St. 35.
V Gorici, 31. avgusta 1888,
MSofio" izliaja vsak potok in vi-lje po poSti projem&na ali v Oorici nit <1om poSiljana:
. Vso leto.....!'.. 4.4(
Po! tern.....,. -i.2»
Cetvrt lota     . ..   .   .   .,11=
Pri oznaiiilih in tako tudi pri ,./<<¦-lanicah" sc placuje shi m;va<lm> tri top no vrsto:
8 kr. fie ae tiska 1 krat 7   „   .,   „     .,   2    ,. 6   »   it   h     «   3   ,. Zavefle drke  po prostoni
SOČA
Posumczue StovjIIco W riqbivnjo po 8 kr. v tobakaniicah tia Sturum tr*?u in v Nanski uliej in v prodojalnici G. Likarja v SemoniSkili iilipah h. §t. 10.
Dopisi uaj so posiljiijo uroduiStvn, Via Mercato 12, narocuina pa oprav-niStvu „Socc", Via Serainario St. 10.
Rbkopisi se ne yraeajo; dopisi caj so blagbvoljno fr.nikujcjo. -a- Delalccm in drugiiu nepremoKnim sc imrooninft zaizn, ako so o^lifii* pri opi'aviii&tvu.
Trst
Obce jo znano, da se v primorskih dozelah marsikaj godi, kar bi bilo na svojem mestu v sosed-uji dizavi, nikakor pa ne v Avstriji. Tako n. pr. ra-zumevamo Slovenci. katere razupivajo sedanji nemSki politikt v Primorji kot pan<daviste, pod imeni: eesar, cesarica, cesarstvo vedno lo n a S e, ako ne stoji kak drug pridevek poleg. A. nasprotno rabijo nckateri listi v Priuiorji vedno le besode: Re, Regina, Regno brcz vsaktorpga dodatka v zaznamovanje ilalijanskega kra-Ija, kraljice, kraljestva. Kadar pa so siljeni govoriti o n a § e m eesarji, piSejo : cesar avatrijski, kaker da bl bila Avstrija Bog ve kje v Aziji. Enakih in slidnih in liujih dogodcb ne pomanjkuje nikoli po nekaterih mostib, niti se ne zakrivejo, temvoiS javno so vrSijo in javno se o njih govori. Samo oficijozni listi nocejo o tern cisto nie" vedeti, to reel vedno prikrivajo tor govorijo o znani sirazl ob neki roeji. Celo hudujejo so, ako se drzne kdo o tell reeelt pisati, tor odgo-varjajo a tern, da Slovonce zmirjajo in sumnieijo. Ko brio v svojem listu nekatere krati take roci raz piavljali, sliSali smo kako je bila neka gospoda vzoe-mirjeua tor kako je trdila, da prav imajo oni lbti, ki zmirjajo Slovence a panslavisti; zakaj ne pustimo svojih sosedov v miru pri njih delu; zakaj jini tci-tamo dejanja, ki nas nic* ne brigajo. Tako so godi uzo vee let, odkarjo priniorska politika v snantem tiru. Zato je avet ostrmel, ko ja oficijozna ,Triester Zeitung" priue&la v svoji Stcvilki od 20. t. m. ela-nek, ki-je jako podoben temu, kar smo uze pivd leti pisali o naSih razmerah ob raznih ptilikah. Tega zaSudenja listi niso mogli prikrili, ampak vsak je o teni kaj piswl Vsi so sfrmcli in pra§ali, kod je pjiSla oficijoznemu liafn ta nonavadna modrost. „Slovenski Naiod," v Ljubljani izhajajofi dnevnik, pise n. pr. o tem dogodku t&ko le:
„VeerajSnja Stevilka ^Triesterco" pa dela vole castno izjemo; brali smo uvodni clariek z nenava.iuim veseljem, da, smijali smo se na glas." Kaj bi se tadi lie smijali, saj je v tern dlanku BTriester Zeitung* do aadnjega peresea podobaa znani koklji, ki je zva-lila podtaknenu jej gosja jajca, scdaj pa po brpgu ob toil ika6e"ju kokodaka, ker je mlad rod izpod njenega materinskega okrilja ube^al in plava in po-nicava v mokrem Zivlji, kamor koklja ne more, niti ne sme.<f
* Povod jadikovauju Tr2a8ke wkoklje" je presvefc-lega cesarja rojstveni god. in jadikovanje jo v istini osnovaaor „La cittk fede!i8aimatt (najzvestejSe mesto), kakor se je Trot 1848. I. haenoval, ne zasluzuje tega imena re6; kajti, dasi se ima Trst za vso bogast^o svojo, za vso blaginjo zahvnljevati le Avstriji, in bi ze zaradi hvaleiuosti moral jeraati v po»tcv najna-vadneja pravila uljudnosti in dvorljivosti, in dasi bi, ako bi tudi hvalelnosti ue bilo, vsaj i z s e b i 6 n o-81 i moral to storiti, ker predobro vemo, da bode bag Trst §e mnogokrat trkal na z>pe davkoplafieval-cev, v driavnero zbora zastopanih, — tira so vender v Traiti ostentativno le italijanska politika; glavno nase pristaniSce smatra se kaj rado kot italijannkoga kraljestva pritiklina.
To se kaze pri raznih voselicah in slavnoatih wonkraj velike luio*, ko se v iraenu mesta Tri iSkega polagajo venci na ta ali oni spemenik; to pokazalo se je tudi pri prazoovanji cesarjevega rojstvenega godtt v Tretu aamem. K s v e «5 a n i s v. m a S i d n e 18. t. in. pri 8 v. J a a t u n i bilo niti j e d n e-g a mostnega z ,i s t o p n i k a. Z grenkokislim obrnzom zabele?.uje vTriester Zcitung" to odsotnost, a si vender ne upa prevefi strogo pisati prijateljcm, da bi se jim ne zamerila proved.
