Poštnina plačana v gotovini,
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2’— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto V	Celje, dne 20. aprila 1934	Štev. 8
Nad bolhačal
Med sicer ne preveč številnimi zato pa tem bolj nevarnimi škodljivci hmelja je bolhač med prvimi, ki se pojavi na hmeljski rastlini, ko je še vsa mlada in nežna. Vprav sočni mladi hmeljski poganjki in listi pa gredo bolhaču najbolj v slast ter jih često ogloda tako, da ostanejo samo rebra. V naših nasadih je hmeljski bolhač reden vsakoletni gost, pa bo zato dobro in prav, da se o njern kaj več pomenimo, ga bolje spoznamo in se bliže seznanimo tudi z vsemi sredstvi, s katerimi ga najuspešneje zatiramo.
Bolhačev je sicer več vrst, vendar, kakor so dognala najnovejša raziskovanja, živi izključno na hmelju le vrsta Psylliodes attenuata Koch. Ta vrsta bolhačev živi razen na hmelju le še na konoplji ter tudi že njihove ličinke objedajo le korenine hmelja in konoplje. Na drugih rastlinah, tudi na sorodnih koprivah, ta vrsta bolhačev ne živi. Vse ostale vrste pa ne živč stalno na hmelju, temveč se pojavijo na njem le slučajno in mimogrede ter že v par dneh zopet izginejo, tako n. pr. Chaetocnema concinna March, ki živi na pesi, Chaetocnema aridella Payk, ki živi na travah, Phyllotreia nigri-pes Fb., ki skupno s tovariši istega rodu (Phyllo-treta flexenosa Hb., memorum L. in vittula Redt.) živi na križnocvelkah, in Psylliodes affinis Payk, ki živi na krompirju. Pravi hmeljski bolhač, ki živi stalno razen na konoplji tudi na hmelju in povzroči največ škode, pa je torej le Psylliodes attenuata Koch.
Bolhači so mali hroščki, ki pa prav dobro skačejo, slično kakor bolhe, ter so sploh izredno živahne živalce. Letno imajo dva zaroda; prvi živi aprila-maja, drugi pa junija-avgusta. Hmelju škoduje zlasti prvi zarod, ker tedaj je rastlina še nežna
in slabotna, drugi pa škoduje le tedaj, če se spravijo bolhači nad kobule.
Za obrambo hmelja proti bolhačem je predvsem- važno, da so hmeljski nasadi vedno čisti in ne zapleveljeni. Na ta način najbolje preprečimo, da ostale vrste bolhačev razen hmeljskega sploh ne priromajo v naša hmeljišča. Zoper pravega hmeljskega bolhača, Psylliodes attenuata Koch, pa moramo podvzeti že še tudi druge mere. Že pri obrezovanju moramo pridno uničevati njegove ličinke, ki jih najdemo na koreninah. Kakor hitro pa se pojavijo hroščki na mladem hmelju, jih moramo pričeti takoj zatirati, čim prej, tem bolje. Boj proti bolhačem pa je precej težaven. Ta mala in urna živalca je namreč tudi zelo odporna proti raznim strupenim preparatom, ki na ta način često prej spalijo hmelj kakor pa uničijo bolhača; to pa tem bolj, ker je boj proti bolhačem najbolj potreben tedaj, ko hmeljska rastlina šele komaj odžene svoje nežne poganjke, ki so zelo občuitljivi. Važno pa je, da začnemo zatirati bolhače čim prej, ker so po dolgem zimskem spanju v začetku še precej občutljivi, čim bolj pa se nažro, tem odpornejši tudi so.
