PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p on l* tob. postale I gruppo " LCDft OU 11T Leto XXVn. St. 64 (7852) TRST, sreda, 17. marca 1971 ROGERS POZVAL IZRAEL NA UMIK Z ZASEDENIH^ PODROČIJ Golda Meir je v parlamentu izjavila da se ne bodo umaknili na prejšnje meje Izraelski parlament zavrnil nezaupnico vladi - Predsednica vlade je obrazložila svoj načrt za mir z Arabci . VVASHINGTON, 16. — Zunanji minister ZDA VVilliam Rogers je ?anes pozval Izrael naj se umakne iz zasedenih egiptovskih področij !" naj določi mejo z Egiptom na črti izpred 6. junija 1967. Rogers ** lato dejal, da bi prišli v poštev le nekateri «nebistveni po-J**vld»( ki naj bi zagotovili Izraelu varno mejo. Nato je poudaril. Ir* ni nujno, da varnost zahteva osvojitev tujega ozemlja in da so ,°A pripravljene prevzeti osnovno vlogo v okviru mednarodnih Witistev». „Na tiskovni konferenci je ameri-V11 Zunanji minister nadalje dejal, •obstaja možnost kompromisa, ki *l bi zagotovil prisotnost Izraela , Gazi .Pri tem je dodal, da de-latiska zasedba ozemlja na doio-•tih geografskih področjih ni od-/■uioča v sodobni diplomaciji. Da-JJA je poudaril Rogers, ima poli-'"i dejavnik najvežnejšo vlogo. >1?eprav ni hotel dati vtisa, da ho-ZDA izvajati pritisk na kate-f?soli stranko, je vendar dejal, da I P1 bila rešitev spora med Izraelom S Arabci uspešna samo pod slede-!®a pogojema: 1. demilitarizacija ®ajskega polotoka in 2. da se do-J j® zadovoljiv sporazum glede sta-Sharm El Sheika, ki nadzoru-J; vhod v Akabski zaliv. Za zagoto-aev novih meja in zlasti omenje-S strateške točke, je Rogers de-j da so ZDA pripravljene sodelo-*■* pri ustanovitvi mednarodnega I Sirnega vojaškega kontingenta Rženih narodov. Pri tem je Ro-P". izjavil, da omenjeni nadzorni ^ntingent ne bi smele sestavljati j^rično štiri velesile, marveč bi jjpale biti zastopane vse države, 181 želijo pri tem sodelovati*. ,^° mnenju ameriškega zunanje-? ministra, nadzorni kontingent v “i smel nadzorovati samo spošto-"•'je premirja, kot v preteklosti, taXVe^ ^i bila njegova naloga, da iporuje sklenjeni sporazum med strankama, ki bi se morali pasati, da ga bosta spoštovali. J^ato je Rogers dejal, da bodo fPA še naprej podpirale Izrael, 1] ati pa je izrazil željo, da bi pri-J? do ureditve odnosov v arabski Idržavi, zlasti pa še z Egiptom. lj. A — je poudaril Rogers — že-j^navezati diplomatske odnose z Naprav je ameriški zunanji mi-{jer v svojih izjavah pokazal do-,Jžen dej optimizma za mimo re-/'ev spopada na Bližnjem vzhodu, j vendar opozoril, «da če ne bo C^na mirna rešitev, bo nastal JePtoo nevaren položaj, ki lahko ,oel.ie do tretje svetovne vojne* jJ^dtem ko je Rogers pozval naj se umakne z zasedene-j,, ^abskega področja, je v Jeru-L^mu zasedal izraelski parlament, j; K razpravlja o nezaupnici vla-J Nezaupnico so predlagali po-skrajne desnice zaradi ne-ji,* * * * v’nih izjavah predsednice vlade. J obrazložitvi nezaupnice je vodijo1 stranke »Gahal* Manahem Be-k zahteval ostavko vlade, razpust AMamenta in nove volitve. Begin f dejal, da ni nihče »pooblastil h®dsednico vlade, da daje izjave, ^odpirajo vrata novemu Miin- b£0 zelo razburljivi razpravi je h* nezaupnica zavrnjena z veči-(u Blasov. Od 120 prisotnih poslan k ih je 62 glasovalo za vlado, 12 1^®® jih je vzdržalo. Poslanci des-L/f-ske opozicije »Gahal* in «Svo-jjJe sredine* so zapustili dvorano glasovanjem, ker je večina o ii^Penta zavrnila njihov predlog lili glasovanju. Prepričani so Je v’, da bi se jim na tajnem glasove- (kjd. pridružili še mnogi «ostro-i(V tV, '*> ki javno podpirajo vlado. C opozicija meni, da si mora mn eI Prisvojiti velik del zasedene-arabskega ozemlja. mu «Timesus> obrazložila svoje osebno stališče in pojasnila: «Izrael se bo umaknil s sedanje črte prekinitve ognja, ki jo je zasedla izraelska vojska 10. junija leta 1967. Obdržala si bo gričevje Golan, Gazo in strateško točko Sharm El Sheikh, ki nadzoruje Tiransko ožino. Sharm El Sheikh bo moral biti povezan po kopnem z Eilatskim pristaniščem. Vse področje vzhodno od te črte bo moralo biti demilitarizirano in ga bodo morale nadzorovati mednarodne vojaške sile, med katerimi bodo morali biti tudi Izraelci in Egipčani. Judeja in Sumer bosta vrnjeni Jordaniji, ki bo lahko uporabljala pristanišče v Gazi ali Hajfi, toda ne bo imela neposrednega prehoda s tema dvema pristaniščema. Izrael bi moral imeti določeno število postojank v dolini Jordana. Reko Jordan ne bo smel prekoračiti noben arabski vojak. Sicer pa bo morala biti meja med Jordanijo in Izraelom neposredno dogovorjena. Izrael ne bo pristal na ustanovitev palestinsko-araibske države v Cisjordaniji. Jeruzalem bo ostal izraelski«. Golda Meir je nato izjavila, da bo moral imeti Izrael gotove in priznane meje, ki bodo določene s pogodbo. Nobeno mednarodno jamstvo ne more nadomestiti teh meja. Pri tem je predsednica vlade poudarila, da Izrael zavrača kateri koli poskus, da se mu vsilijo bodoče meje, ki bodo morale biti določene z neposrednimi pogajanji, brez pogojev. Golda Meir je ob zaključku ponovno potrdila, da se Izrael ne bo nikoli več vrnil na meje izpred 6. junija 1967. Izraelski zunanji minister Aba Eban je včeraj odpotoval v Veliko Britanijo, ZDA in druge države, kjer bo obrazložil stališče svoje vlade glede ureditve spora z Arabci. V Washingtonu menijo, da se bo Eban razgovarjal z Nixonom in dodajajo, da namerava ameriška vlada prepričati Izrael naj sprejme Rogersov načrt, ki predvideva samo «neznat-ne spremembe meje*. Kitajci uspešno izstrelili drugi umetni satelit PEKING, 16. — Agencija «Nova Kitajska* je objavila vest, da so 3. marca uspešno izstrelili drugi kitajski umetni satelit, ki tehta 221 kg in obkroži Zemljo v 106 minutah. Apogej znaša 1826 km, peri-gej 266 km, naklonski kot na ekvatorju 69,9 stopinje. Agencija je tudi javila, da so znanstveni aparati, ki so na sate litu, uspešno sporočili vrsto znanstvenih informacij na frekvencah od 19.995 do 20.000 megaciklov. Sa- telit še vedno oddaja. Agencija zaključuje vest, da gre za uspeh kitajskega ljudstva dosežen pod vodstvom velikega voditelja predsednika Maa, podpredsednika Linpdaa in centralnega komiteja partije. Objavili so tudi vest, da je centralni komite čestital vsem delavcem, vsem poveljnikom in vojakom kitajske ljudske armade, revolucionarnim kadrom, znanstvenikom, in ženirjem, tehnikom, ljudski milici ter vsem osebam, ki so sodelovale pri raziskavah, pri gradnji in pri izstrelitvi satelita. Pentagon je že 5. marca objavil vest o izstrelitvi satelita, ki jo je Kitajska šele danes uradno potrdila. Satelit je odkril neki pilot ameriške mornarice med poletom na področju Južnovzhodne Azije. Takrat so tudi sporočili, da so satelit izstrelili ob 13.15 (po italijanski uri) iz poligona Shuang-Cheng-Tzu v osrednji Kitajski. Prvi kitajski satelit so izstrelili 25. aprila 1970. Opazovalci ugotavljajo, da je dru gi satelit 49 kg težji od prvega, kar pa ni nujno, da tudi pomeni, da .je raketa sedaj bila močnejša, saj je krožna pot drugega satelita nižja od prvega. Drugi kitajski satelit stalno oddaja melodijo flavte, ki jo je sinoči oddal tudi pekinški račko, medtem ko je satelit preletel Kitajsko. Niso še ugotovili, za kakšno melodijo gre. Prvi satelit pa je oddajal himno rdečih gardistov «Vzhod je rdeč*, ki poveličuje nepremagljivost misli predsednika Maa. ZVEZNA KONFERENCA SZDLJ 0 USTAVNIH SPREMEMBAH Tito: Delavski razred nosilec razvoja in samoupravljanja Predsednik ZIS Ribičič je opozoril, da je treba dosledno izvajati sprejete gospodarske ukrepe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — V dvorani zvezne skupščine je pričela danes zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije z razpravo o osnutku ustavnih sprememb. Konference se udeležujejo tudi predsednik republike Tito, predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, predsednik koordinacijske komisije za ustavna vprašanja Edvard Kardelj, predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, delegacije zvezne skupščine, predsedstva ZKJ, zveze sindikatov in zastopniki družbeno političnih organizacij in ustanov. V današnji razpravi, ki je trajala do 19.30 je govorilo 21 članov zvezne konference in drugih družbenih organizacij. Razprava o ustavnih spremembah se bo nadaljevala jutri. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiaiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii OBUPEN POLOŽAJ INVAZIJSKIH SIL V LAOSU Razbita prva sajgonska divizija in uničena topniška postojanka V juž. Laosu so osvobodilne sile v ofenzivi na vsej fronti - Američani izgubili še dva helikopterja SAJGON, 16. — Zahodne tiskovne agencije sporočajo, da so sajgonski vojaki danes zapustili topniško oporišče «Lollo» pod pritiskom laoških osvobodilnih sil. V postojanki je bilo okrog tisoč Sajgoncev, ki niso mogli vzdržati močnega pritiska in so pred begom razstrelili topove. Oporišče je bilo na vrhu griča, ki je obvladoval precej široko fronto. Tik pred končnim napadom osvobodilnih sil so Sajgonci zbežali z ameriškimi helikopterji Vsa pomoč v prejšnjih dneh obleganim invazijskim silam je bila zaman. Močna protiletalska zaščita Patet Laa ni dovolila ameriškim helikopterjem, da bi lahko pripeljali ojačanja Kot poročajo iz Sajgona, so včeraj Američani izgubili še dva helikopterja. Poveljstvo sajgonskih čet v The Sanhu je danes sporočilo, da so morali njihovi vojaki na hitrico zapustiti topniško postojanko «Lol-lo», ki so jo laoške osvobodilne sile močno bombardirale. Preživele Sajgonce so odpeljali v topniško bazo «Brown», 19 km od južnoviet-namske meje, To je še ena redkih postojank sajgonskih vojakov na laoškem ozemlju. V preteklih dneh so bili Sajgonci prisiljeni na hitrico zapustiti še dve topniški postojanki jugovzhodno od mesta Čepone. Tiskovna agencija Patet Laa je danes sporočila, da so laoške osvobodilne sile po hudih bojih zasedle važno sajgonsko postojanko na koti «723» v Južnem Vietnamu pri mestu Van Dong. Osvobodilne sile so v tej akciji uničile en bataljon Sajgoncev in popolnoma razbile tri ba- mmimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmimiiimiitiivfiiiitiimmiiimiiiiiiiimiimiiitiimmimmiiiiiiimimiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN Nfl POBUDO OSEMDESETIH DESNIČARSKIH POSLANCEV Čudno zasedanje poslancev KD o napetem političnem položaju Govor Andreottija in posl. Sedatija - Zasedanje CK KPI se nadaljuje razpravo je Golda Meir iz-Ua. da je v intervjuju londonske- ...................... RIM, 16. — Spori okrog vladne koalicije, o levem centru in bolj naprednem političnem ravnotežju so se sedaj preselili v KD po zasedanju CK PSI in tudi po zasedanju CK KPI, Id še vedno traja. Danes, nekaj pred 11. uro zvečer, se je sestala poslanska skupina ob prisotnosti tajnika stranke For-lanija in predsednika vlade Colom-ba. Pobuda za to zasedanje je kaj čudna, saj ga je zahtevala skupina 80 demokristjanskih poslancev § j KgRAJ SO SE ZAKLJUČILA V BRUSLJU Neuspešna pogajanja o vključitvi Britanije v EGS ^ancozi so ponovno postavili svoj veto glede ključnih vprašanj Hb^SELJ, lfi. — Danes ^ 0 zaključila pogaj so se ne- Gjvanske skupnosti ki jo je zastopal mini-Ihh *a evropska vprašanja Rip-tkj sinoči je prišlo do težav AtL . treh spornih vprašanj glede it! rkatve Velike Britanije v EGS «1 c--* veilKe omanije v pri V ,,ar|e.s francoski zunanji mini- # V>vjj . aurice Schumann samo polt*' ^formacije o nekaterih manj V? 4 j Oibnih sporazumih, ki so bili D? IfcT^eni. Odprto pa ostane vpra- uvoza sladkorja na angleško jft jz držav Commonwealtha ter Anj l. iz Nove Zelandije. Načeloma dovolili ta uvoz, gre pa za v obseg jjT minister Rippon pa je «V if|Vi 1 da ne gre za preprosto . * I * ttS?rsk° vprašanje, temveč da %,„Da ubraniti uvoz tudi zaradi in političnih razlogov, saj uvažajo iz držav, ki so zelo revne in ki jim je treba pomagati, da se nanaša na obseg britanskega prispevka, glede katerega je ponovno prišlo do polemik med Rippom in Schumannom in so njun razgovor opazovalci ocenili kot dvogovor med gluhima. Rippon je ponovil britanske predloge o triodstotnem prispevku v prvem letu po vključitvi in o 15-odstotnem prispevku ob zaključku prehodnega razdobja ter dejal, da mora sedaj šesterica odgovoriti. Edini pozitivni zaključek je v tem, da so se dogovorili, da bodo nadaljevali s pogajanji in so predvideli, da se bodo sestali 11. in 12. maja ter dogovorili, da se bodo sestali prav gotovo tudi 21. junija. MOSKVA, 16. - Agencija TASS sporoča, da je prispela v Moskvo delegacija francoske komunistične partije, ki se ukvarja s stoto oblet nico pariške lomvme. raznih struj z izjemo levice, ki o-čitno žele zavreti razvoj in obnD-vitt staro politiko levega-centra, ki naj bi bil bolj center in manj levi. Predsednik poslanske skupine Andreotti je uvodoma skušal opravičiti ta sestanek, češ da ni nič čudnega, da se sestajajo poslanci, pri čemer je istočasno tudi kritiziral vodstvo stranke, češ da postajajo vedno bolj redka zasedanja vsedržavnega sveta KD in je zato logična pobuda poslancev. Nato je Andreotti govoril o obveznostih, Id izhajajo za stranko iz zaključkov kongresa in je v tej zvezi navedel 6 točk: krepitev vloge parlamenta, reforma javne uprave, modema šolska politika in reforma univerz, družinsko pravo, ohranitev valutne stabilnosti ter sodelovanje sindikatov pri ustvarjanju politične volje. Andreotti je nato govoril o stabilnosti izvršne oblasti ter o protifašistični enotnosti ter o tezi tako imenovanih «nasprotujočih si ekstremov*. Dejal je, da je nujno, da so vsi protifašisti, da pa to ni dovolj in je v tej zvezd opozoril, da so tudi komunisti v parlamentu zahtevali izvajanje zakona. Svoja izvajanja pa je zaključil z obravnavo težav vladne koalicije, kjer je sicer nujna avtonomija strank, vendar pa ne bo samo KD postavila »dušilca na svoja stališča program in taktiko*. Za njim je govoril v imenu osem desetih poslancev podpisnikov reso luči je posl. Sedatija, ki je govoril o razumljivi pobudi, ki naj ustre za resnično demokratičnim težnjam ker se ne more dopuščati prevrat niških in nasilnih dejanj. Govoril je o zvestobi politiki levega centra ki je avtonomna in ki vključuje vse štiri stranke in ko ni mogoče pri stati na prispevke od zunaj, saj hi šlo za politiko, ki je ni sprejela KD in ki je niso odobrili volivci. Zaradi tega teorija »naprednejših ravnovesij* ne more vključevati zavezni šiva s komunisti, temv°č gre za napor k resni politiki reform. 