„Slucaj, se poreCo, nic kot slu6aj. Prizuajrao to; a vsekako je dudovito, da ima ta s 1 u <5 a j vselej svojo ulogo, kad&r se v Tratu p^aznuje kaka avstrij-ska avecanoat. Zakaj tega porrdnega slufiaja odsot-nosti ali prepoznega dohoda nikdar ni, kadar se vrfii kaka svecanost za izkljudno italijanske iaterese, kaka o&veetno narodno-italijanska demonstracij a ? Zakaj sc pri takih prilikah naraenoma jzogibljejo vsakej be-»edff viacemu glasu, vwkej barvi, viakej vnaujoati in
obliki, ki bi utegnila spomidjati na celokupno.st z Avstrijo? Zakaj prinalajo pri takih prilikah neki tukajSnji listi cele kolose dolga pretirana poroCila o Msijajni slavnosti, kakoiSne §e ni bilo", docim isti listi o sveeanosti eesarjevi ne piSejo, niSesar? Zakaj se ime Avstrije rabi tako redko, kakpr mogoLe, zakaj se dosledno molei o vsak«»m avstrijskem dogodku, do-dim se imena italijunsko vladarske obiti'lji italijanskih ministrov, |ioslancev, drugih imenitnih in neimeoitnih osob, ako so le italijauske, z vsemi naslovi nastevbjo tor obsimo ptiobdujejvi govori in dogodki iz Italije v neprestnnih dopiaih iz Milana, llima, Turina, Na-polja, Florence? Zakaj se v rvSeoih liaiih nahaja vedno le Italija, in zopet le Italija, Avstrija pa nikdar? Zakaj so vedno rabita izraza BRe" in „Regaott, kakor da bi za Trst bila samo Italija na svetu ?"
Tako in jednako s eudovito nedolznostjo popra-§ujo BTiiestor Zeilanga ; oua ki bi vender morala saraa najbolj znati, kdo je temu kriv. Kakor ate j i h v z g a j a 1 i, t a k i so! Potuha, ki ste jim jo dajali, ide v klaaje; dob rote, ki ste jim jilt z rado-darno polno roko sipali, vradajo se z nehvaleznostjo, z brezozirnostjo i n S e s di m d r u g i m. Uzrcdili ste si Btrupeucga mo^rasa v nedrijih svojih!
NajZaloetneje pri vsej zadovi, ki mora ialiti vsako patrijjtsko sree, je pa6 to, da mestnega zbora TizaSkcga odsotnost pri svecamnti cesarjevej vodiloim kregom, ali vsoj krogom, &tojc6ira za „Trie3ti'ricoa, §e ni odpria oeij, kajti . napominanom filanku pro-povednje se prijateljcm c jako sladko besedo, da vslctl njihove politike »avstriJ3kiNemci in avstrijaki Slovaniv Trstu dobijo ved I v o 1 j a v o in in o 6 i.u
V tem grmu tiCi zajee! Ti2a§ki Slovan ne sme na povraje; potem je vac dobro. Zatorej nTiieater Zeituag4 moj vrstami prijateljeuSi, naj lojatnost vsaj lilinijo, naj bodo licemerci; ic tako ohtanijo si gospod-atvo. V interesu Avstrijo moramo proti takej morali slovcsno protestovati.*
Slovenska raja na Koroskem
jeCi pod jarmom, ki jpj ga jo nalo&I tuj libcralizem, ki ne i§ce blaginje plodunosne dezele, v kalero je za5e!, ampak le oscbno korist. Polozaj kor^skih S!o* vencev je nekako tak, kakor§en je poloi.ij Slovakov na ogerskem globu ali svetu, kj«-r jemljejo materam sinove in hcere ter J ill eddajajo kot „sirotcK iz Azijo doslim Madjarom v pouk in edgojo. Da si stejojo ko-roiki Sin venci treijino prebivalat?a v deicli, nimajo v drzavnem zboru niti jeduega zastopnika vsled upli-va dunajskih politikov na volitve v „kronovinah.a V dezelnem zboru dosegii so po veliki milosti dva svo-ja raofa; sole pa nimajo za svoje ottoke n5fi ene Si-sto slovenske. Naravno je bilo tedaj, da slovenski dr-zavni poalanci so v vi^oki poslanaki zbr.rnici na J)u-naji povzdignili svoj (*las ter zahtevali, naj sc izvede § 19. drifovnih templjnih postav tudi za sloveesko ra-jo na KoroSkem. Poaobno so govoiilivtem o«iru gg. dr. Gregorec in kanonik Klua gled6 Sol in g. Fer-janci5 gledd sodnij.
Dejanske razmei-e, katere so ti narodni mozje razkrili v dunajskem parlamentu. so take, da pretro-sajo sree vsakega Hotentota in Zulukafra. Zato se tudi visoka e. kr. vlada ni mogla popolnoma odtegniti vplivu onih razkritev. Neaiiki uatavoverci ao radi tega bojijo, da bi mogli poatati dalezVi pro-vice, kato-ro le za se zahtevajo, celo Slovenci na Koroskcm; zato so tuhtali, kako bi mogli uniciti upliv, ki so ga imele reanicne besode slovenskih poslasscev v dunajskem drzavnem zboru na vstkegapoStenega eloveka. Izmislili so si sredstvo, katiro ^idi in njih kf?6eni »u-inji vedno rabijo, kadar hoSojo za se nevseSne na-sledke kako izjave odvmiii. V takem slueaji imajo zidi in njih ki^ceni suznjinavado, da eloveka, katert se je pritozil o notoricmh nepostavnostih in krivicah (n.^pr. pri sestavi komisijskih stroSkov ali partikula-m), razuDirajo kot la^nik^ kot ^ayeka, In j« tdil
neresnico. Ako se jim posreSi, da prevarajo syet so svojimi dozdevuimi, a v resnici popolaoma krivimi dokazi, odvzamejo toiniku  moral no mo6 in njih za-
Tega sredstva poprijeli so se tudi koroSki libo-ralci, ki tto se bali, da z dejanji podprte besode slovenskih poslancev v drzavnem zboru bi znale poma-gati pravici in resnici na dan. Sestavili so v Ceiovoi tisken obrazec, ki so ga poslali na vse obfiino, kjor imajo kaj upliva, s katerim izjavljajo zaslepljeno in opeharjene obdine, da so nasprotne ieljom, izrazeniin po slovenskih poslaacih v drztivnem zboru gled6 Ijud-Bke Sole aa KoroSkem; da se popolaoma vjemajo z dosedanjim postopaajem dozeluoga golskega sveta ko-rogkega z ozirom na ljudsko Solo, in da nocejo nio yedeti o dr. Gregorci in kanoniku Klunu. Liberalni listi naznanjajo z neznanim veseljem vsako tako iz-javo. Nad vse zanimivo pa je pri tem, da takih pri-sleparjenih izjav ne objavljajo samo notorifini (javno znani) framasonski listi, ampak tudi taki caauiki, ki zobajo iz dr^avnih jasel. Celo uradui list eelovSki ponatiskuje prislepaijene izjave proti onim poalaucera, ki kot clani Hoheuwartovega kluba vzdriujejo seda-nje ministoratvo. Ta prikazen jo jako zanimiva in ka-rakteristifina za na§e razmere, ki morejo biti samo pri nas take, kakoiouo so. Z.weduim koroSkitn Slo-vencem se gnusi-in studi tako postopanjo; zato so volilni mozje iz YeltkovSkega okraja, ko so bill zbra-ni v Yelikovci radi volitve v de^olni zbor, podpisali krepko izjavo proti takemu sleparstvu ter odposlali jo c. k. deieluemu §olskcmu svetu v Gelovec. Izvr-etni „Mit°   pi§e o tej stvari tako le:
„ Liberal in listi in celo uradni list (1) se hvalt-jo z najetimi in v tiskanih polah doposlanimi zaupni-cami, ktere poSiljajo nemskutarske obLine deSelnemu Solskemu svetu. Da so take neraSkutarske ob6ine ined koroikimi Slovenci v ra a n j s i ni, pokazala je zadnja volitev v Velikovcu; vendar pa hoiejo govoriti v i-menu vs«*h koroSkih Slovencev, kakor se je od nek-daj godilo, da se je duuajski vladi metal pesck v o6i! Y Velikovcu zbrani slovenski volilni mozje pa so sklenili, tej prevari enkrat za vselej konec storiti. Njih 69 (devet odSlo jih je zVprej domu) podpisa-lo je slcdefio proSnjo na c. kr. dr2. Solski svet: nPreslavni c. k. dezelni Solski svet!