V boju proti bolhačem uporabljamo sredstva za škropljenje in sredstva za prašenje. Prva se v splošnem bolje obnesejo, ker pri škropljenju lažje pogodimo bolhače, škropimo pa tudi po zemlji okoli rastline in tako uničimo tudi one, ki so se poskrili v zemljo. Hmeljarska poskusna postaja v Deštnici v ČSR je lani preizkusila mnoga sredstva proti bolhačem in se je za škropljenje obnesel zlasti Àgri-tox, ki je bolhače dobro uničil in ni hmelja prav nič poškodoval. Tudi 2% petrolejeva emulzija je izvrstno uničila bolhače; poškropljeni poganjki so sicer nekoliko porjaveli, toda brez vsake škode in po par dneh dobili zopet zeleno barvo ter
je rastlina rastla normalno dalje. Pri uporabi pe-trolejeve emulzije, ki je najcenejše sredstvo, pa je prvi pogoj, da napravimo res emulzijo, t. j. v gorki vodi, v kateri se je zakuhalo milo, dobro zamešani petrolej. Ako emulzija ni dobro zamešana, škropimo najprej samo vodo, ki je na dnu, ter ne uničimo bolhačev, potem pa sam petrolej, ki je ostal na vrhu, ter spalimo hmelj. Pri škropljenju ne-uniči bolhačev le sredstvo samo, temveč celò že tekočina kot taka, ako škropimo v močnih curkih. Zato se celo škropljenje s čisto vodo obnese, če imamo škropilnico z močnim pritiskom in ne pre-finim razpršilnikom. S tobačnim izvlečkom in arze-novimi preparati za škropljenje poskusi niso pokazali najboljšega uspeha.
Izmed sredstev za prašenje se obnese še najbolje Polvo, ki je kontaktni strup in bolhači poginejo takoj, čim pridejo v dotik s tem praškom. Splošno pa se s sredstvi za škropljenje doseže boljši uspeh.
Hmeljarji, v boj nad bolhače! Vreme je lepo, hmelj že odganja in bolhači ga bodo takoj napadli. Ne pustimo ga jim, temveč zatirajmo jih takoj v začetku, še preden so povzročili znatnejšo škodo. Izmed vseh sredstev bo za nas menda še najboljša 2% petrolejeva emulzija, ki se dobro obnese in je tudi prav poceni. Samo paziti je treba, da se petrolej res temeljito in enakomerno pomeša z milnico. Na 100 1 vode zakuhamo 1 kg mazavega mila in potem v še topli milnici z brezovo metlo temeljito raztepemo 2 1 petroleja.
Usa sredstva za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, Solbar, Nosprazen, mazavo milo itd.,
nabavite pri
„AGAKOw d. z o. z. Celje, Vodnikova ul. 2
J. Barth&sin:
O hmelju 1932/33
(Konec.)
Stanje hmeljskih nasadov 1933.
Nenavadno mila in suha zima je omogočila v Evropi že prav zgodaj spomladanska dela v nasadih; v začetku maja se je večinoma povsod že obrezovalo. Maja in junija je bilo vreme deževno in hladno tako, da je mlada rastlina v razvoju le počasi napredovala. Bolhači so se pojavili skoro povsod, vendar radi deževnega vremena povzročili manj škode kakor navadno. Peronospora pa se je pojavila v Nemčiji, ČSR, Jugoslaviji in tudi v
ostalih okoliših zelo močno in povzročila precej škode. Tudi uši so se pojavile v mnogih okoliših, vendar pri deževnem vremenu niso preveč škodovale. Rdečega pajka je bilo opaziti povsod, kjer se navadno redno pojavlja. Koncem junija je stanje nasadov v srednji Evropi mogoče označiti splošno kot zelo neenakomerno, zaostalo v razvoju in slabše kakor normalno. Suho in toplo vreme v prihodnjih mesecih pa lahko še mnogo popravi.
Iz Anglije in Belgije poročajo, da razvoj hmelj-ske rastline zelo ugodno napreduje, četudi se je junija precej širila peronospora in so se pojavile tudi uši v taki meri, da je bilo nujno potrebno pričeti z obrambnimi sredstvi.