7-'s?danje se je pričelo zelo poz- no ponoči in se je nadaljevalo do jutranjih ur, tako da še niso znani rezultati, niti stališče predsednika vlade ter tajnika stranke. Zanimivo pa je, da je ozračje precej napeto, zaradi česar so se pred zasedanjem sestali Andreotti, Forla-ni in Colombo. Tudi zasedanje CK KPI se je danes nadaljevalo ves dan in se še ni zaključilo, saj v razpravo še niso posegli najvidnejši predstavniki stranke irrse bo razprava danes še nadaljevala. taljone prve pehotne divizije. Sajgonski vojaki so se razbežali po džungli, kjer jih sedaj partizanska vojska zasleduje. Predstavnik ameriške vojske v Sajgonu je danes izjavil, da so juž-novietnamski partizani močno bombardirali ameriško-sajgonski po-stajanki Bien Hoa in Khe Sanh. Poleg tega so v Sajgonu sporočili, da so v teku ostri boji med saj-gonskimi četami in močnimi «sever-novietnamskimi* silami na področju Čepona in okrog griča «30», ki leži tik ob južnovietnamski meji. Zaradi hudih porazov Sajgoncev v Laosu je tajska vlada razporedila vzdolž laoške meje močne policijske in mornariške oddelke, da bi preprečila »morebitni vdor* v Tajsko komunističnih sil. Glasilo sevemovietnamske vojske objavlja danes članek, v katerem pravi, da so ZDA sedaj v Južnem Laosu v izredno kritičnem položaju in ne bodo mogle več spremeniti položaja v svojo korist. Potem ko ugotavlja, da Sajgonci niso uspeli nikoli zasesti Čepona in nadzorovati cesto štev. 9, pripominja, da jim ni uspelo presekati glavne prometne žile osvobodilnih sil. List dodaja, da je invazija popolnoma propadla ; in da so laoške osvobodilne fronte hudo prizadeli strateški položaj ZDA tudi na ostalih bojiščih v Indo-kini. Kljub močnim porazom v Laosu, je obrambni minister ZDA Laird danes izjavil po televiziji, da se «operacije v Južnem Vietnamu razvijajo po predvidenih »načrtih*. Laird trdi da izguba topniške postojanke «Lollo» ne bo imela nobenega vpliva nad «uspehom sedanjih operacij v Laosu*. Tudi Rogers je danes izjavil, da potekajo operacije južnovietnamskih sil v Laosu, s podporo ameriškega letalstva, »uspešno*. Poleg tega je obrambni minister Laird izjavil po televiziji, da bodo ZDA zmanjšale število svojih vojakov v Južnem Vitnamu do konca 1972 na 50.000 mož. Laird uprava andaljevati s svojim načrtom o umiku ameriških vojakov iz Indokine. Komisija CK ZKS o odnosih z Italijo LJUBLJANA, 16. - Komisija CK ZKS za mednarodna ekonomska in politična vprašanja je včeraj razpravljala o razvoju družbenopolitičnih razmer v Italiji in o odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Razprave sta se med drugimi udeležila tudi član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc in namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Anton Vratuša. Na začetku današnje seje je predsednik zvezne konference Veljko Mi-latovič dejal, da je Tito dal velik prispevek h graditvi države in krepitvi enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Nato je Tito v svojem govoru izrazil prepričanje, da bo razprava o ustavnih spremembah plodna in poudaril, da so ustavne spremembe, ki so rezultat napornega dela koordinacijske in ustavne komisije, potrebne, ker je prišlo do protislovij, ki ovirajo razvoj jugoslovanske skupnosti, do nesporazumov med republikami in do kopičenja gospodarskih vprašanj, ki jih je treba reševati na novih osnovah. Tito je posebno opozoril na ustavne spremembe, ki se nanašajo na razvoj samoupravljanja in ugotovil, da bo z njimi delavski razred dobil trdno podlago, v boju za krepitev samoupravnih odnosov. Ustanovitev predsedstva SFRJ bo, po mišljenju predsednika republike Jugoslavije, še bolj povezala in u-trdila jugoslovansko skupnost. Predsedstvo, je nadaljeval Tito, mora omogočiti boljše razumevanje med nami. Menim, je dejal Tito, da bi moralo biti predsedstvo, skupno s predsednikom republike, nosilec suverenosti Jugoslavije. Tito je v svojem govoru posvetil posebno pozornost položaju delavskega razreda. Dejal je, da je delavski razred osnovni nosilec jugoslovanskega razvoja in razvoja samoupravljanja. Po besedah Tita se morajo ustvariti pogoji za boljše nagrajevanje in zaposlitev. Še posebno je opozoril odhod na delo v inozemstvo strokovnjakov, za katere je skupnost potrošila mnogo denarja. V tej zvezi je Tito opozoril, da je treba bolje nagrajevati strokovnjake. Tito je izrazil posebno zaskrbljenost za delavce z nižjimi plačami in dejal, da je treba tem delavcem, ki imajo večinoma tudi najbolj številne družine, povečati dohodke. Predsednik republike je dejal, da nasprotuje uravnilovki dohodkov, ugotovil pa je, da so sedaj razlike med najnižjimi in najvišjimi dohodki prevelike. Socialistična zveza in druge organizacije, je zaključil Tito, se morajo boriti proti vsem krivicam pri razdelitvi dohodkov. Miloš Minic je v uvodnem poročilu med drugim dejal, da je namen predloženih ustavnih sprememb ustvariti trdne odnose in zaupanje med narodi. Bratstvo in e- ■■■■■...............................................................m,umi,m,in. VČERAJ NA DUNAJU Stvarni razgovori na zasedanju SALT Nixoh je pozitivno ocenil potek pogajanj o omejevanju strateške oborožitve med ZDA in SZ DUNAJ, 16. — Danes je bila prva seja četrtega zasedanja pogajanj med ZDA in Sovjetsko zvezo o o-mejevanju strateške oborožitve. Seja se je vršila v sovjetskem veleposlaništvu in je srečanje trajalo e-no uro in 35 minut. Uradni del ie trajal 50 minut, nato pa sta sovjetska in ameriška delegacija nadaljevali razgovore brez formalnosti. Prihodnjič se bodo sestali v petek dopcldne na ameriškem veleposla- ništvu ter tako nadaljevali tradi-je pojasnil, da namerava Nixonova cijo izmeničnih razgovorov, ki je ANKARA, 16. - Položaj v Turčiji je še vedno zapleten, vendar pa prihaja do prvih znakov o možnosti ustanovitve «močne vlade* kot jo zahteva vojska. Danes je predstavnik opozicijske stranke Inonu govoril o možnosti, da bi sodelovali v taki vladi, kolikor bo predsedniku republiku uspelo, da se jo sestavi. Istočasno pa je dejal, da bodo hoteli, da se takoj določi datum novih volitev. Inonu pravi, da struktura sedanjega turškega parlamenta ne omogoča globljih social- nih in gospodarskih reform. Nadaljeval pa je, da so pripravljeni podpreti močno vlado pri izvajanju reform Na sliki: predsednik Sunay (v ci-vilu) na sestanku s poveljniki oboroženih sil. že običajna. Po uradnih vesteh sta izjavila načelnika delegacije veleposlanik Ge-rard Smith in pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Vladimir Se-mjonov, da so bili razgovori koristni ter da so zelo pomembni, istočasno pa sta podčrtala, da gre za zelo zapletena vprašanja. Po vesteh iz istih virov je ozračje med razgovori »stvarno :n konstruktivno*, Predsednik ZDA Nixon je danes izjavil, da se je v okviru pogajanj SALT prvikrat pričel stvaren dvogovor med Sovjetsko zvezo in ZDA o nadzorstvu in o zmanjšanju strateške oborožitve. Ta pozitivna ocena je navedena v poročilu, ki ga je Nixon poslal kongresu o delu a-meriške ustanove za razorožitev. Predsednik Nixon pravi, da obstajajo številna vprašanja, ki jih je treba rešiti in da rešitev ne bo lahka. Dejal je tudi, da gre za de-liliatna .vprašanja in da je zato potrebna opreznost. Izrazil je zadovoljstvo, ker obe strani vodijo pogajanja brez propagandistične taktike BOOT4, 16. — Brez sledu je izginil visoki funkcionar nemškega obrambnega ministrstva. Vest o izginotju so objavili šele sedaj, čeprav je izginil že v začetku meseca. Gre za 50-letnega Huga Krotza, ki je inženir fizike in ki je imel odgovorno mesto v tehničnem oddelku ministrstva ter je zato tudi poznal razne vojaške tajnosti. V Bonnu uradno zanikajo, da gre za novo špijonsko afero in pravijo, da je že nekaj časa bolehal za živčno izčrpanostjo. ATENE, 16. — Tajno gibanje proti režimu »EAN* (grška mladina proti diktaturi) je poslalo po pošti tujim dopisnikom sporočilo, v katerem pozivajo prebivalstvo, da se upre fašizmu, torturam in kaosu, ki so ga povzročili polkovniki na oblasti. Pismo se končuje z zagotovitvijo, da se bo svoboda vrnila v Grčijo. notnost lahko postaneta trajna stvarnost v odnosih med narodi in na rodnostmi Jugoslavije, če se bode njihovi medsebojni odnosi stalno u-sklajevali s spremembami in novimi pogoji, ki jih prinaša gospodarski, družbeni in politični razvoj. Minic je dejal, da se z ustavnimi spremembami ustvarjajo pogoji, da se odstranijo iz mednacionalnih odnosov vsi spori in sumničenja, ki se pojavljajo v primerih nasprotnih si interesov med republikama. Sedaj bodo mnogi ljudje na svetu ki s simpatijami in prijateljstvom spremljajo razvoj socialistične Jugoslavije in ki včasih zaskrbljeno gledajo na naše težave in probleme, videli, da naša samoupravna socialistična družba dosledno, demokratično razpravlja in uspešno rešuje in premaguje protislovja, ki nastajajo v njenem razvoju. Mitja Ribičič je v svojem govo- ru posebno opozoril, da se ne dovolj dosledno izvajajo ukrepi stabilizacije. Kl jub predpisanemu družbenemu nadzorstvu nad cenami, so se v dveh mesecih proizvodne cene povečale za 1,6 odst. cene na drobno pa za 2,1 odst., življenjski stroški za 2,6 odst. Kljub razvrednotenju dinarja še vedno raste uvoz in se ne veča v zadostni meri izvoz. Ribičič je omenil tudi težave, ki jih ima zvezna uprava pri svojem delu. Ribičič je omenil ukrepe, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel, da bi zmanjšali izdatke zveze in da bi bil zvezni proračun čim nižji. Zato je bilo potrebno odbiti mnoge zahteve in se odločiti za splošno varčevanje. B B. Scaffari o nedeljski fašistični manifestaciji v Rimu RIM, 16. — Socialistični poslanec E. S -ralfari je predstavil presded-niku vlade, notranjemu in obrambnemu ministru vprašanje v zvezi s neverjetnim primerom nedeljske manifestacije v Rimu, ki jo je organiziralo «Združenje prijateljev oboroženih sil*. Poslanec pravi, da je šlo za pravo fašistično povorko in se sprašuje kako to, da je policija prijavila sodišču 17 običajnih pripadnikov manifestacije, niso pa prijavili organizatorjev ter visokih funkcionarjev, kot sta generala Valič in Liuzzi, poslanci Caradonna, De Lorenzo in D’Andrea. Poslanec se tudi sprašuje, kako je mogoče, da se takih manifestacij udeležijo oddelki italijanske armade v uniformah in da policija ne intervenira. Končno sprašuje tudi, kakšne ukrepe so podvzeli proti častnikom, ki so se udeležili manifestacije in če ne bo vojaško sodišče ugotovilo, da gre za kršitev zakona. Španski predstavniki v SZ MOSKVA, 16. — Prvikrat p° državljanski vojni sta danes prispela v Sovjetsko zvezo na uradni obisk španska vladna predstavnika ravnatelj za finančna vprašanja zunanjega ministrstva Ceron Ayuza in ravnatelj za trgovinsko politiko ministrstva za zunanjo trgovino Miguel Angel Santamaria. Po neuradnih vesteh se bosta v Moskvi razgovarjal* o špansko-sovjetski trgovinski izmenjavi. Španija se skuša že nekaj časa izvleči iz izolacije in zaradi tega teži k dobrim odnosom zlasti s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami. V tej zvezi je značilno odprto špansko stališče do predvidene evropske konference o varnosti, ki jo predvsem zagovarja Sovjetska zveza. Moskva pa po drugi plati nadaljuje s politiko pomirjanja vseh napetosti v Evropi, pri čemer jo glede Španije še zlasti zanimajo širši odnosi tudi do Latinske Amerike. V tem ozračju je prišlo že v preteklih mesecih do prvih stikov in je tako najprej obiskal Moskvo Francov zet markiz di Villaverde, nato pa se je januarja 1970. leta ustavil na letališču v Moskvi španski zunanji minister Lopez Bravo, kjer se je sestal s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra. Na osnovi tega razgovora so v Moskvi in v Madridu odprli urada tiskovnih agencij. TRŽAŠKI DNEVNIK NA POBUDO ENOTNEGA MESTNEGA PROTIFAŠISTIČNEGA ODBORA DANES OB 18. URI NA TRGU GOLDONI ENOTNA PROTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA Delavci in študentje bodo prišli na manifestacijo v povorkah po mestnih ulicah Nove solidarnostne izjave uglednih antifašistov in organizacij iz vse države Izjava odbora devinsko-nabrežinske občine in seja zgoniškega občinskega sveta V ZVEZI S PISANJEM TISKA IN IZJA VAMI POLICUE Vidalijeva izjava o napadu in napadalcu Vidali poudarja organiziranost in premišljenost napada in provokacije ter odločno izključuje, da bi napadalec bil Slovenec, kot se skuša prikazati Tak naj bi bil po policijskem «identikitu», napravljenem baje po izjavah dr. Weissove kot edine priče dogodka in baje po neki