 mi nut v Provsvetnem domu na Teharjih. Pro gram zanimiv in aktualen! Vabljeni vsi člani! OBJAVA Dne 21. maja 1952 je bil v Aškerčevi ulici v Celju najden vinski sod — prazen, drži 400 I, z znakom »Petovia«. Lastnik naj se javi z dokazilom o lastništvu na ONZ Celje-mesto, soba 6. OBJAVA Zaradi obnove lesenega mosta na cesti III reda štev. 367 v km 9.030 Šmarjeta pri Rim skih Toplicah — Hrastnik, cesta zaprta za vsak promet dne 8. VI. 1952. zidarji, pozor: Gradiš IMM gradbišče Šoštanj sprejme na delo za gradnjo novih stanovanjskih blokot večje število kvalificiranih zidarjev. Za sta. novanje in hrano je v Velenju preskrbljeno. Poleg plače po uredbi se izplačuje tudi te- renski dodatek. Prijave sprejema upravi gradbišča Gradiš IMM Šoštanj. OBVESTILO! Delavsko uslužbenska restav- racija (DUR) Okrajne pošte Celje je li kvldirana z dnem 1. VI. 1952. Upniki na prijavijo svoje terjatve do konca junija t. KMETIJSKI EKONOM, samski, brez dr' zine, s kmetijsko šolo in 2-letno pralcso- kmetijstvu, želi primerno «^osUtev. Gr tudi v obdelovalno zadrugo. Nastop službe 1. julija 1952. Pismene ali ustmene ponud- be na upravo lista. KUPIM dober radio aparat. Kreča Anica. Ljubljanska 17. PRODAM kompletno spalnico (orehovo) zt dve osebi, solidno izdelana, toda starejfi model. Poizvedbe: Maršič Olga, Braslovče. PRODAM lepo hrastovo omaro. Mizarstvo, Zagata 2. ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje v Slov. Konjicah za enako v Celju ali ne posredni bližini mesta. Naslov v uprav lista. ANCJLEŠČINO podučujem za začetnike in tui za višjo stopnjo (konverzacija). Naslov i upravi lista. KORALE — kratka verižica, je bila izgub- ljena v četrtek. Najditelja prosim, da ji vrne proti nagradi na upravo lista. PREKLICUJEM žalitve, ki sem jih izrekli napram tov. Meh Dragu v Žalcu. Goršel Marija, kuharica, Krajevna menza, Žalec Nedeljska zdravniška dežurpa služba Dne 8. VI. 1952: tov. dr. čerin Josip, Car karjeva ulica 9. — Nedeljska zdravniška d žurna služba traja od sobote opoldne do p nedeljka do 8. ure zjutraj. KlIVO KINO METROPOL Od 2. do 9. VI.: »Trije mušketirji«, am. f ■ Od 10. do 16. VI.: »Dom sovraštva«, am. filiV KINO DOM Od 3. do 9. VI.: »Glumači«, ital. film Od 10. do 16. VI.: »Poročna noč v raju«, nemški film ZAHVALA Vsem, ki so na zadnji poti spremili našeg» atn IVANA ŠTORA, obdarovali z venci i» cvetjem ter z nami sočustvovali, prisrčn* hvala. Žalujoča družina ŠtoJ Osenca, Osijek, v juniju 1952 Delovni ljudje, pozor! Ob obisku v Celju si oglejte izložbe trgovine VOLNA (bivši Weren), PRI HMELJARJU (bivši Hladili) v katerih boste videli blago po Vašem okusu. Vaša pot pa naj se ne ustavi samo pred izložbami, temveč naj Vas po- pelje tudi o omenjene lokale, kjer boste strokovno postreženi, za kar jamči delovni kolektiv. 24 Stane Ter«^'ak Živi z i dl »Te sobe so neprijazne kakor krste,« je zamoljal Jaka, ki je sedel na pod, da izkoristi odmor, in potegnil iz nahrbtnika vol- neno odejo. Nasproti farovža je zdela lesena mežnarija, ki je služila ob prošČenjih tudi za gostilno in turistom za pribežališče. Za cerkvijo je samevala pritlična stavba — šola, ki pa je bila ves čas oku- pacije prazna, brez dece in učitelja. Na severno stran, proti Mislinjski dolini, so zijale strmine. Proti Hudi Luknji je bil videti Kozjak kakor obtesan, golo ska- lovje je molelo svoje redko poraščeno rebrovje v ozko sotesko. Po njej se je zvijala cesta, železnica in Paka, ki priteka iz znane podzemeljske jame Hude luknje, po kateri ima soteska svoje ime. Niže pod nami je bilo drugo sedlo med tremi stožčastimi vrhovi, ki so zastirali pogled proti Doliču in