Obciaski in krajni Solski zastopi nekterih koroSkih sosesk so oasproti presl. e. kr. del Sol. svetu napravili ugovor zoper drzavna poslanca Klnna in dr. Gregorca, ki sta zagovarjala pravice koroSkili Slovencev zastraa Sol, in so objavili zaupnico c. k. de2. Sol. sveta za njegovo dosedanjo postopanje in uredbe v slovenskih Solab.
Glede tega, da omenjen obemski in Sohki za-stopi ne morejo govoriti v imenu vseh koioSkih Slo-veucev, in glede tega, da se njih nazori vecmoma ne ! strinjajo z uaSimi 2oljami, usojamo si podpisani volil-I ni mozje VeHkbvskega okraja zgoraj omenjeni zaup-nici ugovarjati in ob enem prositi: Via. e. k. dei. Sol. svet naj nam ui'avna Sole po naSih zeljah in po-trebab, in naj skrbi, da se bode naSa mladina podu-cevala v sloveuskem, maternem jeziku.
V Velikovcu, 14. avgusta 1888.
(Sledi 69 podpisov volilnih mot.)"
Teh 69 moz predstavlja nam miSljenje veCine probivalstva v YelikovSkem okraju. Kajti ko bi ne imeli zaupanja svojih obgia, ae bi bili izvoljeni za volilne mo2e. Njim nasproti je stale lo 33 moi dru-zega miSljenja, toraj Se nd trctjina vseh volilnih moz celega okraja; Kaj potem Stejejo izjave nekterih ob-Lin, ki so slucajno v nentSko liberalnih rokah? Ri-dovedni smo, ali bo CelovSka gosp6da tudi proti tako vaznej izjavi o6i in uSesa zatisnila?"
\L«i
Dopisi.
V Gorici, 27. avgusta. — Slovenako naroduo politico droStvo „Slogau imelo je danea avoj redni ob5ni zbor. Ob 11. uri, ko bi bilo moralo saceti zbo-rovanje, ni bilo Se toliko druStvenikov navzocih, da bi se bilo moglo prieeti. K sre6i doSlo je nekaj go-spodov, ki niao bill Se druStveniki, a ki bi se bili radi vpisali v drnStvo. Ker je bilo zadostno Stevilo odboroikov navzoLih, irael je odbor koj aejo, pri kateri je sprejel te nove ude. Z njih pomocjo saJSel se je oboni zbor ob U1/,. Predsednik dr. Josip vitez Topkli posdravi navsoce ter raslozi, zakaj ni bilo lani obfoega zbora. Ob caau, ko se navadne aklicuje, to je meaeca avgusta, bila je lani taka vroclna, da ni bilo mogoce mialiti na zborovaoje. Posneje, meaeca januarja, ko je bil obcni zbor namerovan, se je bil predsednik ponesrecil (zloroil roko), tako da zopet ni bilo mogoce zborovati. Eomaj je predseduik za silo okreval, moral je iti na Dunaj, kamor ga je klicala dolznost kot drzavnega poslanoa. Tarn bo ga oakali FQOgi in tezavni posli, tako da ni bilo oasa misliti na nSiogin" obcni zbor ali delati priprave zanj.
AH ce tadi ni bilo obcnega zbora, druStvo je delovalo, kolikor so razmere zahtevale in moci pri-puSSale. Posebno je druStvo za to skrbelo, da so se ohranili in popolnili zavodi, katere je ustanovilo. Po-aojilnica, ki ima svoj lacetek v »SIogi", pray lepo napreduje, pa tudi otroSki vrt in dekliSka Sola ne naiadujeta, temveo se prav krasno razovitata. Ako bi proatori dovolili, imeli bi morda uze tretji razred v dekliSki Soli; a tako moramo biti zadovoljni z dveraa razredoma, katerih vask ima dva oddelka. Vspehi dekliSke Sole so jako povoljni, da celo izvrstni, kakor je pokazala javna skuSoja konec Solakega Vti. skodjski Solski nadsornik za ljadske Sole, ki je bil pri skuSnji priLajo3, se je jako pohvaluo izrazil o znanji ucenk v kerSeauskem nankn in drugih pred-metih, kakor tadi o njih lepera vedenji in pravflnem izgovorn. Tadi otroiki vrt je bil prav dobro obisko-vao in ima zaznamovati najboljSe vspehe; a zaltbog da proatori so premajhni in da bo treba roano misliti, kako bi se priSb tern zaprekam r okom. 0 de-narnem stanji ten zavodov bo porocal g. druatveoi
Drugih prilik ni bilo v izobilji, ko bi bila mogla .Sioga* nastopiti. Preteklo pomlad bile so dopolniine Tolitve v kupcijako in obrtnijsko zbornieo, katerih; se .Sloga" ni udelezla. A pomislifci je treba, da v kupcijako zbornieo se voli v vec skupinah in da v ueka-terib   skupinah  nimamo  Slovenci   nobenega  volilca, tako da tam ne moremo niti poskusati,   da  bi knj doaegli.  V drugih skupinah imamo precejSnje Stevilo volilcev,  vender ne to!"ko,  da bi mogli upati kak vspeh na svojo roko proti zdruzonim  voiilcem  na italijanski strani.   Tam se nam kaze vspeh ali nada vspeha Ie ted&j,  ko je na nasprotni  strani razpor. Letos tega ni bilo in torej tadi ni kazalo, da bi bila flSIogaa postavila svoje kandidate. Pri volitvah v me-stno stareSinstvo  se „Slogaa sicer  ni  mlelezila  kot taka,  a delovali so vendar nekateri njeni odboraiki | s takim vspehom,  da bi bili kmalu  dobiii avoj eg i ! zastopnika vmestni zbor. NaSemu kandidatu dr. Rojou ! luanjkalo je samo par glasov.  Ako oatane razmera ! med atrankami v Gorici taka, kekergna je bila let is,  ( nadejati se je, da kmalu se nam odprejo vrata tudi | v mestno zbornieo, kar bi bilo Ie prav ia poifcem.