fotografiji, v kateri pa dr. Weissova ni prepoznala neznanca, napadalec na senatorja Vidalija na železniški p>ostaji. Po informacijah iz policijskih virov neznanega napadalca, o katerem so policijski organi vedeli povedati toliko protislovnih stvari (na primer, da je Istran iz Idrije ali Nove Gorice itd.) ne pa tudi imena, doslej še niso izsledili. Senator Vidali pa je včeraj popoldne v zvezi z včerajšnjim pisanjem tiska glede identičnosti napadalca (seveda na osnovi policijskih informacij) dal naslednjo izjavo: «Prepričan sem, da je bil napad premišljen. Točno se spominjam, da sem v petek zjutraj osebno rezerviral prostor v vlaku za Rim. Prepričan sem, da je tisti, ki je organiziral napad, vedel za to okoliščino. Prav tako sem prepričan, da gre za organiziran napad z najetim napadalcem in tistimi, ki so ga najeli, katerega cilj sem bil prav jaz. Do napada bi po mojem mnenju moralo priti prav tam, kjer je do njega tudi prišlo, ali pa na vlaku. Podčrtati moram, da je bila policija povsem odsotna. Prvikrat pri odhodu najvažnejšega vlaka za Rim ni bilo niti enega policista ne v ci-vilu in ne v uniformi, ne med napadom in ne nekaj minut po njem. Napadalec me je namerno zadel v obraz z boksarsko tehniko. V bolnišnici so mi zatrdili, da pest, ki me je zadela, ni bila normalna. Napadalec se je lahko nemoteno oddaljil ne po najbližjem izhodu, temveč po daljšem hodniku, ki vodi mimo policijskega komisariata proti glavnemu izhodu. Tisti, ki me je udaril, je izrekel Policijski «identikit* napadalca dve dobro premišljeni provokatorski in grozeči frazi: prvo, da bi speljal na napačno sled preiskavo in drugo, resnično grožnjo, ki jo je takoj nato tudi uresničil. Mirnost in hladnokrvnost s katero je bil napad izvršen dokazujeta, da se je njegov avtor čutil samozavestnega ob podpori in zaščiti drugih. Mi Tržačani poznamo dobro tudi po eni sami besedi, če je nekdo Slovenec ali Italijan, če je iz naših krajev ali če prihaja iz drugih italijanskih področij. V tej zvezi izključujem, da bi napadalec bil Slovenec in da bi bil s kakšnega drugega italijanskega področja razen našega. Želim si, da bi ta dogodek pripravil vse k razmišljanju o absolutni nujnosti, da se nujno sprejmejo u-krepi da se z vsemi sredstvi pre- škvadristični napad na senatorja Vidalija je trefba nujno postaviti v okvir naraščajoče napetosti in izzivanj, ki so te dni v Italiji, i:n tudi pri nas, na dnevnem redu. Zato pa je tembolj pomembna odločna in strnjena reakcija vseh protifašističnih sil, ki jih v Trstu predstavlja in vodi raznoliki a vendar enotni odbor proti fašizmu in represiji. Na pobudo tega odbora bo drevi, ob 18. uiri na Goldonijevem trgu, skupna protifašistična manifestacija. V imenu članov odbora bodo zbrani množici spregovorili študent Luoiano Zantedeschi, Slovenka Ne-da Lah in partizan ter sindikalist Arturo Oalabria. Po govorih bo z Goldonijevega trga krenila po mestnih ulicah protestna povorka, šla bo po Korzu in Ulici Roma na Oberdankov trg, od tod pa po Car-duocijevi ulici mimo Stare mitnice na Garibaldijev trg. Tu se bodo demonstranti razšli. Študentje na univerzi so tudi sklenili, da se bodo udeležili enotne manifestacije proti fašizmu. Zbrali se bodo na novi univerzi in ob 17.30 šli v sprevodu po Ul. Fa-bio Severo, Coroneo in Carducci na Goldonijev trg na zborovanje. V proglasu, ki ga je izdal enotni odbor proti fašizmu, je tudi poziv delavcem, študentom in srednješolcem ter vsej demokratični javnosti, naj se množično udeleži tega zborovanja, da se bo pokaza- Napadalec na Vidalija na sedežu MSI v Rimu? Zadnja vest: Agencija ANSA je sinoči ob 23.25 sporočila naslednje: «Rim, 16. — Neki funkcionar MSI je prijavil kvesturi, da se je neki človek predstavil danes dopoldne na sedežu stranke v Ul. Ouattro Fontane in izjavil, je odgovoren za napad na senatorja Vidalija. V krogih kvesture se je izvedelo, da funkcionarji političnega urada iščejo mehkega, toda doslej niso našli ;v\wn sledu.* Po informacijah med tiskovno konferenco na tržaški kvesturi, o kateri smo poročali včeraj, komentar najbrž ni potreben . .. preči ponavljanje talcih dejanj.» niiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiinHoiiiiiiiiiiiiiiiiiia PO NAPADU NA SEN. VIDALIJA Deželni odbor bo zahteval od vlade naj poskrbi za spoštovanje ustave Prof. Ribezzi in dr. Berzanti obsodila nedeljski dogodek - Razprava o cestnih zvezah z Avstrijo . Izglasovan zakon o deželni pomoči študijskim ustanovam V začetku včerajšnje seje deželnega sveta .je predsednik prof. Ribezzi ostro obsodil nedeljski napad na senatorja Vidali .ja ter naglasil, da se moramo ob tem novem do godku zamisliti in onemogočiti, da bi kdor koli poskušal doseči, v trenutku državniške šibkosti, oblastvene avanturistične cilje, ki jih demokratična vest nas vseh odločno zavrača. Medtem ko želim sen. Vidali ju, da bi čim hitreje okreval — je nadaljeval prof. Ribezzi — vabim vse demokratične sile. ki .jim .je do idealov preporoda in odporništva, naj se strnjeno zavzamejo za ohranitev svobode in za ustavitev sence nasilja, ki se čedalje bolj grozljivo razrašča nad našo državo. Država more in je dolžna zatreti brez vsakega odlašanja vsako obliko nasilja ter udariti po napadalcih in po tistih, ki jih k temu pripravljajo. V imenu komunističnih svetovalcev, ki so predsinočnjim vložili o tem vprašanju posebno interpelacijo, je nato spregovoril svetovalec Cuffaro, ki je naglasil, da se tudi ta napad uvršča med zločinska de jamja, s katerimi se italijanska buržoazna v bistvu upira izvajanju napovedanih reform, in to ob dobrohotni neprizadetosti policije in sodstva. Cuffaro je povabil vse demo leratične sile k skupnemu in stalnemu, ču.ječemu boju proti na novo porajajočemu se fašizmu. Predsednik deželnega odbora Berzanti .je nato povedal, da je s posebno brzojavko v svojem imenu in v imenu deželnega odbora izra zal solidarnost sen. Vidali ju in mu zaželel hitro ozdravitev. Deželni odbor ob tej priliki naglasa nujnost, je dejal Berzanti naj pristojne o-blasti čim prej odkri jejo in kaznujejo krivce ter ugotovijo razloge ter organizatorje napada. Mimo golega dogodka pa deželni odbor o-pozarja na nevarno naraščanja števila primerov nasilja in škvadri-stičnih posegov v politično življenje ne le v Trstu in Vidmu, ampak po vsej državi. Deželni odbor na merava zato nastopiti pri osrednji vladi z zahtevo, naj bi ta odločno zahtevala od vseh državnih organov, da poskrbijo za dejansko spo štovanje republiške ustave, obstoječih zakonov in drugih demokratičnih dosežkov. V rednem delu seje je deželni svet najprej obravnaval vprašanje avto ceste Videm - Trbiž; sledila je razprava o napovedani spel.javi nove cestne zveze čez prelaz Monte Croce Camico z Avstrijo; na dnevnem redu so bila nadalje vprašanje deželnega sedeža v Gorici, vprašanje «funkcionalnih avtonomij* v šti-vanski papirnici ter vprašanje tovarne «Friulgomma» v pordenon-ski pokrajini. O avto cesti Videm - Trbiž je na zahtevo svetovalskih skupin MF, PLI, KD, KPI spregovoril deželni odbornik za javna dela Masutto. Odbornik .je dejal, da se nova cesta nahaja na spisku avto cest, za katere mora biti razpisan ustrezen natečaj najkasneje do 30. junija 1972. Zavod za industrijsko obnovo IRI je sicer lanske .jeseni postavil pred medmihistrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE zahtevo, naj bd «prenesli» za nekaj časa gradnjo novih cest s tega spiska, ker da je zanje težko priti do ustreznih kreditov. CIPE je vprašal za mnenje ministrstvo za javna dela, ki še ni dalo odgovora. Med tem časom pa se je položaj na kreditnem trgu znatno izboljšal in vse daje misliti, da prvotni načrt ne bo v ničemer spremenjen. Deželni odbor pa bo vsekakor budno sledil razvoju dogodkov tako pri IRI, kakor tudi pri Cipe in pri samem ministrstvu za javna dela. V zvezi s cesto čez prelaz Monte Croce Čajnico pa je odbornik Masutto na ustrezni vlogi svetovalcev MF in KD pojasnil, da se pripravljalna dela nadaljujejo, ter da se bosta italijanska in avstrijska tehnična komisija sestali v aprilu. Tudi na ravni vlad bo prišlo v istem mesecu do sestanka na Dunaju, kjer bo z italijanske strani prisoten tudi podtajnik na ministrstvu za javna dela Zannier. Med tem se pripravlja tudi besedilo posebnega sporazuma o carinskem poslovanju obakraj bodočega predora. V zvezi s sedežem deželne uprave v Gorici, je odbornik Masutto izrazil mnenje, da se bo ta lahko začel graditi še v letošnjem maju. Sledila je razprava o težavah v obratu «Friulgonrrma», v katero je za deželni odbor posegel odbornik za industrijo Dulci. Precej živahno debato je sprožilo vprašanje »funkcionalnih avtonomij*, ki jih je ministrstvo za promet pred časom priznalo štivanski papirnici. Minister Viglianesd je namreč s tem izdal papirnici dovoljenje, da sme opravljati vsa dela v zvezi z izkrcanjem in vkrcanjem, skladiščenjem in drugačno manipulacijo blaga ob pomolu, ki ga bodo zgradili v okviru tovarne, z lastno delovno sito, in torej brez pomoči pristaniških delavcev iz Portorosege. Sindikalisti računajo, je v tej zvezi naglasil svetovalec Zorzenon (KPI), da se bo obseg zaposlenosti v tržiškem pristanišču vsled tega skrčil za okoli 30 od sto. Zorzenon je zahteval, naj se dežela zavzame za razveljavitev ministrskega odloka, toliko bolj, je dejal, ker bi to vprašanje pravzaprav spadalo v pristojnost ministrstva za trgovinsko mornarico (in ne ministr- (Nadaljevanje na 6. strani) lo pravo lice tržaškega mesta, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno za zasluge v odporniškem , gibanju Trst, pravi proglas, «odManja vsa škvadristična dejanja in prevratniške nakane fašistov*. Proglas so za antifašistični odbor podpisale članice: združenje kr- ščanskih delavcev ACLI, CGIL KPI, PSI, PSIUP, Gibanje za neodvisnost STO, Slovenska kultumo-go-spodarska zveza, zveza partizanov ANPI, ANPPIA, združenje bivših deportirancev ANED, ženska zveza SPACCINI NA VČERAJŠNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Hiter zaključek preiskave naj pojasni vse okoliščine Državni organi naj učinkoviteje delujejo proti škvadriz-mu — Sprejeti upravni sklepi o razsvetljavi na Krasu — Rimska komisija za krajevne finance črtala podporo Slovenskemu gledališču Župan Spaccini je sinoči, ob začetku seje tržaškega občinskega sveta, obsodil «podel napad na senatorja Vidalija, predstavnika komunističnega gibanja in znane o-sebnosti antafašističnega boja*. Takoj nato je Spaccini poudaril, da morajo oblasti, tudi zaradi političnih odgovornosti, ki jih je imel Vidali, nemudoma odkriti in kaznovati storilca, ugotoviti razloge napada in možne navdihovalce. «Zato pričakujemo hiter zaključek preiskave, da se pojasnijo vse okoliščine tega dogodka. Šele nato bomo lahko v celoti izrekli našo sodbo*, je nadaljeval Spaccini, istočasno pa dodal, da je ta dogodek potrdil zaskrbljensot zaradi vzdiuš- OBCINSKI ODBOR DOLINSKE OBČINE ogorčeno obsoja fašistični napad na velikega antifašističnega borca senatorja Vidalija, kateremu izraža čustveno solidarnost z željo po čimprejšnjem okrevanju POZIVA dolinske občane na budnost proti fašizmu in VABI da se v velikem številu udeležijo današnje enotne protifašistične manifestacije ob 18. uri na Trgu Goldoni. UDI, ARCI, mladi aklisti, ZKMI, mladinska zveza PSI, mlad. gibanje KD, mlad. gibanje PSIUP, Slovenska mladinska skupina, športna zveza UISP, Gibanje demokratičnih časnikarjev. Tudi SPZ poziva vsa svoja društva in njihove člane, naj se udeležijo antifašistične manifestacije, ki bo danes ob 18. uri na Trgu Goldoni Nadaljujejo se obsodbe porajanja fašizma in fašističnega izzivanja ter izrazi solidarnosti s senatorjem Vidalijem ter izvoljenimi predstavniki in upravitelji občin Ronke in Gradiška ter zastopniki strank in odporniških organizacij, ki so bili prijavljeni sodišču zaradi obsodbe fašističnih podvigov in zahteve po razpustu fašističnih polvo.ja-ških in političnih organizacij. Senatorju Vidali ju sta včeraj med drugimi poslala izraze solidarnosti tudi podpredsednik ministrskega sveta De Martino in vodja komunistične skupine v senatu senator Terradni. Tržaški federaciji KPI so poslali brzojavke z izrazi solidarnosti poleg onih, ki smo jih že omenili včeraj tudi deželni odbornik Cesa-re Devetag, pisatelj Pulvio Tomdz-za, pokrajinski tajnik KD Sergio Goleni, poslanec Corrado Betoi, deželni tajnik KD Giuseppe Tonuttd, deželni odbornik Prancesco de Carli, podžupan Lucio Lonza, pokrajinski tajnik PSDI de Gioia, predsedniki pokrajin iz Firenc, Bologne, Gorice ln Vidma, predsedniki deželnih odborov Umbrie in Emlltje-Romagne, študentsko gibanje iz Milana, kubanski veleposlanik v Rimu Salvador Vilaseca, grški protifašistični organizaciji PAM in EDA, Vsedržavno združenje španskih borcev, Enotni protifašistični odbor lz Milana itd. Sinoči se ie sestal občinski odbor občine Devin - Nabrežina, ki je nato izdal poročilo, v katerem pravi: «Občinski odbor Devin - Nabrežina, zbran na seji 16. t.m., prepričan, da tolmači čustva vsega občinskega sveta in demokratičnega ter protifašističnega prebivalstva občine, odločno obsoja podli napad na senatorja Vittoria Vidalija, ka teremu izreka polno solidarnost z željo, da bi čimprej ozdravel. Hkrati izraža upanje, da bo zahrbtni napadalec čimprej odkrit in izročen sodišču*. Sinoči .je bila tudi izredna seja občinskega sveta v Zgoniku, ki je razpravljal samo o nevarnem porajanju fašizma in o zadnjih fašističnih podvigih na našem področju ter o napadu na