Sv. Florjanu. Za njimi pa se je v ozadju košatilo Pohorje. Pohorje, četudi je bilo globoko zasneženo, je bilo naš veliki cilj, po katerem smo vsi hrepeneli. Vedeli smo, da so tam v zasneženih gozdovih tudi par- tizani, ki nas pričakujejo in bi nam bili zbitim in zdelanim v veliko pomoč. Četudi smo bili več kakor deset dni v snegu, smo šele sedaj prav čutili, kaj se pravi globoki sneg. V takih težavah nismo bili še nikdar. Snega je nametalo po teh rebreh, grapah in soteskah preko metra. Gazi ni bilo, razen tistih ki smo jih do smrti iz- mučeni sami napravili. Po kratkem odmoru pri svetniku, ki je v taki višini spre- jemal le redke obiske, smo nadaljevali pot preko sedla na mi- slinjsko stran. Strmine so se nam otepale. Takoj za šolo so nam pokazale svojo muhavost. Gazili smo v celo. Vsaka stopinja je bila negotova. Fantje so padali, se lovili za bukovo vejevje in se valili po debelem snegu. Stopinje v strmini niso bile trdne, pod snegom so čevlji drseli po zmrzlem skalovju. Vsa kolona, borec za borcem, se je opotekala, kolena so nam klecala od napora in slabosti. Mraz je v jasni noči še bolj pritisnil. Po skoraj enournem boju s strminami in snegom smo prišli do prvih kmetij pod Sv. Joštom, vsi zbiti, neprespani in lačni. Želeli smo si vsaj malo počitka. Ronko, komandant prvega ba- taljona Sercerjeve brigade, je potrkal na zastrto okno prve hiše. Ko so nam po kratkem obotavljanju odprli, smo kar popadali v vežo. Nismo še dobro posedli v zakurjeni sobi, ko se je že pri- smukal kurir Branko s poveljem, da se mora Ronkov bataljon pomakniti v rebrovje, da zavaruje bok divizije. Le neradi so borci, ki so spali kar stoje, zadeli nahrbtnike na rame in se pred hišo zopet postrojili. Med njimi je bilo že precej takih, ki so nosili samo puške in municijo. Nekateri so nahrbtnike izgubili, drugi pa so jih sami odvrgli, ker so jim bili pretežki. Spet smo zagazili v celo. Na pobočju nad nami se je v mrzlem jutru belila streha velike domačije, ki je bila videti s hlevi, stelj- niki in drvarnico kakor majhna hribovska vasica. Niže doli pod kopastim hribom pa smo zagledali drugo hišo. Oddahnili smo se, še nekaj minut, pa bomo na toplem. Toda še tričetrt ure smo se grizli s snegom, preden smo stopili pod streho. Del bataljona je bil določen v nižjo kmetijo, ki je bila bližja dolini. V hiši so nas neprijazno sprejeli. Prvič na Štajerskem tak sprejem! Od hiše je držala v dolino široka gaz, po kateri so vlačili plohe. Po njej je pred našim prihodom zginil hlapec. Gospodinja nas je gledala nezaupljivo. »Kdo pa ste?« nas je pobarala. Ronko ji je odgovoril: »Mati, četudi nas še niste videli, ven J dar sem prepričan, da nas poznate. Partizani smo!« »Partizani? O vas časopisi mnogo pišejo.« Posedli smo za veliko javorovo mizo. Na njej je ležal velij' hleb kruha. Ni nam ga ponudila. V razgovoru smo ji omenil^ da smo lačni in žejni. Naleteli smo na gluha ušesa. Po nekaj tr«' nutkih smo odločneje poudarili svoje želje. »Nimamo nič, kar pa imamo, vam ne smemo dati. Tako i*! zapovedano,« je izjavila gospodinja. Spogledali smo se. »Mati, če pa je taka stvar, pa sami pojejte, kar imate, 1^ vam. ne bomo jemali. Mi smo vojska, ki se borimo tudi za vas!* je ves rdeč od jeze izdavil kapetan Ronko. Čeprav nas je silno vabil hleb na mizi in vonj toplega mle^*! v kuhinji, smo se počasi odpravljali nazaj h gornji kmetiji. Nismo bili še sto metrov oddaljeni od hiše, ko je prižvižga|l proti nam prva granata. Ostro, topo je zasikalo po zraku. smo se vrgli v sneg kakor na povelje. Nedaleč od nas je poČ^* Visoko v zrak je vrglo sneg in ga razpršilo v drobne kapljice vod*