V vseh treh državicah na zapadni obali USA je bilo do srede junija vreme precej neugodno. Slično kakor v prejšnjih letih se je v okoliših Oregon in Western Washington močno širila peronospora. Dokler hmeljarji v teh krajih ne bodo začeli s škropljenjem ter bodo zatiranje peronospore kakor doslej prepuščali le jaki poletni vročini, škoda radi pičlejšega pridelka in slabše kakovosti ne bo izostala.
Op. uredn.: V Barthovem članku o hmelju 1932/33 so preračunane razne valute po naslednjem tečaju: 1 Kč = 2-19 Din, 1 RM = 1760 Din, 1 ffrs = 2-89 Din, 1 Belga = 10-30 Din, 1 Lstg — 247 10 Din, 1 dolar 52-50 Din in 1 Zloty = 8-25 Din; 1 acre = 0-404 ha; 1 angleški standard barel — 163.56 1, 1 ameriški barel — 117 35 1, 1 angleški galon = 4-54 1, 1 ameriški galon = 3-79 1; 1 lb — 0-453 kg, 1 cwt — 112 lbs = 50-8 kg.
Razno
Konsum piva nekdaj in sedaj. Pred vojno, v letih 1913 in 1914 se je popilo v Nemčiji letno 68,800.000 hi piva ter je prišlo povprečno letno na osebo 102 1, v letih 1932 in 1933 pa se je popilo skupno le 33,300:000 hi, t. j. povprečno letno na osebo niti 52 1. Tudi v Belgiji konsum piva nazaduje. V letu 1931 je znašal še 233 milijonov hektolitrov, predlani 218 milijonov hektolitrov in lani komaj še 203 milijone hektolitrov.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Obrezovanje je pri ugodnem vremenu zadnjih par tednov končano in so tudi opore večinoma že postavljene. Hmeljarji opravljajo letos vsa dela v hmeljskih nasadih prav skrbno, da dosežejo čim boljši pridelek. — V hmeljski kupčiji je mirno ter ni zanimanja in tudi povpraševanja le semtertja nekaj. Kupci si prizadevajo uveljaviti znatno nižje cene.
Češkoslovaška: Pri sicer bolj zmernem povpraševanju je bilo tudi zadnjih štirinajst dni dnevno nekaj zaključkov, predvsem iz prve roke, za inozemski račun ter za cenejše srednje in dobro srednje blago.
Cene so še popustile in notira sedaj lanski žateški pridelek 51—57 Din za kg. V Žafcu je znamkovanih do-sedaj 26.537 bal v skupni teži 33.729 stotov letnika 1933. Lanski pridelek iz Uštčka in Roudnic notira 46—51 Din za kg. — Hmeljska rastlina je prav dobro prezimila. Obrezovanje je v preteklem tednu splošno pričelo in bo pri ugodnem vremenu v tekočem tednu v glavnem tudi že končano.
Nemčija: Položaj na tržišču je ostal v glavnem nespremenjen in je razpoloženje prejkoslej sicer mirno, vendar čvrsto. Prav tako so ostale nespremenjene tudi cene in lanski pridelek notira Hallertau 64—82 Din, gorski (Hersbruekl 56—73 Din, Spalt 70—89 Din, boljši Württemberg 68—73 Din in Tettnang 85—91 Din za kg. Manj vredno blago se v posameznih slučajih dobi tudi izpod cene. Trži se največ Hallertau po 66—78 Din za kilogram. Vesti, ki so se razširile zadnji čas, da namerava Nemčija cene hmelju znižati s tem, da poviša izvozno premijo, so brez podlage in jih merodajni krogi odločno demantirajo kot tendenciozne. Splošno se smatra položaj kot soliden in obstoja celò upanje, da se bo v doglednem času še izboljšal, ker je računati še z večjimi nakupi za domače pivovarne. — S pomladanskimi deli v hmeljskih nasadih se je pričelo in je tudi obrezovanje že v polnem teku.