senatorja Vidalija. Po kratkem uvodu župana Josipa Guština in podžupana dr. Iva Godniča je občinski svet (KPI in Slovenska skupnost) soglasno odobril protestno resolucijo, ki jo bodo naslovili višjim oblastem in političnim strankam. V svojem uvodu je župan poudaril, da se je zgoniški občinski svet v šestih mesecih po (Nadaljevanje m S. strani) ja rastoče napetosti, tudi v tem delu države, id jo podžigajo nestrpnost, nasilja, zločini, škvadristična dejapja. Namen le-teh je prizadeti načela svobode, demokracije in omikanega sožitja, ki jih je povzdignilo odporništvo ln jih določa republiška ustava. Spaccini je tako nadaljeval: «Ta dogodek moramo obsoditi, ne glede na politične ideje žrtve napada, ker je Italija že preizkusila žalostno obdobje splošnega nasilja ln ker se noben državljan ne more čutiti varnega v svojih pravioah, ne glede na to, kateri ideologiji pripada*. Občinski odbor bo v tem smislu posredoval pri državni vladi v Rimu in vztrajal, naj «vsd državni organi delujejo tako, da se bo ustava zares izvajala, da bodo spoštovani veljavni zakoni in bo zaščitena demokracija*. To pa zato, da se odvrnejo poskusi ali strpnost pred avtoritarnimi pustolovščinami ali, še huje, obnavljanje fašizma. Župan je po teh Izjavah prešel k dnevnemu redu in s tem onemogočil svetovalcem, v tem primeru mi-sovcem, da bi še kaj dodali. Občinski svet je v nadaljnjem delu seje odobril več upravnih sklepov odbora. Med temi tudi sklep, da se japonskemu urbanistu Ken-zo Tangeju naroči študija o usklajevanju urbanistične ureditve Trsta z njegovimi gospodarskimi perspektivami. Sklep so svetovalci sprejeli z večino glasov, kritične pripombe pa je Izrekel komunist Cuffaro, po katerem je v kratkem času (do 30. junija) velo tvegano naročati tujim strokovnjakom usklajevanje neobstoječih teženj. Kako naj Tange usklajuje urbanistiko z gospodarskim načrtom, če ta ne obstaja ali je fallmentaren ,kot se to dogaja v Trstu, se je spraševal Cuffaro. Svetovalci so nadalje odobrili finansiranje okrepitve razsvetljave v nekaterih mestnih rajonih, naseljih in vaseh na Krasu. Izdatek znaša 450 milijonov lir, od katerih 75 za razsvetljavo pri Banih, pri Ferlugih, na Opčinah (Proseška cesta), v Trebčah, na Fadričah, na Katinari in v Lonjerju. Zadnji del razprave pa so posvetili razpravi, oziroma odobritvi, pripomb tržaške občinske uprave k sklepom osrednje komisije za finance krajevnih ustanov v Rimu, ki je iz proračuna črtala več postavk. Med temi sta tudi postavki 100 milijonov lir za mehanizacijo anagrafsidh uradov in postavka 20 milijonov za podpore gledališkim ustanovam, kar bistveno prizadene prav slovensko gledališko ustanovo, kar Je še posebej poudaril v svojem posegu socialdemokratski svetovalec Giorgio Oesare, medtem ko Je komunist Rossettl zahteval, naj se pripombe osrednte komi sl le za finance krajevnih ustanov prenesejo v pristojno komisijo, ki naj podrobno preuči možnosti, da se tem sklepam upre. Njegov predlog so zavrnili, na kar je večina sklep sprejela. Še ena nezaslišana sodna prijava Bralci se gotovo spominjajo, kako so, nekaj dni po znanih fašističnih izgredih 8. decembra lani, poskusili znani tržaški škvadiristi vdreti v sejno dvorano občinskega sveta. Podžupan Lonza je tedaj u-kazad, naj redarji takoj odstranijo izzivače iz občinske palače, kar so nekateri delavci zares storili. Ko so škvadriste (med njimi je bil tudi znani Sussieh) gnali po stopnišču je enemu izpod suknje padla na tla železna palica. Zaradi tega je Lonza javno izjavil, da je v imenu občine prijavil fantaline zaradi oboroženega napada na občinski svet. Pozneje je ta sklep potrdil tudi župan Spaccini, kateremu so dali tu di imena zlikovcev. Doslej ni še vesti o tem, če je sodna oblast sprožila proti tem škvadristom kazenski postopek, čeprav smo izvedeli, da zaslišujejo posamezne občinske svetovalce o okoliščinah tega vdora. Izvedeli pa smo za drugo prijavo ki je — spričo okoliščin — presenetljiva in nezaslišana. Po posegu nekih misovskih svetovalcev je namreč sodna oblast sprožila postopek proti pristaniškemu delavcu Capotortu, ki je kriv, da je «žalil javnega funkcionarja*. Javni funkcionar pa naj bi bil isti mlsovsld svetovalec, ki ga je delavec ogorčeno prekinil z medklicem. Iz več strani je prišla zahteva, naj bi tržaška občina zagotovila temu delavcu obrambo, saj je s svojim početjem samo storil to, česar niso znali narediti predstavniki sil javnega reda. S tem da je odvrnil, skupaj z drugimi, vdor fašistov v seino dvorano, ie le obranil čast tržaškega mesta, ki je odlikovano z zlato kolajno odporništva. Načelstvo openskega komisariata javne varnosti je prijavilo sodišču pod obtožbo, da je kršila družinske obveznosti 31-letno Ameiio Pic-ool por. Prischia, stanujoč v Gabrovcu. VČERAJ POPOLDNE Ukleti stavbe št. 31 v Ul. D'Alviano odkrit arzenal orožja in razstreliva V stavbi stanuje znani škvadrist Gianfranco Neami, ki je baje izginil brez sledu V vzdušju fašističnih izzivanj in napadov, je vsekakor značilna vest o najdbi večje količine orožja. Včeraj popoldne je namreč skupina agentov letečega oddelka tržaške kvesture previdno prišla v po slopje št. 31/2 v Ul. Bartolomeo D’Alviano, kjer je po kratki preiskavi odkrila v kletnih prostorih pravcat arzenal orožja in eksploziva. Med drugimi so agenti, ki so verjetno vedeli kaj jih čaka, odkrili 16 ročnih bomb vrste OTO v razmeroma dobrem stanju, 800 nabojev kal. 9 za brzostrelko, šest šaržerjev, od katerih dva brez nabojev, prav tako za brzostrelko, brzostrelkino kopito, plinsko bombo in kar 3,5 kg tritola. Agenti, ki so dali odpeljati orožje in eksploziv, ki bi bil lahko zelo nevaren v tako obljudeni stavbi, so nemudoma uvedli preiskavo, da u-gotovijo kdo je tako vnet «zbira-lec* orožja in za kakšno priložnost ga je spravljal. In glej slučaj... V četrtem nadstropju stavbe stanuje znani škvadrist Gianfranco Neami, ki je bil, če nas spomin ne vara, zapleten v atentate, ki so se v prvih mesecih 1962. leta vrstili dan za dnem na vilo pokojnega prof. Schifrerja, dalje na naš dnevnik, komunistične sedeže in krožke itd. Pod pritiskom javnega mnenja je tedaj policija s skrbno preiskavo razkrila tolpo fašistov, ki jo je vodil znani Ugo Fabbri in v kateri je bil tudi tedaj mladoletni dijak Neami, ki je bil junija istega leta obsojen na mesec dni zapora. Preiskovalni organi seveda predobro poznajo Neamija, zaradi česar so se hoteli »pogovoriti* z njim. Toda Neami se jim je pravočasno umaknil in prav gotovo bo skušal, vsaj dokler se ne >o zadeva polegla, zabrisati vse sledova za seboj. Toda znano je, da ima dobre prijatelje - somišljenike, zaradi česar verjetno iz njihovih ust ne bo težko izvedeti, kam se je skril. Življenjski jubilej - | Danes slavi svoj 86. rojstni dan draga mama in nona Marija Kralj roj. Obad iz Gabrovca. Še na mnoga leta ji želijo sin Cveto z družino, hčerki Marija in Albina z družinama in ostalo sorodstvo. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Včeraj-danes : Danes, sreda, 17. marca JERICA Sonce vzide ob 6.15 ki zatone ob 18.20. Dolžina dneva 11.57. Luna vzide ob 0.0 In zatone ob 7.58. Jutri, četrtek, 18. maroa EDVARD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11,1, najnižja 6,5, ob 19. uri 10,2 stopinje, zračni tlak 1002 stanoviten, brez vetra, vlaga 81 odst., nebo oblačno 2,2 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 7 stopinj- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. marca 1971 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 15 oseb. Umrli so: 35-letni Giovannl Cri-sma, 85-letnl Giovannl Dubaz, 76-letnl Emilio Sebastjani, 64-letni Gu-glfelmo Weldln, 74-letnl Karel Možina, 72-letna Santa Brlghl vd. Gal-lopln, 84-letna Maria Plppan por. Gamlsel, 781etnl Giovannl Mosatto, 71-letna Ida Tribuson vd. Bari, 57-letna Angelina Picooli por. Zanco-natf, 49-letna Anna Goruppt vd. Scharf, 93-letna Ida KOnlch, 41-letnl Giovannl Miani, 86-letna Anna Vi-dulich vd. Bon, 69-letna Marina Stuper por. Grl sani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Gtacomo 1, Grtgnolin, Trg Vtrgllio Glorrl 1, Al due Mori, Trg Unltk 4, Al S. La renzo, Ul. Soncinl 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul Oommerolale 26, Rossettl-Emlll, Ul. OombI 19, Al Samari tano, Trg Ospedale 8, Tama ro & Neri, Ul. Dante 7. Slovensko gledališče v Trstu Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih Danes, 17. t. m. ob 20.30 v PROSVETNI DVORANI NA OPČINAH v petek, 19. t. m. ob 18. uri v ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA v soboto, 20. t. m. ob 20.30 (Red A) v nedeljo, 21. t.m. ob 16. uri (Red OKOLIŠKI) Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah ln praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. PD IVAN GRBEC v Skednju priredi danes, 17. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA Vabljeni 1 Vstop prost! GLASBENA MATICA — TRST V četrtek, 18. marca ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA JOŽE POGAČNIK FRANJO BREGAR ALOJZ ZUPAN JOŽE BANIC JOŽE FALOUT flavta oboa klarinet fagot rog Na sporedu bodo skladbe J. Chr. Bacha, J. Haydna, G. Rossinija, L. Maričeve, D. Milhau-da in J. Iberta. GledaUšča ( VERDI Nadaljuje se prodaja vstopnic za zadnjo premiero operne sezone 1970/71, ki bo v soboto ob 20.30 za red A v vseh prostorih. Na sporedu bo Musorgskega operi «Hovanščina» pod vodstvom jugoslovanskega dirigenta Oskarja t™-nona, stalnega dirigneta in direfr torja ljubljanske filharmonije-glavnih vlogah bodo nastopili N* cola Ghiuselev, Raffaele Arie, b cia Cappellino, Giuseppa Botta Piero Filippi, Giampiero Malaspma. Maria Grazia Allegri, Aldo Berto” ci, Vito Susca, Paolo Mazzotta, Mochiutti in Ehizo Viaro. Turn^f žAja ln koreografija bosta v roKW jugoslovanskih umetnikov Mlad Sabliča in Dimitrija Parliča- scene Nocila Benois. Sodeluje balet beograjske dP®* s prvo plesalko Lidijo Pilipeh“°- POLITEAMA ROSSETTI Po odlično uspelih nastopih * raznih deželnih središčih ho o«5 nes naprej v Politeama Rossettl programu sedma abonmajska P®*” stava Teatra Stabile Goldoni] ^ komedije «Le masserre* v re?L Giovannija Folija, s scenami to _ stumi Sergia d’Osma ln glasbo _ ria Bugamellija. Nastopaj«* betta Bonino, Lidia Braico, G*® Carrara, Donatella Ceccarello, ciano D’Antoni, Franco Jesuruffli Mimmo Lo Vecchio, Anna Maesjpi Saverio Mariones, Ariella Regg1 > Gianfranco Salet-ta, Lino Savori® in Giorgio Valletta. Asistent rt®* Orazio Bobbio. Za današnjo predstavo ob 20 so prostori, ki niso rezervira® abonente na prve predstave, na ri£ polago abonentom drugih kat®s” rij. Rezervacija in prodaja vstop1®" v Pasaži Protti tudi za Preds;fr v četrtek zvečer, v petek popow®£ v soboto zvečer in v nedeljo P0-poldne ln zvečer ob 21. url. Ponovitve v Politeama se bodo nadaljevale do 28. t. ®- SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 17. OBČNI ZBOR ki bo v SREDO, 31. marca 1971 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. url v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9/1. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Tajniško poročilo. 4. Poročilo vodje smučarskega odseka. 5. Blagajniško poročilo. 6. Razrešnica staremu odboru 7. Volitve. 8. Razno. Kino nzet*'5*’ Lan«50 Ah' Razna obvestila Klub zamejskih študentov v Ljub-ljani priredi 20. t.m. brucovanje na Rožniku. Vabljeni! • « » ODBOR ZDRUŽENJA STARŠEV DIJAKOV DRŽ. ZNANSTVENEGA LICEJA «F. PREŠEREN* bo Imel redno sejo danes, v sredo, 17. t.m. ob 19. uri v šoli na Vrdelski cesti. Odborniki, pridite zanesljivo! ---------V Včerajšnji devizni tečaji: Ameriški dolar 618,— Kanadski dolar 590.— Brit Sterling 14?5,— Svic. frank 142,— Franc, frank 110,— Belg frank 12,— Hol. florlnt 172,— Nemška marka 170,— Avst šiling 24,— Dinar veliki bankovci 38,— Dinar mali bankovci 39,— Darovi in prispevki V počastitev spomina pok, Ivana Marije Kjudira daruje Janko Ban 1000 lir za Glasbeno matico. Namesto venca na grob matere profesorja Svetka SKOKA so zbrali kolegi ln celotno osebje vsoto 19.500 lir v korist šolske blagajn^ u/Mtedjišča A. M Slomška v Trstu. SOŽALJE Prosvetno društvo »SLOVAN* iz Padrič Izreka globoko sožalje članici ln pevki Jelki KR1ŽMANCIC in sorodnikom ob smrti očeta Franca Gregoriča. Im pero 16.30 «La carica del Kmetijska zadruga v Trstu nlzira 19. marca, ob priliki TIieJpf rodnega velesejma, enodnev® v Verono. iJl Vpisovanje v uradu zadrug® Foscolo 1. ^ Slovensko planinsko društv° ^ vešča udeležence tridnevnega tp. ta v Misurino, da bo odhod 1 ob 6. url zjutraj od začetka Fablo Severo. ^ Kmetijska zadruga iz Trst* ^ roča urnik za Izlet v Vero®*.^-19. t.m.: ob 5.50 odhod s dan, ob 6. Ul. Flavta 62 clo Ingrassta ter E. Fenec EXCELSIOR 16 00: «Colpo zla«. Kriminalka v barvan^,n® PRINCIPE 17.30: «Arabella». Llsd. Barvni film. ■Voki (iortru sttP \ SOČA (Nova Gorica): ttPep^'^ * tn trepet«, nemški barvni ob 18. ln 20. sjc"’ KANAL: «Rafali skozi amer. barvni film — ]lca ^ SVOBODA (Šempeter); «1**, fU® motorju«, ameriški barvn ob 18. ln 20. DESKLE: «Che Guevara”' j9>). j barvni film — ob 17 in SEMPAS: »Nepokorni ^ v preiskavi«. It. barvni ob 20. url. RENČE: «Wllly boy». amCT' 1 ni film — ob 19.30. ^ \ PRVAČINA: «Skrivnostnl ' ' 101», angl.