Govornik preide na svoje delovunje v drzavacra ' zbora ter poudarja, s kolikimi teiavami se mora ba- ' riti sedanja vlada, bodisi radi Ograv, ki hocejo pov-sod imeti vse dobifike za se in ki z opreznim  ofie- ' Bom in ne brez uptiva opazujejo  vse naSe politi6no zivljenje takraj Litave,  bodisi  radi neraSkih |ustavo-vercev, ki so voljni dovoltti vse,  kar bi desnica za- j nikala, samo da bi priSIi zopet do dr^avnega krmila, ' po katerem se jim sline cede. Grof Taaffe se ni izno- : veril svojemu prograniu, a pred o6mi ima zgodovino Hobenwartovega in Potockijevega miniaterstva, ki ste v kratkem odgospodarili, ker ste boteli uvesti dtu-gadne razmere a prebitrimi koraki.   Taaffe dela in ; izpoluuje, kolikor mu je dovoljeuo !n mogo5e;  kjer ; pa najde neprestopne zapreke, se modro uatavi,  da sam ne pade.   Kolikor je drzavna politika  od njega r odvisna, gibaia bi se drugace; a treba je raeuniti s jiinitelji, katerim ni kos ni Taaffe  ni drug minister. OkoIiSclne so vcasih mocnejSe nego  najraznmejSi in najkrepkejii moZ\e. Minister Oavd se ne ujema z na-Simi teznjami; as pomocjo drugih ministrov inspo- ! moejo krepke zveze na desniei doseglo se je toliko, da so v nadeln obeSane slovenske paralolke na Sta- , jerskem in na Prinjorskem. Kedaj se to izvede,  niti ! minister ni mogel doloditi; a na vsak na6in bo za-Letek na Stajarskem.
Minister Prazak se krepko potpguje za to, da bi obveljala pri sodnijah taka narodna ravnopravnost, kakerSno zahteva § 19. drzavnih temeljoih postav in kakerSoo zahteva pravosodstvo na sebi. Dokaz temu je ministrov ukaz, po katorem se morajo sodnijske vbge v zadevi zemljiSkih knjig resevati v tistem je-ziku, v katerem no sestavljene, in da se morajo sod*
nijski odloki vpisovati v zemljiSko knjigo v tistem jeziku, v katerem so bili izdani. Ta naredba imela je sioer veiiko nasprotnikov pri nekaterih uradih in v mnogih deieluih zborih; a minister je oatal stano-viten pri svojt naredbi in jo doaegel, da smo vsaj za korak blilji narodni ravnopravnoatt nego smo bili. Pri tern boji zoper narodbo ministra Piazaka poudarja se maogo razlogov, ki niso veljavni, a eden ima pa vsaj nekaj za se, namrec pomanjkanje urad-nikov, ki bi bili slovenScme zmo2oi v pisavi. Ali tudi ta izgovor ne more obveljati, kajti drugafie bi se nikoli ne izvrSila ravnopravnost, katcro jamol dizxv-na temeljna postava. Gotovo je, da Nemec in Italijan — ako bi ne bilo Srovencev — se bota rada udila stovenski jezik, fa se to resoo od njih zahteva, samo da dobita drzivno sluibo; kajti drzavni kruh je tako sladok, da ae cioyek celo gt-Sdinb in hebrojscino uLi, samo da pride d<> njeiga. Toliko rojSi se bo iioil slo-vena<5ino, ko bi vidol, da mu je potrebna. Sicer pa tega ne bo niti treba, ako 40 bodo» oilpiralo Sole naSim dijakom iu ako 3e"bodo' podpii ali z zadoatnimi Stipendiji doraa(5i sionvi,-'ki ao bistrth glav in dobre volje, ki bi lahk«» sluz li ceaaiju in domovini, ako bi imeli zadostno podporo, ko dovrSijo gimnazij. Nasa deiela dela, kolikor m>>re, v tern oziru s Stipendiji, katere deli vsaj prvotetoikora; ali to no zadostujc; vlada bi morala setSi z dizuvnimi Stipendiji vinos.
Dobro urojene drzavne finance ali denarua ared-atva ao neobhodao potrebna podlaga rednemu in ne-oviranemu poslovanju vaako dizavo. Dandanrs je to Se posebno potrobno, ker Sivirao ie dalje oasa v oro-ienem miru. Vojaka bi trpela aamo nekaj mesecev, in potem bi je bilo konec; ali tak mir, kakor ga imamo uze ve6 let, da se mora namied vedno skvbeti za StevilnejSe, krepkej§e in pronovljeno vojaStvo, sue straSansko denara; zato je pa tudi treba, da se od-pirajo dvzavi novi viri, iz katerih jej prihajajo do-hodki. Davki, katere pladujemo, se ne dajo vec" po-viSati; torej se morajo uveati novi in sicer taki, ki tezijo najmanj. Denarna srodstva j;; desnica drzavi dovolila, ker je bprejela vse dav6ne predloge, ki so priSli oil visokc vlade. Obdndeua je kava, aladker, pctroloj, tabak, Sganje, Spirit, sploh vao, kar se rabi v navadnem zivljenji bodisi v koriat ali v kvar. Na-dejamo ae, da novi davki bodo donaSali ogromne vsote, s kateritni se pokrijejo izventedni stroSki ^a vojaStvo, in da Se kaj ostane za koristne. javue na-prave. Tudi 4 tern oziru skuSala je desnica izpomiti le avojo dolznost. da bi tie poviSevata uzo obstojecih davkov, iimpak da bi naSIa aiedatvo, ki bi omogocilo, da bi se posebno biSni davek zdatno znizal. Od rano-ziiie novih dohodkov bo odvisno nadaljno vladno po-Stopanje v tem oziru.