Francija : Položaj na hmeljskem tržišču je ostal nespremenjeno miren. Bilo je le nekaj manjših zaključkov za alzaški hmelj po 52 Din za kg. — Že pričeta dela v hmeljskih nasadih je zopetni nastop mraza začasno oviral, sedaj pa je vreme zopet ugodno in vse delo hitro napreduje. Računa se, da se površina nasadov letos ne bo znatno povečala. Sicer pa je posebni odbor hmeljarjev, pivovarnarjev in hmeljskih trgovcev ponovno zahteval na merodajnih mestih, da se uradno določi dopustno največjo površino hmeljskih nasadov. Soglasno mnenje odbora je, da bi za Francijo zadostovalo 2500 ha vkljub temu, da je prej samo v Alzaciji bilo nad 4000 ha.
Belgija: Razpoloženje na hmeljskem tržišču je nadalje mirno. Nominalno notira lanski pridelek Pope-ringhe 41 Din in Alost 44 Din, letnik 1934 v predprodaji za oktober-november pa Poperinghe 29 Din za kg.
P o I j s k a : V hmeljski kupčiji je razpoloženje prav mirno, ponudba prekaša povpraševanje in se cene nagibajo v prilog kupcev. Zaključki so redki in se je zadnji čas plačevalo za boljše blago po 29—42 Din za kg. Računa se, da je neprodanega še kakih 2500 stotov lanskega pridelka.
Anglija: Položaj na hmeljskem tržišču je nespremenjen, miren, prometa prav malo, cene pa vzlic temu nominalno nespremenjene in čvrste. Pri prav pičlem zanimanju in povpraševanju notira lanski pridelek 73 Din in več, predlanski 55—59 Din, letnik 1931 pa 9—18 Din, letnik 1930 tudi še 9—14 Din in starejši letniki 5—9 Din za kg.
Amerika: V hmeljski kupčiji je razpoloženje, kakor že ves čas od druge polovice februarja dalje, še vedno mirno, vendar je tendenca zadnji čas bila vsaj nekoliko bolj čvrsta. Cene so ostale nespremenjene in lanski pridelek notira 26—34 Din, predlanski 23—26 Din, letnik 1931 pa 18—23 Din in starejši letniki 11 — 13 Din za kg; inozemsko blago, že zaearinjeno, pa lanski pridelek 81—94 Din in predlanski 53—71 Din za kg — vse le boljše in najboljše blago. Zanimanje je še vedno razmeroma slabo, vendar je nekoliko oživelo in so za boljše domače blago cene precej čvrste, manj pa za inozemsko. Neprodanega je skupno še nekaj nad
50.000	bal domačega pridelka. Največ se vrše dobave iz prejšnjih zaključkov. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so se že pričela. V NewYorku, kjer pa je le malo hmeljskih nasadov, je rastlina precej trpela od mraza. V Wisconsinu, kjer leži tudi Milwaukee, središče ameriške pivovarske industrije, se farmarji pripravljajo, da nasadč mnogo novih nasadov ter jim gredo pri tem vsi merodajni faktorji v vsakem oziru na roko.
Na j višje cene, plačane zadnji čas za najboljši hmelj raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Tettnang).........................89	Din	za	kg
Anglija (Golding)..........................75	Din	za	kg
Francija (alzaški).........................62	Din	za	kg
Češkoslovaška (Žafec)......................57	Din	za	kg
Jugoslavija (savinjski)....................48	Din	za	kg
Belgija (Poperinghe) ......................46	Din	za	kg
Poljska (wolinjski) .......................42	Din	za	kg
Amerika (kalifornijski)....................37	Din	za	kg
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Zürichu.
Za razvedrilo
Rajsko jabolko.
Gost: »V vašem lokalu je prepovedano dajati napitnino, kaj ne?«
Natakar: »Res je, pa gotovo vam je znano, da je bilo tudi Evi prepovedano jesti jabolka!«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
v novi, lastni palači
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE
v Celju, Aškerčeva ulica
Zaloga cementa!
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnico v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd,;
2,	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3,	v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške
dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se
obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp, Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev, 10.