-Jap. barvni ob 19.30. ! DEŽURNI LEKARNI V GORICI » V Gorici Je danes res, ponoči dežurna lekarna Corso Italla 89, tel 2443. V TR2IČU Danes ves dan ln PCP žurna lekarna San Nlobb ijfiP vettl, UL X. magglo 94, ^ folMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. marca 197t KOLESARSTVO MILAN-TURIN V odsotnosti najboljših je bil prvi G. Pintens 11 čili eni sso- Go- sta- Z voj lflli ijne >ža- adl MILAN, 16. — Kljub odsotnosti ’e'saterih najpomembnejših kolesar-■*vi je tudi letošnja dirka od Mi-^ do Turina zbudila dokajšnje Rimanje. Odsotnost Merckxa, Petaina, Janssena, Bitossija in ne-®terih drugih je treba pripisati gtoovi udeležbi na bolj znani dirki •Uiz-Nica. V njihovi odsotnosti se * na.ibolje odrezal Belgi.jec Georgi Pintens, Id .je prispel prvi na Vrstni red na cilju: ^oorges Pintens, ki je prevozil km dolgo progo od Milana Jo Turina v 5.14'55” s poprečno hitrostjo 39,936 km na uro \ dolini JJagtmans Marinus ■ Boifava ■ Maggioni !' l&n Lint 22” zaostanka ■fblidori 25” S Jfoser Aldo •;*an Springel ; ■ Sercu Patrick 35” i ?andegu 50” h ?allens j:^tto i’20” dB Ul zs- za- lan- redi ai& 3 \ rtefc I P* ŠN° 20.30 d«* na«1 Š«» icn-rimi Prijateljski nogomet Odlična igra Grahonje v tekmi Piran-Breg - BREG 2:3 (1:1) ^EG: Favento, Bordon, Čuk, Po-f' Vatta, Race, Zonta, Menar-' Mikuš, Vižintin, Grahonja. [PRELCI: v 12. min. p.p. Graho-'J23. min. Jankovič; v 10. min. 7,'. Raravanja, v 14. min. Zonta, ■ toin. Grahonja. je od začetka do konca tek-L spremljal prijateljsko srečanje t Piranom in Bregom, ki so ga i na igrišču pri Belem kni-tad Piranom. Piran je solidna enajsterica, ki igra v primorski ligi (nekakšna naša prva kategorija) zato nismo preveč pričakovali od Brega. Brežani so takoj pokazali, da so vzeh tekmo zelo resno. Pognali so se v napad in v 12. min. je Grahonja na Vižintinovo podajo krasno z glavo preusmeril žogo v vrata. V 23. min. so Pirančani izenačili s Karavanjo. Do konca polčasa je Piran napadal in Breg je odgovarjal s hitrimi protinapadi. V drugem polčasu je spet napadal Piran in v 10. min. prišel do zadetka z Jankovičem, ki se je polastil žoge, katero je Vatta slabo odbil. Kazalo je, da bo Piran prevzel vajeti igre v svoje roke, a gostje so krepko in požrtvovalno reagirali in izenačili v 14. min z Zonto po krasni podaji Vižintina. Šest minut kasneje je odlični Grahonja zopet z glavo ukanil vratarja po podaji Bordona. Najboljši na igrišču je bil gotovo Grahonja, ki je poleg tega, da je dosegel dva gola, odlično gradil brežanske napadalne akcije. IST NOGOMET MADRID, 16. — Dva tisoč španskih navijačev se bo podalo v Moskvo ob priliki mednarodne nogometne tekme med Sovjetsko zvezo in Španijo, ki bo 30. maja. Tekma bo veljavna za pokal narodov. j^Učarski odsek SPDT orga-. ob priliki velikonočnih Umikov, 10., 11. in 12. apri- SlftCARSKI TEČAJ na GOLTEH (Celje) 118 13.500 lir vključuje: pre-z avtobusom, prevoz z UMtfNV vrli A N Ji NOGOMET Zarja - NK Jadran 1:1 (0:0) ZARJA: Turko (Babuder), S. Križmančič, S. Metlika (D. Metlika), Primožič, V. Križmančič,' Bal-dassin (Grgič), Komar, Pasqualis, Žagar, Rismondo, Kalc. JADRAN: B. ^ Piciga, Kodarin, Pohlen, Stepančič, Primožič, Lazar, Prašnikar, Fortuna, Marjan, Ser-gas, Bertok, Furlanič, (Piciga Z.). Zarja je nedeljski počitek izkoristila in odigrala prijateljsko tekmo z Jadranom iz Dekanov. Rezultat 1:1 je pravilen. Bazovci niso pokazali kdo ve kako borbeno igro. Poleg tega pa so zapravili vrsto ugodnih priložposti. Jadran se je izkazal kot enakovreden nasprotnik, ki je od časa do časa prikazal leno in učinkovito igro in bil večkrat nevaren. Škoda, da je ves drugi polčas deževalo in je dež motil potek tekme. Oba gola sta padla v drugem polčasu. Najprej je v 30. min. bil uspešen Bertok, le minuto kasneje je pa Kalc, ki je letos najboljši strelec Zarje, izenačil. Po tekmi so se gostje na povabilo domačih nogometašev podali v bazo viški prosvetni dom na zakusko. V medsebojnih prijateljskih pogovorih so nogometaši iz Dekanov povabili Zarjo na povratno tekmo. Ob tisti priliki bodo peljali goste na ogled tovarne Tomos in obisk koprskega pristanišča. Bazovici so vabilo z veseljem sprejeli. NAMIZNI TENIS NA DEŽELNEM PRVENSTVU TRETJEKATEGORN*eV Ukmar (Sokol) deželni prvak Miličeva (Kras) na drugem mestu Na deželnem prvenstvu tertjeka-tegoroikov je Sokol ponovil uspeh, ki ga je dosegel že na pokrajinskem prvenstvu, ko je na prva. štiri mesta uvrstil kar tri svoje igralce. V nedeljo je Peter Ukmar osvojil naslov deželnega prvaka, Just Fabjan pa se je uvrstil na odlično tretje mesto. Ukmar je s tem uspehom potrdil, da se nahaja v dobri formi in je že dosegel zadovoljivo stopnjo zrelosti. Fabjan je s tretjim mestom dokazal, da njegov naslov pokrajinskega prvaka ni nezaslužen. Skupno je nastopilo 28 tretjekate-gornikov iz Trsta, Vidma in Gorice. Barve Sokola sta poleg Ukmarja in Fabjana branila še Cattonar in Radovič, katerima sicer ni uspelo kvalificirati se za državno prvenstvo, toda vsekakor nista razočarala. Mladi Radovič je klonil Goričanu Car-liju šele v petem setu zanimivega srečanja, v katerem je bil stalno Mladinska odbojkarska šesterka nabrežinskega Sokola je morala v nedeljo kloniti pred OMA ■niiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimigi,,,, nmnHmnMHnnnHiHimMmimnnmmumHmHHniHMHiiiiiinminnnnnnnminnnnunnHnnnnmunnninnniiiiiiiiiniiunuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii V NARAŠČAJNIŠKEM nogometnem prvenstvu -----------------------------------------------------------.----------------- y PRVENSTVU DECK0V Napada Gaje in Brega premalo učinkovita BREG — OLIMPIA GRETTA 0:0 predvsem zaradi neučinkovitosti ;»ico, bivanje v samostoj- depandansah (hrana v ho- - oddaljenem 50 m), pen-smučarski tečaj, neorae-,, uporaba vlečnic in sedežih Za tekmovalce poseben psovanje v Dl. Geppa. t) do ' »Jarca. Ob vpisu naj izlet- položijo polovico vpisni-°stalo polovico v teku me- marca MILAN, 16. — Mednarodnega tekmovanja v umetnostnem drsanju za ženske mladinske ekipe, ki bo od 19. do 21. marca v Meranu, se bo udeležilo 10 reprezentanc. Država, ki bo zmagala bo osvojila meranski spomladanski pokal. Tekmovanja se bodo udeležile naslednje reprezentance: Nizozemska, Poljska, Avstrija, Finska, Zah. Nemčija, Jugoslavija, ČSSR, Švica, Velika Britanija in Italija. iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii V NOGOMETNI TEKMI NAJMLAJŠIH V GORICI BREG: Ota C., Slavec, Bržan, Samec, Žerjal, Pavletič, Predonza-ni, Lovriha M., Kocijančič, Saksida, Strnad. OLIMPIA G.: Savio, Coslovich, Epifanio, Clocchiatti, Bianchin, Peric, Civillia, Rosset, Ciani, Catta-ruzza, Scacciati. Srečanje med Bregom in Oliimpio z Grete je imelo dve lici: v p.p. je rahlo prevladovala Olimpia, v d.p. pa Breg. Do izrazite premoči enega od obeh moštev pa ni prišlo, Goričani premagali enajsterico Brd BRDA T GORICA 0;41 SODNIK: Dušan Škorjanc. BRDA (Števerjan): Černič K., Černič M-, Škorjanc M., Škorjanc S., ' Srebernič, Maraž, Feroleto, Pintar, Mužič, Becciu. GORICA: Cotič M., Cotič Š„ Kont, šošol. Mozetič, Sirk, Klanjšček. Kalcij. GOLI: Kalcij tri gole. Šošol en gol. i Naraščajniška nogometna enajsterica Brd iz števerjana iSeral je sedel v naslanjač, sklenil koščene roke in za-' dvoriti. ?°slušajte, Wolf. Imam vas za enega izmed redkih, za fc menim, da je vredno z njim govoriti več, kakor bujno potrebno, da me lahko razume in da je spoji ; Ustvarjalnega uresničevanja mojih zamisli. Večina dru-ij^ka povelja. Nobene spodbude, razen kakšnih neumnosti jcbovoljnosti, ki pa so nam bolj v škodo kakor v korist. traJi L,i čas obupujem tudi nad vami, Wolf, ki vam nekateri n * V°’ da ste tovarna idej vseh mogočih kalibrov. Resno irih v vaše ideje. So kakor granate brez vžigal in^ tudi ;rc*> i to slepo, brez učinka,» je govoril general z razdraženim 30- I Zadovoljnim glasom. «Ali niso te ugotovitve, ki sem 1 t sestanku nanizal in ki jih tudi vam sedaj zelo obzirno ^ porazen občutek za nemškega oficirja? Žalostno • ^ Vam moram priznati, da se stvari razvijajo precej dru- fnuRot smo si jih zamislili. In sedaj naj ugotavljamo krivce. 1 .Vi ste inteligenten in zvit človek. Vidim vam v dušo, \51 mislite. Naj se izkašlja? Popadlo ga je, rfab dan bi na5 pritisnil, da bi zadnja kaplja pritekla iz nas, !| tla naš račun nabral priznanj in odlikovanj. Ni mu do-i ^ je general. Tako nekako mislijo tudi drugi ta poleg mislijo: pomiril se bo in jutri bo spet vse dobro, po 3- Toda motite se! Vi in drugi,« je dejal preteče. iiJjhes sem mislil zares. To povem vam. Drugi pa bodo k111 na lastni koži. Sit sem podpisovanja smrtnih obsodb ^iRlaoij anonimnih sovražnikov. Streljanja talcev, te po-1 ^ naš neuspeh, mora biti konec, čeprav nobenega, id i »to ustrelili, ni škoda. Hočem vojaških uspehov. Pritisnil \7>h, vse od kraja, da boste scali kri! Ali verjamete ali it J® premolknil general in globoko zajel sapo. Na njego-(vtodem, ozkem obrazu so se zarisale trmaste gube. I0*. gospod general! Da, gospod general!« je pritrjeval k'•Pravilno, gospod general. Pričakoval sem, da morate nolrnf (nlrccra kot stp Sl Zamislili. V nedeljo je bila na igrišču Katoliškega doma v Gorici zaključna tekma med naraščajniškima ekipama Brd iz Števerjana in Gorice. Preteklo nedeljo so namreč že odigrali dve tekmi med temi dvemi moštvi. V prvi, na dvorišču Katoliškega doma, so zmagah Štever-janci z rezultatom 4:2, drugo, na Formentinijevem igrišču v Štever-janu, pa so osvojili Goričani z rezultatom 2:0. Tako sta se ekipi v nedeljo spoprijeli v tretje in so Šte-verjanci odšli domov praznih rok. Sicer moramo povedati, da je manjkal eden najboljših igralcev, Rinald Dornik. Moramo tudi zapisati, da so Števerjanci prikazali lepo igro, morajo pa več vaditi, da bodo igrah bolj organizirano in ne vsak zase. Goričani so vseskozi pritiskali in njihova dobra igralca Kalcij in šošol sta kar štirikrat potresla Ma-raževo mrežo. MATE POPRAVEK V nedeljski številki smo objavili slike zmagovalcev pokalov s 5. zimskih športnih iger. Ob tisti priliki smo napisali, da je zmagovalec med člani, Lucijan Gulič, osvojil pokal SPDT, kar ni točno, ker je bil to pokal tvrdke Velox. Bralcem se za to pomoto opravičujemo. beh napadov. K slabi igri je seveda nedvomno pripomoglo dejstvo, da je padriško igrišče v zelo slabem stanju. Moštvi sta si bili torej enakovredni, čeprav je Breg igral v okrnjeni postavi. Enakovredni pa sta si bili tudi v negativnem smislu: obe sta namreč silili z žogo po sredini igrišča, ki je bila v najslabšem stanju. Lahko še povemo, da je bilo brežansko moštvo precej pomlajeno in so se mladi, posebno Pavletič, dobro izkazali. O poteku tekme še to, da je bil obračun kotov v korist Olimpie, kazenskih strelov pa v korist Brega. IST LIBERTAS TS — GAJA 3:1 GAJA: Moro (Renato Kralj), Milkovič, Bruno Križmančič, Darij Križmančič, Marc, Grisoni, Berto-ni, Iztok Grgič, Mario Milkovič (Brass), Josip Križmančič, Ražem. Naraščajniška nogometna ekipa Gaje je v nedeljo doživela poraz na lastnih tleh proti močni enajsterici Libertasa iz Trsta, Jd je trenutno prva na , jestvid. Tudi tokrat so naši nogometaši., v glavnem zgubili zaradi neizkušenosti, kajti v prvem polčasu so bili vseskozi enakovreden nasprotnik gostom. Prvi; del igre se je namreč zaključil pri stanju 1:1. Gol za gajevce je dosegel Iztok Grgič, ki je ugnal vratarja gostov kar iz kazenskega strela. Morda je žogo potisnil v lastno mrežo celo vratar gostov. V drugem polčasu pa so se nogometaši Libertasa razigrali in dosegli so še dva gola. Gajevci pa niso znali odgovoriti in tekma se je tako končala pri izidu 3:1 v korist gostov, ki so tudi v nedeljo potrdili, da so tehnično in telesno dobro pripravljeni in prvo mesto na lestvici tudi zaslužijo. Gaja je ponovno pokazala svojo neizkušenost, kajti le tako si lahko razlagamo spodrsljaje v obrambi in negotovost na sredini igrišča. Sicer pa predstavniki društva in požrtvovalni trener Fajdiga niso takoj, pričakovali izrednih rezultatov. Glavno je, da fantje igrajo in vestno trenirajo, uspehi pa bodo z nenehnim in požrtvovalnim delom gotovo prišli. Gajevci bodo ponovno igrali v petek, 19. marca 1971, in sicer na igrišču pri Sv. Sergiju proti tamkajšnji ekipi, ob 10.30. b. I. Colja in Klobas najboljša v ekipi Poraz Bora B in Poleta LOS ANGELES, 16. — Argentinski boksar težke kategorije Oscar Bo-navena se je lažje poškodoval v prometni nesreči v Los Angelesu. V nedeljo se je začelo košarkarsko prvenstvo dečkov. V tem prvenstvu nastopajo tri slovenske . e-kipe. V prvem kolu je zmagal le Bor A, ostali ekipi, Bor B in Polet, sta bili poraženi. BOR A — SABA 47:30 BOR A: Colja (k) 15, Kolbas 26, Bertok 2, Vatovec, Ervin Žerjal 2, Ražem, Peter Žerjal 2. SABA: Parisi 4, Spalletti, German 2, Mecchi, Pisetta, Checchi 6, Švara 6, Ferluga, Potocco (k) 10, Tosolini. SODNIK: Pisani iz Trsta. PROSTI METI: SABA 2:4, Bor A 1:2. Igralci prve ekipe Borovih dečkov so v nedeljo dosegli pomembno zmago v gosteh pri moštvu SABA. «Plavi» so tako na tujih tleh odpravili enega najnevarnejših tekmecev za prvo mesto. Frizzatijevi dečki, čeprav nizke postave, pa i-majo tako osebno tehniko, da lahko premagajo na lastnih tleh vsako tržaško peterko svoje kategorije. Bobovci v nedeljo niso začeli naj-bolje-.