Slednjie navede govornik vsote, katere je po-delila viaoka c. k. vlada z<i driavno in akladovne ceste na Tolminskem, odkar jo on dizivni poslanec, to je od leta 1881. Za drzavno cesto po Soaki dolini dala je 135,510 gl„ da se je zravmla in razSirila na mnogih krajih. Za izdelavo skladovao costo po BaLki doltQi do kranjako mejo dovolila je 28.000 gl.; za eeato ob Idrijoi v Oerkno in v Kop 6:iico ter od Zelina do Idrije poStela jo 40.700 gl, d.i so so te ceste razsirile in utrdile, kakor zahteva domobransko ministcratvo. Iz vojaSkih ozirov je vlada pripravljena ali siljena, sprejeti coato od Sv. Lucije v Cerknq in Kopadnico V svoje gospodaratvo, kor okraj bi ne mogel vzdr2evati eeat v takem stanu, kakor zabte-vajo bojna pravila. Gospod poslanec bo podpii al v tem oziru vojaSke tezujo z vso mocjo.
Po konCanem porocilu prasi drustvenik g. Ma-Sera, ali ne dovoli vlada nikake podpore za zravnje-nje dizivno ceste na BolSkem. Drzavni poslanec od-govori, da vlada namerava poataviti ie v prihodnji prora^un precejSnjo vsoto, da se zadne odpravljati Trnovski klanec.
Ker ae nikdo dragi ne oglasl za beaedo, pride zbor k naslednji to^ki dnevnega reda, namreS k ra-6unu in prcraSunu drugtva ,Slogatt ter otroSkega vrta in dekliSke Sole. Kot prcgledovalci radunov se izbe-»ejo gg.: Franc Bajt, GaSpar Ltkar in Frano Lepic. Baton ka2e ugodeu stan vseh imenovanih zavodov.
SIednji5 se preide #k volitvi novcgi odbora. Navzoc druStvenik prebere liato novega odbora, sc-atuvljeno od g. predsednika, katcro potrdijo vai nav-zodi druStveniki razen dveh ; trctji se je bil prepozno oglasil pioti nji. Voljeni ao: dr. Josip vitez Tonkli, predsednik: odborniki: dr. A. Gregorc1c\ Anton Hva-lica, dr. Al. Bojic, dr. A. Lisjak, Joief Nauut, Andrej JegliC, dr. Nik. Tonkliin mojoi grof Anton Obizzi; na-mestniki: Matija Jonko, Ignac Kovacifi, Franc Leban, Bajmund MaborLiL, JozVf Muzi6.
DruStvenik g. Franc Eeban, lupan v Cernifiah, predlaga, naj se sklene proSnja do driUvuih in de-2elnih poslancev, da bi na to dclali, da bi viaoka vlada dala nemudoma porezati io poigati take trfce, na katerih bi se zasledila trtna uS, da bi se ta mrces ne Siril v sosednje nograde,- ki niso Se napad . G. MaScra in g. predsednik pojasnujeta, da \,»«a je nekdaj uie rabila to sredstvo, a da ga je 0 ustila, kor se je pok>»zalo brezvospeSoo, in sploh da ni sved-atva zoper ta mr$ea razen tega, da ne tak nograd,
v kateri je zuSla trtna uS, dene za par mesecev pod vodo. Na to je g, Leban odtegnil svoj predlog.
Gospod predsednik izpregovori Se uekoliko based, s kateritni izpodbuja druStvenike k slozneinu ao-delovanju, ter sklene zborovanje s trikratnim iivio klicem na Njeg. Vcl. presvitlega cesurja, katerega navzofii navduSimo ponovijo.
IZ GoriCe, 26. t. m. — Ker dopisnik iz Bid, gospod Gradenski, pozivlja v avojein dopisu v St. 34. cenjene „So6eu uradnike tukajSoje c. k, mestne odredjene okrajne aodnije k pazljivoati in nutancoosti zdi so mi treba, slucajv ki mu je k temu dal povod, natancno pojasniti.
Za saboto 19. t. m. odmenjeoa je bila obrav-nava v neki tabularaki zadevi, h kateri je bil pozvan gospod Androj ZaidarfiiS, vikar z GradiSSa. — Me-sto tega gospoda se prijavi pa gospod Andrej &ai-dardid, vikar iz Gradneg*.
Puraota jo naatala takole. Edi'n tukajSnjh nizjih uradnikov, prudno oddd dotidno vabilo fcodnijakeinu obhodniku, zapazi, da je vabilo namenjeno na Gra-di§6o. — Poznal jo k nesrecl gosp. vikarja iz Grad-nega, no pa gosp, vikaija z GradiSea,' in mialil je tedaj, da ae je v vabilu urinila pomota. To mu da povod, da prefiita v vabila besedo wGradi§ce* ter za-piae mesto nje besedo flGradaoK,
Ta nesrecni popravek piivabi v sodnijo gospoda dopisnika iz Bid.
Prisel je gospod zastonj, ali pot mu je bila pla-cina, kajti omenjeui nepoklicani popravljavec ali Bbona fide corrector" moral mu je iz svojega iepa poitati zahtevana 2 forinta za pot.
Sodnijski utadnik.
Iz Mima, 18. avgusta. — Danes obliajala je uaSa obfiina slovesnosti v dust naSemu premilostlji-vemn vladarju F. J. I. v dvojiu sporaia in sioer: v spomin Njegovega rojatuega dne in v spomin Njo. govoga 401etnega vladanja po aledefien vsporedu, Na predvecSr o mraku u^gal so jo na vzviSenem holmci pri Sv. stopnicah na BGradu" veli&insk kres in apufifiali so se umetni ognji, kntoro je sptemljalo natrkovanjo zvonov in strcljanjo s topiii, ki se je razlegalo po celi naSej fari daled okrog.