- Igrali so živčno in niso znali izkoristiti svoje telesne premoči. V tretjem in četrtem delu igre (v tem prvenstvu namreč igrajo štiri četrtine po 8 minut) pa so le razumeli, da je treba podajati visokima igralcema Klobasu in Ražmu. Zlasti Klobas je bil za domačine skoraj neustavljiv, saj je sam dosegel kar 26 točk in je bil tudi v obrambi pri prestrezanju odbitih žog najboljši. Vseeno pa je bil najboljši v Borovih vrstah kapetan Colja, ki je v kočljivih minutah znal urediti igro svojih tovarišev in je tudi dosegel lep osebni izkupiček 15 točk. Igralci SABA so odlično tehnično pripravljeni, a so prenizki. SERVOLANA — BOR B 62:11 SERVOLANA: Bresovez, Tedesco 3. Bacchia 21, Semenich 5, Giaco-mini 4, Sancin 18, Capello 11, Lo-renzoni. BOR B: Siega, Trampuš, Oblak, Mikac, Ivan Kuret 7, Perco, Vato-vani, čok (k) 4, Gombač. SODNIK: Pojazzi iz Trsta. PROSTI METI: Servolana 5:20, Bor 1:4. Dečki druge Borove ekipe so v nedeljo z veliko razliko klonili bolj izkušeni Servolani. Borovci so se sicer požrtvovalno upirali, nikdar pa niso bili telesno (in niti tehnično) kos nasprotniku, ki je nizal koše kot na tekočem traku. Poleg tega pa je bila ta tekma krstni nastop za naše mlade košarkarje, katere je v uvodnih minutah zajela razumljiva trema. Nato so si nekoliko opomogli, a zaman. Servolana je bila premočna. Najboljša v vrstah Bora sta bila Čok in Ivan Kuret. V vrstah Ser-volane pa sta se izkazala Bacchia, ki je bil najboljši strelec v tem srečanju in Sancin. LLOYD ADRIATICO — POLET 62:18 POLET: Marko Sosič 4, Rudi Tau-čer, Pavel Sosič 4, Loris Tavčar (k) 2, Ivan Sosič, Malalan, Kalin, Guštin, Purič, Edi Sosič 6. PROSTI METI: Polet 2:4. Poletovri so odigrala svojo prvo prvenstveno tekmo na lastnih tleh proti močni peterki Lloyd Adriatica. Glavni junak tega srečanja je bil bivši italijanski reprezentant v minibasketu Oeser, ki^.je biL.za naše požrtvovalne košarkarje neustavljiv. Oeser je namreč lovil vse odbite žoge v obrambi in napadu ter je bil poleg tega tudtoneustavljiv pod košem. Poletovci so se morali tako izredno potruditi, da so se izmikali dolgim rokam tega velikana, ki je praktično ustavil sleherni napad domačinov. Ko pa je v četrti četrtini Oeser zapustil igrišče, so naši košarkarji le zaigrali sproščeno in so tudi dosegli kar 14 točk. b. L v napadu. Tudi Cattonar ni irsel sreče. Potem, ko je v petih setih premagal istega Carlija, je v osmini finala zgubil proti Pianiju. Pozneje se je udeležil izločilnega turnirja za peto mesto, ki bi mu še zagotovilo uvrstitev za državno prvenstvo, vendar je v zadnji tekmi klonil Bressanu. Prej pa je še premagal močnega Venutija. Glavno besedo sta zopet imela Ukmar in Fabjan. Edini, ki se jima je lahko uspešno zoperstavil, je bil Sergio Birsa, ki že več kot deset let nastopa v tretji kategoriji in se je še vedno izkazal kot izredno nevaren nasprotnik. Najbolj zanimiva je bila polfinalna tekma med Fabjanom in Ukmarjem, ki sta jo v glavnem odigrala v protinapadu. Oba igralca zelo dobro obvladata hitri protinapad z močnimi zaključnimi udarci in znata tudi odlično uporabljati top-spdn. Zmaga je bila do konca negotova. Ukmar je sicer nekoliko močnejši od Fabjana, vendar se slabo znajde v hitri igri. Razen tega se oba igralca zelo dobro poznata, tako da med njima ni bilo nobene razlike. Kljub temu je bil Ukmar v zadnjih dveh setih bolj zanesljiv in se je s to zmago uvrstil v finale. Finalna tekma med Ukmarjem in Birso, ki je medtem z lahkoto odpravil Archidiacona, je bila izredno napeta in dramatična. Prvi set je brez posebnega napora osvojil Birsa, v drugem in tretjem pa je Ukmar odločno napadal in pustil nasprotnika na 10. V tem prvem delu se ni dogodilo nič razburljivega. V četrtem setu je Ukmar začel nekoliko slabše. Pri stanju 8:6 za nasprotnika je prišlo do krajše diskusije 5 sodniki, ki niso hoteli šteti napačnega servisa Birse. Po tej prekinitvi je naš igralec popolnoma popustil in gladko izgubil set. V petem, odločilnem setu sta oba nasprotnika izmenoma vodila za nekaj točk do stanja 21:20 za Ukmarja. Tu je zopet prišlo do daljše prekinitve, ko je Birsa zahteval, da se točka ne šteje v korist Ukmarju, ker ga je nekdo iz občinstva z glasnih klicem zmotil in povzročil njegovo napako. Po več kot polurnem premoru je bil njegov pismeni protest zavrnjen in igro sta v izredno napetem ozračju nadaljevala v popolni tišini. Še nekaj obojestranskih napak in Ukmar si je končno le zagotovil prednost dveh točk in zmagal s 25:23. Ni treba poudariti, da predstavlja , za Ukmarja osvojitev .naslova deželnega prvaka njegov največji dosedanji uspeh, za Sokola pa sad resnega dela, ki je v letošnji sezoni dalo društvu marsikatero zadoščenje. Izidi: Carli - Radovič 3:2 Fabjan - Lucchina 3:0 Cattonar - Carli 3:2 Ukmar - Marrandino 3:0 Archidiacono - Cattonar 3:2 Fabjan - Piani 3:2 Ukmar - Bressan 3:0 Polfinale: Birsa - Archidiacono (10, 10, 18) Ukmar - Fabjan (—15, 18, —17, 12, 14) Finale: Ukmar - Birsa (—10, 10, 10, -9, 23) Končna lestvica: 1. Peter Ukmar (Sokol) 2. Sergio Birsa (CGS) 3. Just Fabjan (Sokol) Popoldne se je v telovadnici zavoda ENAOLI takoj po zaključku moških tekem začelo deželno prvenstvo za tretjekategornice, na katerem so nastopile tudi igralke Krasa. Med najboljšimi sta tokrat manjkali Gea Polli in Nerina Zoroni, zato vstop v finale za Miličevo ni predstavljal nobenih težav, čeprav zaradi prevelike živčne napeiostl ni igrala najbolje. Od ostalih dveh igralk Krasa se je samo Vilma Širca uvrstila za državno prvenstvo. Prvo tekmo je sicer zgubila, toda ker je za državno prvenstvo v naši deželi na razpolago 10 mest, se je lahko udeležila turnirja za deveto in deseto mesto, kjer je z 2:1 premagala Prez-zijevo. Tudi Darja Kobal je že v prvem kolu zgubila z Etto Marici, vendar je pokazala boljšo igro kot v zadnjih srečanjih. Sedaj že dobro «pim-pla» in tudii napada, čeprav še vedno zagreši mnogo nepotrebnih nar pak. Kljub temu bo tudi ona odpotovala v Fiuggi na državno prvenstvo, ker se je že kvalificirala na turnirju za mladinke. Hauserjeva je brez težav prišla do finala. Tudi ona je bila precej živčna. V finalni tekmi sta bili tako Miličeva kot Hauserjeva zelo previdni in sta čim manj tvegali. Prvi set je z lahkoto osvojila Sonja Milič, nekoliko tudi s «pomočjo* nasprotnice, ki je zgrešia zelo mnogo lahkih žogic. V drugem in tretjem setu je bila naša igralka vedno v vodstvu, vendar ga nikoli ni mogla obdržati do konca. V zadnjem setu je že vodila s 16:9, a je dopustila, da je Hauserjeva izenačila na 20:20 in pozneje zmagala s 26:24. Drugo mesto Miličeve vsekakor ni neuspeh, posebno če pomislimo, da je že vse leto vedno med prvimi v deželi, z malo sreče pa bi lahko tudi tokrat premagala Hauserjevo. Izidi: Marici - Kobal Širca - Prezzi Milič - Prezzi Polfinale: Hauser - Grion (19, 18) Milič - Colautti (14, 16) Finale: Hauser - Milič (—13, 20, 24) Lestvica: 1. Flavia Hauser (ARAC) 2. Sonja Milič (Kras) 3. Nadja Grion (Julia) 4. Donatella Colautti (Fari) 2:1 2:1 2:0 2:0 e. b. V naraščajniškem nogometnem prvenstvu sta se v Padričah pomerili ekipi Gaje in Libertasa 19’30. iVlJ^ to*? .Z1&’ 733# | nekaj takega, kot ste sl zamislili. Čudil sem se va- h&o trpljenju.« ^“ro je vedel, kakšen način pogovora Je generalu vš:č, kdaj naj pritrjuje to kdaj posluša. Danes je bil posebno razdražen to zaslutil je, da mu je v tej jezi lahko resnično nevaren. Sklepal je, da jih je moral dobiti pod nos iz Berlina. General pa je nadaljeval razočarano, kot bi se smilil samemu sebi: «Kaj si dovolijo ti ljudje z menoj, Izrabljajo mojo dobroto to uvidevnost. Skrivajo se za mojim imenom. Na moja pleča nalagajo odgovornost za svojo lenobo. Pri tem pa pozabljajo, da sem višji vodja SS, general policije, to da jim lahko polomim vratove. Razumete, Wolf, kar je preveč, je preveč. Prisilili so me, da bom najstrožje ukrepal. Pomislite, gospod major, poročila o uspehu novembrske ofenzive skoraj nisem upal poslati naprej, ne da bi ga spremenil, Vi najbolje veste, kako je bilo zlagano .Ko bi bili vsi civilisti, žene, otroci in starci, kar ste jih pobili to požgali, komunistični borci, bi bilo to bore malo. Vojaške enote pa so se izmuznile to nam zadale hude izgube. Sama sebi, gospod major, ne bova lagala,« je rekel general to umolknil, na obraz pa so mu legle tragične sence. Wolf je spoznal, da je prišel primeren trenutek, da bi ga potolažil to mu previdno pokadil, ker je bil prepričan, da general ni bil še nikoli gluh za diskretno pohvalo. «Oprostite, gospod general. Zdi se mi, da je bila ofenziva zasnovana odlično to velikopotezno. Pomanjkljivosti so bile v tem, da nekatere komande niso izpeljale svojih nalog ta ofenzive niso razvijale v smislu vaših povelj. Vsem tem ljudem zamerim. Podcenjujejo sovražnika ta premalo resno jemljejo povelja.« Za hip je preletel generalov obraz samovšečen ta veličasten nasmešek, ki pa je takoj izginil. «Res je, niste pa samokritični. Zato vam moram izprašati vest. Tudi vaši agenti in vrinjenci niso izvršili svojih nalog. Delajo slabo. Ne velikopoteznih uspehov, poročila prepozna, akcije z žrtvami! Več sem pričakoval od posebnih pooblastil, ki vam jih dajem! Še to naj dodam: situacija v Italiji ni prav nič rožnata za nas. In sedaj imamo še korpus za hrbtom te fronte. Skrbi me, prav resno skrbi, kako bomo obvladali položaj na po- mlad.« General se je zamišljeno zazrl v tla, otacal z nogo in ustvarjal vtis, kot bi se pogovarjal s samim seboj. Segel je v škatlo, vzel cigaro, jo prižgal, kar je bilo znamenje za majorja, da bo sedaj prišla vrsta nanj. Wolf je bil prepričan, da se namerava po prvem naskoku oddahniti, iz njegovih izjav pa dobiti gradivo za ponovni naskok, ker je nevolja še vedno tlela v njegovih očeh. In res je dejal: «No, Wolf, zdaj md pa za spremembo povejte nekaj o tej brozgi,, ki se je nabrala po vaših kanalih. To se pravi, poročajte mi tisto, kar bi sicer zamolčali in pridržali zase, m sicer tako, kot si stvari tolmačite vi, ne tako, kot bo napisano v poročilih.« Major se je sprostil in vzneseno govoril o problemih, ki so mu prišli na misel ta ki so ustrezali generalovemu razpoloženju. General ga je pazljivo poslušal in ga neprestano gledal s svojima hladnimi očmi. Wolf je odkril njegovo slabost, da ob novicah uživa kot ženska to da so mu posebno všeč zagate ljudi, še prav posebej ljudi njegovega kroga, čim bolj so bili podatki intimni, bolj jih je cenil ne glede na uporabnost. Wolf je že večkrat razmišljal, to celo resno sumil, da so mu podatki o njegovih ljudeh bolj všeč kot o sovražniku. Včasih je imel občutek, da general, razen sebe in morda še nekaterih redkih ljudi, sovraži, zaničuje in podcenjuje ves svet. Morda sta bila v zaničevanju vsega, kar ju je obdajalo, malo sorodna. Prav gotovo pa sta se zlahka prenašala m drug drugega potrebovala, saj sta na tej osnovi sodelovala že precej časa. Ko je major videl, da je general trenil z očmi ta svetlo pogledal, je vedel, da je njegovo pripovedovanje v generalovi glavi sprožilo že druge misli. Svoje pripombe je hitro končal in čakal, kaj bo povedal. Za to pozornost mu je bil general zelo hvaležen. Vendar je v tem trenutku Wolf generala skoraj sovražil, ker ga je preziral, čeprav je nekatere njegove lastnosti občudoval in ga skušal posnemati. Dosledno pa ga je preziral, kadar je svojo osebnost primerjal z njim. Pretvarjal se je, da se čudi njegovi globokoumnosti in izredni sposob- nosti, v resnici pa si je mislil: prav navaden policist, prostak to večja svinja kot smo vsi drugi. Toda bal se ga je, zato mu ni tega nikoli pokazal. «Se nekaj sem skoraj pozabil, gospod major,« je dejal general posmehljivo, si spet nadel uradno krinko to malo pomolčal. Wolf se je zdrznil in pričakoval, da bo sedaj prišel z glavnim adutom. Vedel je, da zna biti skrajno surov in brezdušen, da spretno odkriva napake to slabosti drugih, nilrrin.r pa ne gleda na svoje. General je molčal in radovedno ogledoval majorjevo zadrego. Tudi njega, ki so mu pravili, da je jegulja, je znal večkrat zgrabiti za škrge to ga za hip vzeti iz vode, ga malo pustiti, da se je dušil in premetaval, potem pa ga spet spustiti v vodo. «No, neka zanimiva malekonst. Ugotovil sem, gospod major, da niste povsem iskreni, kar me je močno presenetilo in skoraj užalostilo. Kaj vas k temu vodi, si še nisem na jasnem, ker se še nisem utegnil prepričati, ali je to delo vaših osebnih nasprotnikov, ki jih nimate malo, ali je vse to resnično.« Wolf se je zdrznil. Njegova slutnja je bila pravilna. Le kje bi mu ta lopov utegnil nastaviti zanko? Bil je jezen, ker ni mogel ujeti zveze, na kaj general misli, da bi lahko pripravil uspešen zagovor. General je užival nad njegovo zadrego. Vrgel ga je v negotovost in Wolf je bil kot akrobat, ki je padel s trapeča, zdaj pa krili po zraku, da bi bolje padel v mrežo. Wolf sa je nasmehnil, da bi prikril vznemirjenost to da bi pridobil na času, potem pa dejal: «Gospod general, zdi se mi, da vaše informacije ne bodo čisto točne. Trdno sem prepričan, da sem vam vedno govoril le to, kar sem mislil. Da o svojem delu ne govorim. Gotovo bo nesporazum.« «0 tem ne dvomim.« General se je prvič zmagoslavno zakrohotal. »Govorite, kar mislite, toda ne vse! Za tako neumnega vas nimam.« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Tekoč račun pri Narodni banki v l|uuijomi -/«■ --«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U Stran 6 17. marca 1971 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finan n upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali °9 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se n,ar0^a!°ra,, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicita 3 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT • 'rlt TRŽAŠKI DNEVNIK Danes na Trgu Goldoni protifašistična manifestacija (Nadaljevanje z 2. strani) | ob posvetovanju z dr. Paolom Zor- , ... ., ... . zijem z inštituta zia preučevanje zadnjih upravnih volitvah moral javnlh uprav y MilaalUj imenov&n zdaj že štirikrat zbrati na izredni seji. da obsodi podvige fašistov in opozori na to nevarno dejavnost pristojne oblasti. Protesti in resolucije niso še nič zalegle in fašistične tolpe delujejo in rovarijo še z večjo silo. Župan .je tudi omenil, da sta prišli na dan imeni skrunilcev spomenika padlim v Saležu, zaključil pa je z žalostno ugotovitvijo, da fašisti, po 26 letih od osvoboditve prijavljajo zdaj sodišču izvoljene predstavnike ljudstva in da so vidni predstavniki antifašističnega boja tarča fašistov. Podžupan dr. Godnič je med drugim poudaril, da je podli napad na senatorja Vidalija predvsem napad na vidnega predstavnika mednarodnega delavskega gibanja, in je o-pczoril na nevarnost obnavljanja fašizma. Zgoniški občinski svet v svoji resoluciji predvsem izraža zaskrbljenost spričo povečanega delovanja fašističnih elementov in polvojaških organizacij fašističnega tipa, in to po vsej državi, kakor tudi v naši pokrajini. Fizični napad na senatorja Vidalija je dokaz, kako fašistični krogi ne misijo odnehati od svojega zločinskega in prevratniškega delovanja, trn v peti pa sta jim demokratična republikanska ustava ter doseženo mimo sožitje med Slovenci in Italijani. Zaradi tega je potrebno ojačiti protifašistični boj in utrditi enotnost vseh protifašističnih sili. Resolucija nato omenja razne primere fašističnih akcij v zgoniški občini, kjer so oskrunili občinski spomenik padlim v Zgoniku ter spomenik padlim v Saležu ter pomazali slovenske napise po vaseh. Poleg tega so pripadniki fašističnih škva-der pretepli mladince in zgoniške občane lanskega decembra v Trstu. Policijska oblast je v večini teh zločinskih primerov stala ob strani ;n ni pravočasno posredovala ter nastopala po predpisih zakona št. 645 z dne 20. junija leta 1952. Občinski svet v svoji resoluciji izreka svojo solidarnost tajniku tržaške federacije KPI inž. Antonimi Cuffaru, ki ga je tržaška federacija MSI prijavila sodišču, ker je ožigosal nemoteno delovanje fašističnih elementov na Tržaškem. Odločno obsoja atentat na senatorja Vidalija, kateremu želi skorajšnje okrevanje, ter zahteva, da pristojne oblasti odkrijejo in kaznujejo krivca in tiste, ki so atentat organizirali in omogočili. Prav tako občinski svet zahteva, da se izvaja prej omenjeni zakon proti apologiji fašizma in organizaciji kakršne koli fašistične stranke ter poziva vse prebivalstvo, posebno bivše borce in mladino, na budnost proti ponovnemu oživljanju fašističnih metod in nasilja. Zgoni-ški občinski svet daje svoj pristanek za današnjo protifašistično manifestacijo v Trstu. Tudi pokrajinsko tajništvo PSDI je obsodilo primere političnega nasilja, ki ogroža demokratične institucije in svobodo. Politično nasilje in zločinstvo, pripominja sporočilo PSDI, je prišlo do izraza v nedeljo tudi v Trstu, in sicer s podlim napadom na senatorja Vidalija. Naloga demokratičnih sil je, da se izločijo nasilneži in politični kriminalci, ki ogrožajo demokratični sistem, in’ da skupno delujejo za zagotovitev mirnega političnega, gospodarskega in socialnega razvoja. Pokrajinsko tajništvo šolskega sindikata CGIL energično obsoja napad na senatorja Vidalija ter poziva šolnike in dijake, naj se temeljito vključijo v boj proti fašizmu na šolskem področju, kjer ima le ta zelo ugoden teren zaradi nazadnjaških struktur. Z resno in demokratično šolsko reformo bodo premagane te sile in bo lahko prišlo do resničnega preporoda italijanskega šolstva. Omenjeno tajništvo _________ vabi vse šolnike in dijake, naj se udeležijo današnje protifašistične manifestacije na Trgu Goldoni. Deželni... (Nadaljevanje z 2. strani) stva za javna dela) in ker bi morala vlada na osnovi člena štev. 47 deželnega statuta vprašati v tem primeru za mnenje deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Odbornik Va-risco, ki je odgovoril na komunistično interpelacijo, je priznal, da dežela ni bila obveščena o tej nameri Stivanske papirnice. Na koncu je deželni svet z večino glasov sprejel zakonski načrt o ponovnem triletnem finansiranju štirih raziskovalnih in študijskih središč v Trstu, Gorici in Vidmu. Razprava o tem se je bila začela že pred dvema tednoma, včeraj pa je po objavi pozitivnega mnenja prve stalne posvetovalne komisije o povečanju letne pomoči dvema izmed štirih ustanov, ustrezni zakonski načrt uspešno prestal volilno preizkušnjo. Proti so glasovali svetovalci MF, KPI, PSIUP in MSI; za so se izrekli svetovalci KD, PLI in predstavnik SS dr. Stoka; socialist Pittoni se je vzdržal, svetovalcev PSDI pa med glasovanjem ni bilo v dvorani. Seja pokr. odbora nameščenci, o personalnih preureditvah in reorganizaciji pokrajinskih služnosti. Komisija je analizi, rala obstoječe stanje in potrebe, ki izhajajo iz njega, ter prepraviia vrsto predlogov, ki jih je odbornikom orisal sam dr. Zorzi. O celotnem načrtu, ki je bil pripravljen izredno hitro, saj je bila pobuda sprožena komaj v lanskem decembru, se bo pokrajinski odbor izrekel na eni prihodnjih sej. Odbor je tudi Izrekel solidarnost in željo po čimprejšnjem okrevanju odborniku za higieno Brunu Lovoru, ki se je ponesrečil, ko je pomagal pri gašenju požara, do katerega je prišlo v ponedeljek v rafineriji Aquila. Tranzitni promet pa je do konca februarja dosegel 354.922 ton (2.559 ton več kakor lani). 7 DOVOZOM SUROVE NAFTE V februarju v luki 2.700.000 ton prometa Na zadnji seji izvršnega odbora Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je predsednik dr. Franzil povedal, da je blagovni promet v preteklem februarju dosegel skupno 2,711.175, v prvih dveh mesecih pa 5,442.233 ton, od tega 4,098.549 ton nafte za SIOT. V primeri s stanjem konec februarja lani, izkazuje letošnji promet prirastek za 1,151.265 ton ali za 26,8%. 8. marec v Gročani V soboto, 6. marca so žene iz Gročane in Peska praznovale praznik žena. Zbrale so se v Gročani v srenjski hiši, kjer so imele večerjo, nakar so se pridiružili še možje in vsa mladina. Ob prijetni družbi harmonike so se zavrteli in tudi kaj za,peli. Veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč. Z avtom treščila v telefonsko govorilnico Zgodaj popoldne so sprejeli na nevrokirurškem oddelku 49-letno u-radnico Lldio Lanzari por. Cancia-ni s Kolonkovca št. 1, katero so zaradi udarca v glavo, precejšnje rane na čelu In kolenu pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh. Oancianijeva, id se je v bolnišnico zatekla z rešilnim avtom RK, je povedala, da je med vožnjo navzdol s fiatom 124 po Ul. Campanelle nepričakovano ugotovila, da so ji odpovedale zavore. Da bd preprečila hujše in da bi ustavila avto, ga je usmerila v telefonsko govorilnico, v katero je silovito treščila. Črnec in vietnamsko dekle POMEMBNA RAZSODBA ITALIJANSKEGA USTAVNEGA SODIŠČA Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! Ameriški teror v Vietnamu Proglašeni za neustavne zakoni o propagiranju kontracepcije Zadovoljstvo v krogih socialistične stranke in ministrstva za zdravstvo RIM, 16. — Jutri bo ustavno sodišče deponiralo v pisarni sodišča štiri razsodbe, od katerih ena zadeva čl. 553 kazenskega zakona in člena 111 in 112 Enotnega teksta o javni varnosti. Čeprav besedilo razsodbe še ni znano v podrobnostih, se ve gobovo, da je ustavno sodišče proglasilo že omenjene člene za neustavne. Člen 553 zadeva vsa dejanja, ki na katerikoli način preprečujejo spočetje. Besedilo tega člena, ki ga je fašizem uvedel v zakonodajo ter ga vključil v poglavje o zaščiti rase, je naslednje: «Kdor javno nagovarja na dejanja proti spočetju, ali jih propagira, se kaznuje z zaporom do enega leta ali z globo do 80.000 lir. Te kazni se naložijo hkrati, če je bdLo dejanje zagrešeno iz do-bičkoželjnosti.« Člena 111 In 112 Enotnega teksta o javni varnosti pa zadevata določila o tiskarnah ter propagiranju tiskane besede, slik itd. Se posebej čl. 112 predvideva prepoved propagiranja kontracepcijskih metod. Podtajnik socialistične stranke (PSI) Usvardi je v zvezi s sklepom ustavnega sodišča izjavli: «Zelo sem zadovoljen s to razsodbo do katere je prišlo malo dni po interpretaciji zakonske razveze in o ne-vmešavanju Vatikana v to zadevo. ra ^ MiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii ZANIMIVA RAZSODBA TRŽAŠKEGA PRETORJA Občina ni pristojna na območju pristanišča Oproščena dr. Franzil in dr. Parisi, ki so ju obtožili, da nista spoštovala dekreta občinskih oblasti Tržaški pretor je razglasil zanimivo razsodbo v kazenskem postopku, v katerega sta bila zapletena bivši tržaški župan in sedanji predsednik tržaške pristaniške ustanove dr. Mario Franzil in lastnik tržaškega uvoznega in Izvoznega podjetja dr. Parisi. Pretor je v razsodbi praktično potrdil obrambno tezo obeh, da pristanišče in proste cone niso v pristojnosti občinskih oblasti, temveč izključno pomorskih zdravstvenih organov. Do kazenskega postopka proti dr. Franzilu in dr. Parisiju je prišlo po požaru na ciprski ladji »Elikon*, kjer je več dni gorela ribja moka. Zaradi hitrejšega gašenja so moko raztovorili na pomol, toda blago je tako smrdelo, da je bilo to čutiti kak kilometer daleč. Zaradi tega je predstavnik občine odredil, da morajo 7 preostalih stotov smrdljive moke uskladiščiti. To se ie dogajalo junija lani in ker dr. Franzil niti dr. Parisi nista upoštevala občinskega dekreta, so ju prijavili pretorju, ki ju je spoznal za kriva. Proti obsodbi sta dr. Franzil in dr Parisi vložila pritožbo, ki jo je njun zagovornik utemeljil z bistveno in formalno nezakonitostjo občinskega dekreta, ker je bil podpisan za področje, ki spada v pristojnost pomorske zdravstvene oblasti. Glede kršitve čl. 650 kazenskega zakonika (nespoštovanje oblastvenih u-krepov) je njun zagovornik vztrajal pri trditvi, da so ti zakoniti samo v primeru nevarnosti. Pretor je v celoti sprejel tezo o-brambe in je dr. Franzila in dr. Parisija oprostil s formulo, da njuno dejanje ni kaznivo. miiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivTiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii «ZGODOVINSKI» ROP V TOULOUSU Spretni roparji so izginili s talci denarjem in...privoljenjem policije Talce so kasneje izpustili) - Policija je našla tudi avte, s katerimi so zlikovci odšli . O njih pa ni ne duha ne sluha TOULOUSE, 16. — V Franciji se je spet pojavila izredino spretna tolpa zlikovcev, ki so z orožjem v rokah vdrli v filialko banke «So-cietč generale*, pobrali nekaj denarja in odšli z bankovci, talci in... dovoljenjem policije. Vse je bilo sicer nekoliko bolj zapleteno. Oboroženi roparji so se pojavili v banki včeraj zjutraj. Bančne uradnike so postavili ob zid in pomerili z orožjem vanje, Eden je medtem poskrbel da je odprl blagajno in pobral iz nje ves denar. Bilo ga je malo, komaj 120 tisoč frankov. Blagajniku Raymon-du Taillerferju je medtem uspelo, da je izrabil trenutek nepozornosti in sprožil alarm. Pred banko se je v nekaj trenutkih zbrala policija. imiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimmmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit PO UMORU TREH ANGLEŠKIH VOJAKOV V BELFASTU Chichester v Londonu z zahtevo večjih pooblastil Predsednik severnoirske vlade zahteva možnost aretacij brez zapornih nalogov LONDON, 16. — Ulstrski ministrski predsednik Chichester Clark se je danes razgovarjal z najvišjimi predstavniki angleške vlade, da bi dosegel od Velike Britanije izdatnejšo vojaško pomoč in dovoljenje za izvajanje strožjih policijskih u-krepov v Severni Irski. Clark se je najprej sestal z notranjim ministrom 1'audlingom. Pogovor je potekal za zaprtimi vrati, tako, da ni bilo mogoče zvedeti nič glede konkretnih vprašanj o katerih sta se pogovarjala državnika. Nekoliko pozneje je Cralk obiskal še angleškega ministrskega predsednika Heatha. V obveščenih krogih pravijo, da je bil ta sestanek nujen, ker je bil prejšnji z notranjim ministrom Maudlingom popolnoma brezuspešen. Kakšne so Clarkove zahteve in kaj je London pripravljen nuditi severnoirski vladi ne da bi si nakopal še večje sovraštvo severnoirskih republikancev? Pravijo, da Clark zahteva dva u-krepa: 1. da se londonska vlada obveže, da bo povečala za 50 odst. število svojih oboroženih sil v Severni Irski in 2. da se dovoli severnoirskim policijskim oblastem, da aretirajo razne osumljence in jih pridržijo v zaporu brez zapornih nalogov in ne da bi bila primorana, da uvede proti njim kazenske postopke. Severnoirski policijski organi trdijo, da poznajo dobro dejavnost nekaterih republikanskih osebnosti, toda ne morejo uvesti proti njim kazenskega postopka spričo pomanjkanja dokazov. Angleški vladni predstavniki se otepajo te zahteve, ker bi njeno sprejetje pomenilo praktično uvajanje nasilnega policijskega režima ter ukinitev formalnih jamstev za izvajanje državljanskih svoboščin. V Londonu se tudi bojijo, da bi tak ukrep čezmerno okrepil moč unionistične Pokrajinski odbor pod predsedstvom dir. Zamettija je svojo zadnjo sejo posvetil preučevanju pred- ' stranke severnoirskih protestantov logov študijske komisije, ki so jo ter sprožil še hujše nezadovoljstvo pri katoliški manjšini. Glede druge zahteve pa .je angleška vlada bolj popustljiva. Predvidevajo, da bo London povečal šte vilo svojih vojaških sil v Severni Irski ter poskrbel za drugačne taktične prijeme v boju, proti republikanskemu prevratništvu z uporabo protigverilskih metod. Angleške oblasti pa bi nasprotovale zamisli, da se ustanovi posebna oborožena sila, ki bi bila pod direktnim nad zorstvom belfaslskih oblasti. Sedaj