Due 18. na vse zgodaj oglabili so se sopet moz-narji in lepo ubrano pritrkovanje zvonov; ob 8. sv. mnSa z asistenco, zahvalna posem in blagoslov z N»j-svetejSim io h koLcu cesarska btmno, spremljana z orgiami. K sv. musi ao priSH tudi vai domadi ubogi, med katere se je vsled atareSinatvenega aklepa delila primerua miloacina; razdoljouih je bilo tudi (med uSenco 100 iztisov kupljonih knjizic „Na§ Ceaar" v spQui.n za pozneje. Case.
Vai navzoci ubdinski zastopniki zbrali so se v zupanjiaki piaarni k izredni seji, pri kateri je g. Lu-pan v kratkem pojaaoilu izrazil namon . tega shod* in konecno povabil vae navzoco k trikratnemu iivio! na presvitlega cesarja, kateri vsklik se je stoje* po-navljal.
Po koneani seji povabil je Jupan navzoee ata-reSinatvo na kozarec dobrega istrijana v gostiloo Fa-ganel-oyo, kar so vai radoatno aprejeli. -V Jati namen zjediiiili so 8'! ob 6. uri zvefi r. Ko razno modaebojno pomenkovauje prcnelia, pouzeme 2upan bosedo ter n'Ce blizu tako le:
Slavno stareSinstvo, poSteni mozje 1 Kakor znano, obhaja letos cela naSa avafrijaka dtiava poleg navadue vs;»koleta$ slovesnos'i v spomin rojstva naSega skupnega dezeluega oceta F. J. I.,* Se drug spomin namrec: 40 letuo dobo, odkar je naS sedanji preavitli ceaar zaaodei avstrijski cesaraki prestol. p;ogi! naS slovenaki narod, kakor pn6i zgo-dovina, je star narod; toda veLino svojo dobe je zivotaril, ker se ni zavedal sam sebe. Outil je Iju-bezen do domovtoe, do gospodarjev — vladarjev, in cutil je dolznost pokorS&ne; toda sice mu je bilo gorko, vro6e ne, ker mu je nekaj manjkalo. &e le o nastopu sedanjega premilostnega vladarja, ko je bila podeljena ob enein svoboda in enakopravnost vsem avstrijskemu zezlu podrejenim narodom, vzbudila se je tudi Slovenija v avoji lepoti ter se je zauzela in pognala novo ljubezen do mile domoviue, do vladarja. Zdaj je postal slovenski narod zmoSen, da se jo nav-duiil za idejale svoje, kor jili je spoznal. Toda vski-pela mu je ljubezen ognjeniku enako sedaj ob Stiri-desetletnici vladanja Nj. Yelifianstva cesarja, tako da od vseh krojev iz dfzel dohojajo presvitlemu vladaru prisrLna 7oSdila, znamenja udanoati in ljubezui. NaSe mirensko stareSinstvo, ki ima nalogo zastopatt skromno to obdino, je tudi prihitelo, da povezo v ta preslavni venec: lavor, vijolico in tudeei klineek v znamnje zvestobe, upanja in ljubozni. Mirensko stareSinstvo torej zdiuzeno s celim narodom slovenskim, navduSeno vsklikue: Bog iivi, Bog ohrani milega vladarja, Franca Jozefa Cesarja! Slava t Slava 1 Slava!
(Dalj© v prilogi.)
Priloga „Soče" k št. 35.
Izpod Trnovega,  as.   avgusta. — Proaim,
slavno uredniStvo, da bi sprejelo ta dopia v avoj ce-njoni Hat, ker zmerora zagovarjato nag ubogi kmefiki stao. Ce ravno je moja kme6ka roka nena/ajena ptea* vi,   vender priraein za pero,   da pokusbni, k.tke raz-mere so pri nas.   Qovoril   bidem o naSih obfiinakik potih.  Cesta,   katera polje iz  Kronberga v Ravnico, katera spada v podroeje   Krouberskoga gospodarake-ga aveta, je praw alabera atanu, da je prav tezavno pel hoditi po njej po dnevi; ejoyepa. tistomu,Jait.--ri mora ponoci iti; ni varen avojega Wvtjeiija.   T. pot je za naa obciuavje velike   vainoati,   ko hodhno iz Gorice pea ali ko   privazamo avoje poljske pride!- , ke na avoj dom, Pa tudi Trnovei, VogUrji, Lokvat-ji grejo peS po tej poti, ker jimje mnog<> kr.ij.U ma-go glavna ce8ta akoz Solkan, Zatorej aa drzuem opo-zoriti gospodaraki avet aa to pot. Pod Vratei, kjor je mojnik med obciao Ravnico in Kronbergom, je ta ee-sta prekopana. Prekopal jo je ud gospodarakega sve ta, da je rabil kamnje za zidanje. S Jcakitn dovolje-njem je to atoril, ne vena;   ali ni' mdgel   ta ul go-spodaaakega  aveta na palniku'dobiti kamenja za zidanje, ne da bi bilo treba pot prekopavati? Ako ni njemu zuana poatava, katera ukazuje v dobrem atanu vzdrzevati poti, ne pa jib prekopavati,   morala bi pa nacelniku znana biti.
Druga obdinska pot, katera pelje od gmSkega vodotoka k Bonetom, jo tudi prekopana, ker ao jo prekopali ob6inarji Kronberski, ko ao lop.Ui gru§c\ No, kaj pa dela gospodaraki avet, da ni videl toga pofietja t Tu ao lahko neare8a piipeti tiatini poaestni-kom, ki to ceato rabijo. V torn meseci je Sel neki poseatnik po vinrako poaodo na Trnovo in je moral *am cesto popraviti, ako je hotel iti naproj. Poaeat-nik iz Ravniee, kateri ima svojo poseatvo v Kronberski ob6ini, se je moral z vozom s tiatega raeata na-zaj vrniti, ker ni vedel prej, da je pot prekopana. Kaj miali goapodaraki avet KronborSki, ali je ta pot javna ali 8amo za tisfce poseatnike, kateri morajo po tej poti avoje pridelke domov apravljati ? Ako jo javna, prosimo, naj se nenmdoraa popravi; ea ne, pri-morani bomo, naatopiti drugo pot. Tudi slavno Lu-paostvo opozorujemo na to pot. Za danoa naj bodo-volj; pa drugikrat veS, ako to ne bo zadostovalo.
Z. K.
Politifini razgled.
Degelni zbor Stajerski pri<5el je svoje delo 27. t. m, drugi de^elni zbori se suidejo 10. sept. Kranjskemu dezelnemu zboru je imenovan predseduik,   oziroma   deXelni   glavar   dr. Jo2ef
null po   widigi ob   nodeljab  in p:\izuikih,   in  to v
podlngo davka-   To pa je receno saru> Zupnikom in
vifcarjem — kaplanom   pa ne;   fe*l«j  kaplani smejo
to brez davka, vikarji   pa   ne,  do tudi s>  vikarji v
fasiji a kaplaiii v eno vrsto atavljent. Pri aestavljanji
fasij bili so vsi  pro«ti   uohodki   postavno izpuSceni;
zdaj   ae pa hocejo pod davek spraviti.   la to le pri
duhovnikib! Zikaj ii". tudi pri uradnikih?  Ti imajo    . -,, _    .   ¦_    . _ .    .           . .-                 ...
dobre pli^o, in zravon ae zlo nn^ne wdiete,« kakor . Poklukar. Grot Kalnoky,  minister zunanjih za-
se je v „So6itt bralti _~ pot iz  Cerknega v §ebre-J: devr imel ja pogovor z italijanskim   ministrorh
p 96 gift, 1 Pit aradiiica vae t* pronto,  pri duhovnu    Orispijem v'Hebu ua 6e§kem.
pa vae zarafiunjeno 1                   *-''"""                            ?           ~~                        --------
Ali b-> roordi tudi trobi fl^.i^ndti, 60 duhovnu kdo kaj priti34<t, poitavim: eajnio cosonj ali jabolk ali fieSpelj ali Ih-uSk ali zelja, kroinpirjn, rope, kore-nja, kako jajco, kako pi§5o,   kako post   pid**,  kako
Nemski  cesar Viljelm II  pojde  zopet na potovanje v sredi meseca septembra in sicer 0-bi|5e najprej ju^nonemske vladarjc: kralja vir-tember§kega,   velikega  vojvodo  badenskega  in na pol oglodan'o kiab?' Utogi duhoven! "Smodke ao , regenta, kraljevega namesfcnika, bavarskega. Po-bUe podrazile   alt ker ae jib jo valed tega raalo pro- 1 t        ojde 6ez   TiroIe v Baly0 ia v Rim   kjer
osfcane kakih 10 dnij. Na povrafcku iz Ueneck 5ez Pontebo pride na Dunaj, kjer ga slovesno sprejmejo.
Mnogo hrupa je bilo radi povelja italijan-ske vlade, naj bi odplule nekatere bojne ladije v jutrove kraje.
Na Balkanu ni bolje in ni slabsl; a stal-nosti nimajo onda§nje razmere.
dalo, ao zopet v ceni  padle, no — morda se jo zdaj t» 8)idi pri c&m*§ih,P
Ljudstvo da tulcaj in tarn svojomu dnhovnu to in ono v d a r, in to le iz hvalezaoati za to, kar ono ol duhovna prejema. Duhovon ljudaivu maraikje po-maga, iu rau poatreze, da mu doatikrat maraikak sold v potrebi, ali kako pono§ino obleko, ali malo juho v bolezni, ali mu kaj pile, itd. in v hvalo zato p r o a t i darovi — roka roko umije. Tudi beradi imajo svojo biro — ali bodo tudi obdaceni ? Saj je duhoven tudi be-rac, od hiSe do hise mora iti. da svojo biro skapaj apravi, veliko atroSkov ima tukaj, po hilah to ali o-no podari, ziasti otrokom, in 6e mu starsi kaj povr-hu dajo — pa krik, pod davek L njim! 06ena§i du-hovnikovi ne zabranijo v driavi denarnega poloma; && pa bodo v reanici toliko donaSali, naj se le dovo-lijo milijoni za noVe puSke in kosarne. Upanje ima-mo, da viaoko e. kr. miniaterstvo ali upravno sodi-Ue na naso prito2bo razaodi, da darovi (ia k tem 8padajo tudi manualne male in groSi za ofienaSe) ao davka p r o s t i, da torej duhovoi niao do!2ni da-jati razkazov o darovih. Ali treba je o pravetn 6aau oglaaiti ee pri viaoki vladi z utemeljeno pro§njo.
Eden v iraeuu drngih.
Od nekod, 28. avg. — Neki g. 2upnik, ktori mora imeti v poletnem 6asu ve6krit ob nodeljab pri podruzmh in podredjiuiih vikirijskih corkvah, slove auo sv. opravilo, Sa tudi brez proceaije, profit je preiS. knezonadakoBjaki orditiarij.it, n»j bi mi dovo-lil, da bi ime|sloveano av. opravilo tisti dolavai dan, ob ktereni se obh.ija god dotiCaega cerkven3ga pv trona. Podprl je svojo proanjo s temt razbgi, di je sara brez kaplana; da mora biti tudi pri farm cer-kvi redoa aluzba bozja, da pa jo v aedanjib 6a>ih, ko duhovuikov zolo primanjkuje, te2ko koga dobiti, ki bi ga pri farni cerkvi nadomeatoval. V svoji pro-gnji je omonil tudi to, da aedanjim ljudera ni ve6 to Itko ua 6e§6enji svetnikov, corkvonib patronov, in na poaveSevauji nedelj, ampuk veliko ve5 na tem, da imajo ligodnd priliko za^ javni ploa, pri ktcrem so pri-§li pretepi in celo poboji med razdtvjano mladini ze tako v navado, da akoro ni pleaa broz njih, 6e tu li se niS v 8pomin ne jemlje, koliko mora!n*ga zla iz-vira iz javnih pleaov. Zakaj pi mora ravno duhov.i k kot vada in ce.kvena sloveanoat kot roklami ali va-bilo slu2iti k takim izgredom, itd.