se še ne ve uradno, kaj je Chichester Clark dosegel od londonske vlade. Gotovo je, da ne vsega kar je zahteval in prav gotovo ne tistih ukrepov, ki so mu bili najbolj pri srcu. Zato je njegov položaj v trenutku, ko se vrača v Belfast precej majav. Preti mu namreč nevarnost, da bi izgubil podporo ekstremističnih protestantskih krogov ter tako politično pogorel. Glede preiskave o umoru treh škotskih vojakov, ki so jih danes pokopali v Glasgowu, se ne ve še nič točnega. Nekateri pravijo, da preiskovalni organi tavajo še vedno v popolni temi, drugi pa menijo, da so že ugotovili Istovetnost moriloev, da pa jih še niso aretirali, med drugim tudi zato ne, ker se skrivajo. Spričo nevarnosti, da bi v prihodnje prišlo do ponovnih spopadov in terorističnih dejanj pa oblasti nameravajo prepovedati tudi verske manifestacije kot na primer procesije za veliko noč. Danes Je bila v Belfastu velika manifestacija v počastitev spomina treh padlih škotskih vojakov, ki se je je udeležiti kakih 10.000 ljudi. PARIZ, 16. — Jutri zjutraj se bo zaključila stavka francoskih pilotov in letalskih družb. Končno je prišlo do sporazuma in do zaključka burnih pogajanj, ki so trajala kar 26 dni. Pri zadnjih sestankih, razgovorih in pogajanjih je sodelovalo približno 30 oseb; med temi so bili ravnatelji treh francoskih letalskih družb in predsednik državne sindikalne zveze linijskih pilotov. Stavka pilotov je seveda onemogočila delo tudi vsem ostalim letališkim delavcem, kar pomeni približno 35.000 osebam. Na letališčih Orly in Bourget .je mirovalo približno 160 letal družb Air-France, Air-Inter in UTA. Stavke in odpovedi letov so stale letalske družbe okrog 30 milijard lir; seveda je ta znesek samo približen, saj bodo družbe potrebovale nekaj tednov, da bodo točno izračunale škodo, Id so jo utrpele. Po sprejetju pogodbe, ki jamči precejšnji povišek plač in še nekatere druge ugodnosti, so se piloti obvezali, da v prihodnjih petih letih ne bodo stavkali. Sestanek v Daki med Jahja Kanom in Rahmanom NOVI DELHI, 16. - Leader zveze »Avvamd* šejk Mujibur Rahman se je danes sestal v Daki s pakistanskim predsednikom Jahjo Kanom s katerim se je pogovoril o pakistanski ustavni krizi. Vest .je sporočil pakistanski radio, ki pa ni navedel drugih podrobnosti, razen, da sta se državnika sestala v predsedniški palači. Pozneje so sporočili, da sta se Jahja Kan in Rahman pogovarjala za zaprtimi vrati. Razgovor je trajal dve uri in pol, jutri pa se bosta ponovno sešla. Glavno vprašanje zadeva verjetno pogoje, ki jih Rahman postavlja za svojo navzočnost na seji parlamenta, ki bo 25. t. m. Roparji so ravnokar zapuščali banko. Ko so opazili agente, so štirje naglo stekli spet v banko in zaprli vrata. Samo eden od roparjev je skušal uiti, pot pa so mu prestregli policisti. Ostali so se s talci zabarikadirali v banko. Po nekaj urah se je podal v bančne urade tudi ravnatelj filialke Jean Mazeres, ki je bil ob prihodu roparjev odsoten. Talcem je prinesel nekaj hrane in pijače, roparji pa so seveda zadržali še njega. Od policije, ki je stražila pred poslopjem, ne da bi mogla kaj ueraditi, so raparji zahtevali, naj jim dovoli, da nemoteno odidejo. Poleg tega so še zahtevali 300 tisoč frankov, dva avtomobila in odpravo vseh cestnih blokov. Po skoraj desetih urah je morala policija kloniti, da bi ne postavljala v nevarnost življenja talcev. Roparji so dobili zahtevano vsoto, pred banko pa jim je morala policija pripraviti še dva avta, »mercedes* in »renault 16», ki je pa last enega od klientov - talcev. Ko so se roparji prikazali na vratih, je bilo zbranih okoli banke približno 1.500 oseb. Nekateri so začeli seveda protestirati zaradi vedenja policistov, ki se niso premaknili. Eden od agentov je bil celo lažje ranjen, roparji pa so vendar nemoteno odšli z vsoto 420 tisoč frankov . (približno 50 mili ionov lir) in s štirimi talci. Ulica je bila ovita v temo, cestna policija pa ie stražila vrsto ulic. da bi roparji zares nemoteno odšli iz mesta. Policija je tudi izdala ukaz, naj se roparjem na noben način ne skuša prestreči pot. Že v predmestju so ropar,ji izpustili eno od dveh žensk, ki so ju odpeljali s seboj. Malo kasneje so nedaleč od Toulousa izpustili ravnatelja filialke Mazeresa, še nekaj kilometrov dlje pa lastnika »mercedesa* Borrela. Oba sta o svoji izpustitvi obvestila policijo šele davi. Izvedelo se ,ie medtem, da so se roparji spopadli s policisti pri kraju Mazamet v departmaju Tam. Cestna policija je na avtocesti «A9», točneje pri kraju Uchaud v departmaju Gard. našla zapuščeni »mercedes*. Sklepalo se je, da so roparii nadaljevali svoi beg z enim talcem in enim avtomobilom. Po predvidevanjih so roparji medtem že izpustili zadnjega talca, bančno uradnico Gardesovo. V Toulouse je dospela davi in povedala, da so jo roparji izpustili že ponoči v kraju Narbonne. Po izpustitvi zadnjega talca se je šele začel pravi lov na roparje. O njih pa ni bilo več sledu. V Lalandu je policija našla še drugi avto «R 16», od tu dalje pa se zdi, kot da bi se roparji razblinili v nič. Policija sklepa, da gre za izredno dobro organizirano tolpo iz Marseilla, ki je že pred časom zaslovela zaradi izredno tveganih in spretnih ropov. Sklepalo se je tudi, da je pri ropu sodeloval že znani zlikovec 39-letni Roger Boissin. Kasneje pa se je izvedelo, da je Boissina aretirala policija že preteklo noč, ko je nameraval s svojim avtomobilom odpotovati iz Nimesa. Kljub zelo pomanjkljivim policijskim izjavam in poročilom ni težko sklepati, da tava policija v popolni temi. Primer ropa v Toulousu bo vsekakor ostal v »zgodovini ropov v Franciji*. Sicer se je že aprila lani pojavila izredno spretna tolpa roparjev, po dveh dneh pa je policiji uspelo, da je tolpo izsledila. Enega od roparjev je takoj aretirala, ostali so pobegnili. Med zasledovanjem je prišlo do streljanja. Eden od roparjev je izgubil življenje, drugi je naredil samomor, Popoldne je policija tudi našla oropani znesek 420 tisoč frankov. Imel ga je neki dekorater, za katerega so najprej sklepali, da mu je ime Orthanios, kasneje pa so ugotovili, da gre za Francoisa Garcio, 39-letnega Španca. Garcia in Boissin sta po daljšem zasliševanju priznala, da sta sodelovala pri ropu. Razsodba je končno jasno progla- [ vorila je v imenu * odbora sila čl. 553 in člena 111 in 112 iskovanje ameriških vojnin Enotnega teksta o javni varnosti za neustavne. Kot se vsi dobro spominjamo, so ti členi še vedno živeli v naši državi v poglavju o zaščiti rase. Ustavno sodišče se je sedaj že v drugič ukvarjalo s tem vprašanjem. Prvič se je to zgodilo 1. 1965, ko je sodišče izreklo proti tajniku vsedržavnega Italijanskega združenja za demografsko vzgojo prof. Luiziju De Marchiju razsodbo v kateri je menilo, da je treba tolmačiti omenjena člen kot ((zaščito nravnosti in ne kot prepoved informiranja in znanstvenega raziskovanja*. Ce je predsednik Nixon letos postavil načrtovanje rojstev kot pogoj za pomoč državam v razvoju, pa smo priča tudi letošnji novi kampanji, ki jo je kard. Viiilot sprožil v imenu Vatikana proti temu načrtovanju. Prišel je čas, da končno razčistimo stanje, ki ima plemenski in fašistični pečat.« Usvardi je še dodal: «L. 1968 smo pisali, da Italija ščiti "tovarne angelov” ter kaznuje po predpisali zaščite rase propagiranje in poznavanje kontracepcijskih sredstev, medtem ko OZN izreono nalaga državam članicam nadzorstvo nad rojstvi kot obvezo omike*. Potem je socialistični prvak še poudaril: «<51en 553 je skušal dati Italiji več bajonetov. Menimo, da ga ni mogoče več ohraniti ali pa razlagati. Sodišče bo v prihodnjih dneh obrazložilo svojo razsodbo. Tolikim argumentom bi dodali še enega; naj se država ne zadržuje v boju z zaščitnlco, kot se je zgodilo v primeru zakonske razveze. Prepričani smo, da načrtovanje družine ne bo rešilo vprašanj nove ureditve družbe, tako kot zakonska razveza ne rešuje travmatično vprašanj družine, nemogoče pa bo preprečiti afirmacije državljansikih pravic človeka s proti reformistično dejavnostjo.* Na ministrstvu za zdravstvo, ki deluje pod vodstvom socialista Marcottija, so sprejeli ukrep ustavnega sedišča z velikim zadovoljstvom. Ker to ministrstvo nadao. ruje proizvodnjo in trgovino s kontracepcijskimi sredstvi in sploh z vsem kar je v zvezi s preprečevanjem spočetij, poudarjajo, da bo treba takoj" po objavi razsodbe čimprej revidirati zadevne predpise. PARIZ, 16. — «Vlada ZDA, pen-tagon in ’CIA’ so tisti, ki so zakrivili pokol v My Laiu, to so pravi ameriški vojni zločinci v Vietnamu,* je izjavila Jane Fonda med tiskovno konferenco v Parizu. Go- nov v Vietnamu*. Filmska igralka .je P?udar^jiveč primer My Laia ni izoliran, ^a. da se ponavlja vsak dan v ^ mu, Kambodži, Laosu. Fon dolgo govorila o odgovoi . zg& poudarila, da so pravi & shingtonski politikanti*. * i ' : ”1 * ®§1 - ff M M | 1 Lepotica na dunajskem sp0' skem velesejmu ^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilll||||inill|lillllimill|m||||||||||||m||||||||||||||||||||||||||||||||||)|||||||||||||liliiitfii rij SREDA, 17. MARCA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.50, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.C) Igra pianist Cristiano; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.15 Dejstva in mnenja; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncertisti naše dežele (trio Ozim-Pahor-Slama); 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 «Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.20 Zabavna glasba. beni carnet; 18.45 Poročila z Juga; 19.00 Izvajalci v primerjavi; 19.30 Motivi iz znanih glasbenih komedij; 20.20 «La passione di Jean Calas* (režija Ruggera Ia-cobbija); 21.50 Koncert klavirskega dua Katia in Marielle Labegue; 23.00 Danes v parlamentu. Novice, komentarji, zani^eŽ 10.15 Pri vas doma: Pierre Fournier; 12.30 . j« eiodii^ j* II. PROGRAM TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.40 Ceragiolijev orkester; 16.00 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Današnji gostje (Hugo Strauss, Nancy Sinatra, Hymie Shertzer); 9.00 Kotiček za najmlajše; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.30 Duke Elington; 10.45 Plošče RCM; 11.00 Male umetnine velikih umetnikov; 11.30 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Pogovori o notranji politiki; 14.15 Ansambel The Ras-cals; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Iz naših občin; 16.20 Odlomki priljubljenih oper; 17.10 Novosti Ariston; 17.30 Spored za mladino; 18.00 Jazz pregled 1971; 18.20 Iz Verdijeve opere »Othello*; 19.00 Orkester Kurta Edelhagna; 19.30 Prenos RL; 22.15 Novo in moderno; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Moličrova »Šola za žene*; 12.10 Sanremske pesmi 1971; 12.31 Federico itd. itd.; 13.15 »Off Jockey»; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Glas- 8.30, 16.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.35 Zvoki in barve orkestra; 9.50 Betty Smith: «Drevo v Brooklynu» 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 «Formula uno»; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj: 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče; 15.40 Enotni razred; 18.15 Long olaying; 18.45 Novosti; 19.02 Recital; 20.10 Iz opernega sveta; 21.00 Zabavni spored z Delio Scalo; 22.00 Prireditve; 22.40 Radijska priredba De Mon-tepinovega romana; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM nasveti; 12.40 Lepe me nfl kestrom Hana Carste; 1 ' jp3' mivosti s poldnevniko • pK 13.15 Obvestila in ba; 13.30 Priporočajo v'aPet ^ Koncertni valčki; 14.3'0 ■‘ p ^ za EP; 14.35 Naši P°s ,4.55 [J stitajo in pozdravljal0' ju ib„; minut za EP; 15.00 mevi; 15.30 Glasbeni 15.40 »In modo ritmico*’ v stv tiljak*; 16.40 Na obisk^.l^ 16.40 Na obiska 14; 17.10 Jezikovni oog° Glasbene razglednice: 2O A V mentarji, ocene, špi>‘-t' , jubOL. fonični orkester RTV v 22.15 S festivalov jaZZ8„f'V 23.05 Literarni noktui°° ^ J ge: Pesmi; 23.15 P°Pe slovanskih avtorjev. . .4 ITAL. TELEV'Z|J> 12.30 Kulturna odcMi®’.^ S®v ,j kliče Jug - 13.30 Dnevnik; l?u® ,„ntl najmlajše; 17.30 Dn®v!j {*> Spored za mladino' 0 1* opiUL-U La IIUBUUU/.. Muri java mnenj; 19.15 K c11 .j KI ■Ir 1*' 'k! ja; ~ 19.45 '‘športni dn^nV^/ lijanske kronike: 20 ■> 21.00 «L’ultimo piane1*'-,; z Gianluigijem Pj, pneVi s9 k ?fer >*l< MO; «e, «hif- t? sfer Vrše »C V' Ofl 1 H *°Či % v V ? ol s % Ko g Poet *»{ «0 ; A S Sin s te V Ce 8.00 in 17.00 Koncert za začetek; 9.15 in 18.15 Sodobna italijanska glasba; 9.40 Baročni koncert; 10.10 Zoltan Kodaly; 10.20 in 19.20 Operne skladbe; 11.00 in 20.00 Medigra; 12.20 in 21.20 Hektor Berlioz; 12.30 in 21.30 Plošče v izložbi: 13.30 in 22.30 Simfonični koncert; 13.30 Stereo glasba. SLOVENIJA Pulijf' Športna sreda; 23.00 II. KANAL ^ 21.00 Dnevnik; 21 12 ‘V1^ ----- —..V ... - ,-fV'O ga sveta; 23.10 Zdravs . JUG. TELEVlZ^ 20.00, 22.45 Porof'la:_ .^As' šoli; 17.55 Čarobna $> film; 18.15 Obzornik: bena oddaja; 19-95 ,S, n»PriiJ^ 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 7.15 Informa- filma; 19.20 Po sledeh 19.50 Cikcak; 20.35 slavije v Parizu; ,ij) Bibi Johns? fčlfl’ " tivna oddaja; 7.45 Informativna KOPRSKA BARVNA -j nji odH;i in * A in Oru»rnn mn fi no i o • Q (K Qg 29 05 do 19.30 1 oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Iz glasbenih šol; 9.40 S pevci; 10.00 skop za tehnične sanke. vaj®’ V S H ■ Ni jN fa*n Ni £ So $ H? N H Ni *Nu. S° Nli a*rli >t S: Ni w‘js N Ni >, S '4(lo ‘Udi