Prefi. knezonaJSkofijski ordmarijat mu sicor ut usliSal prolnje, pa dal mu jo naalodoji odlok, ktoJ utegne tudi drugim goapodom, ki ao v enakem „ob-aojenji,* a!u2iti kot navjd, po katorem ao jim je rav-nati.                             „
Odlok se glaai: aCiatitemu ^upaijskema uradu V .... . Reaevaje   porodilo z duo 22. avgusta t. i. St. 116, zadevajoSo prenelenje petih maS v   . . . . . in v .....  od nedelj, ki so bile do zdaj v nava- ' di, na dan eerkvonega patrona, odgovarja ae slavue-mn Jupnijskerau uradu,  da kuezonadakofijski ordina- { rijat, 6e tudi popclnoma uvala te2ave, v poro5ilu na- j vedene, vender ne amatra kot primerno, da bi dovo- ; lil naavetovano  preue§tnje onih petih maS, ker s ta- j ko naredbo bi ae krclle atarodavne   pravice dotiSuih ; poddruinic  in bi se labko dal  povod neljubim pre- ! pirom. — Ako bi se pa nameravali za omonjene ne- ; delje v krajib, kjer ae obhaja cerkvent patron, javoi plesi, naj zupnijaki urad predatojniku dotifiaega kra* ja zazuga, da se preneae cerkvena alovesnost na tiati dan, ko je cerkveni patron,  in 6e bi to zuganje nic ne pomagalo  in bi se plea   kijubu temu pripravljal, ima 2upnijski urad pravico, 2uganje tudi izvraiti. Koe-zonadSkofijski ordinarijat v Gorioi 25. avguata 1388.B
S ToImillSkega, 18. avguata. — (Cujte, eujte, kaj se vae na dan poklieel) NaSe si, c. kr. glavar-stvo dalo je zupnikom in vikaijem poziv, naj aporo-6ijo, koliko proatih manualnih maS na leto vsakdo opravi, koliko proate bire apravi, koliko soldov dobi v dar ali ofer ia moj 3ogl koliko otfenafiey kdo od-
\l TrSta, 30. avguata. — Delaisko pod-porno dru§tvo imelo je preteklo nedeljo2B. t.m. prolepo alavnoat, katero nBlinost" z doe 29. avguata tako loophuje: Temolj in najmiSnejao zaalombo ima v Tratu in njega okolici '2ivcei Slovenec v delalskem pod-pornem .Iru^tvu, kitoro j.\ g!ib»k> ttkironj'in* vd>-maoili tloh tor je ne onnjojo vsi navali uaaprotnik >v. Zito je vaik vaXdii dog)dok v tem drug^vit zuamo-nit za vae t»ia§ko Sloveace in vaiki slavnojt ddal-skega pidpornega druitvi — ob6aa 8iavno3t. M-d najva^nejie tako slavnasti bryi izveatno druStvona obletnica, a katoro se obbija bia^jaloyljeojo draitvono zaatave in rojatvoni d-rn dou^tvonega pokrovife'ji, Nj. o. kr. Viaokoati eeajirjevidi Ridolfa. Yedno jo bila ta alavnoat ena najiepaih, kar jih inu Ti-at, be? ozira na naroinost ter vse'ej je dokuilo mse ob-einatvo, da ao zaveda in je prip.-avljoio, kad.ir trebi, jayno pokaz iti avojo narjdaoat. Pirepr c.ia!! sm >, d> je 'ni t;ao5o Siovenoev, kiterim 6m ali okalusiti niao dopuatile, da bi prihiteli ossbno raej oatale svoje brate in ki so bivali vaaj duievm med uami. DM-nosfe na§i je zatorej, di za4»voljsra» v*e tike, ter jim podamo opi3 va^no, prekraane slavnosti.
Ob 7. uri zjutraj uze zafieli ao so zbtrati dcu 2abniki v prostorih delalskega padpomegi dru2tvi in do 7% uro bilo jo zb.-ano lepo Stevilo filaaov. Z godbo veteranakega dru2tva ia a svojo prekrasno zastavo nadelukorakalaje dolga vrata dru^abnikov pod vodatvom odbora v cerkov novega Sv. Antona k aloveanej aluiSbi boSjej. Mej tem zbrale so ae v ourkvi odbornice in druzibaice ter ratiogobrojn> pobolnega — in radovelnegi obcmatva. Sv. miS) di-roval je prec. gosp. iupnik E'abcia, mej slu2bj bojjo pels so druStveni pevci skladba svojeg.i voljef g. Ko-sovela. 0 akbdbi in petju nam ni treba paivbno go-voriti, kajti znano je uzo, da je g. Koaovei veiSik, ki glasbo temeljito poznt iu dajo pevdki zbn- pod takim vodstvom uzoren. Po av. m iSi spromib j) flrii-fctvo avoji zxatavo v dru^tvoue proatore, potem aeje razSlo.                                                        .
Ksv. maSi priael je zasfcopttik de-2elnega nameatnika, o. kr. dvomi sv etui k Reya torso j ako laakavo izrazilj velikej mno^ici zbranib dra^tvenib 61anov.
Ob 6l/a uri zveSer za2ela je voaolica na vrtu -Hondo nuovoK. Vrt je bil jako okuano in bogato okralea z raznimi z.istavami, grbi iu Iampijoni. Lepo je bilo videti, kako je drvilo obSmatvo od vaeli atrani ter v kratkem 6aau zasedlo oMirni vrt do zadnjoga stola. U2e prva to5ka sre6ao soatavljeneg.i vaporeda, koraciiija B Napr ej zas tava slavo 1ltt vzbudtla je neopialjivo navduienje ia morala sejodvakrat po-navljati. Z burnim odobrovanjem sprejela se je poaea pSokol8ka% katero |© prceizno odpel druztveai
Domade in razne vesti,
Oesarske slavnosti v proslavo Stiridesetlet-nega vladanja Njegovega Velifianatva Pranoa JoXefa I. snujejo in vr§ijo se po vai Slovdnijt z veliko go-re5noatjo. Slovonski listi dobivajo toliko takih poro-6il, da no morejo vaeh zmagovati in da ae morajo s tem zadovoljiti, da samo nekatere opisujojo, a druge da le omenjajo, Vaseli nas, piSemo z »B!.% da o tako vaini priliki dokazujejo Slovenci tudi v naj-manjiih selih svojo ncomahljivo uianoat do milostlji-vegu naSega vladarja.
Duhovne vaje imeli so duhovniki na§e nad-Skoftje od 27. do 30. t. m. v tukajSnjera koezo-nad-Skofijskem semeni§ei. Vodil jih je C. o. Sevis-Salis d. J., mnoglm duhovnom znan 2e iz prejSnjih dasov. Oglasilo in udele^ilo seje ten vaj blizu 60 duhovuikov. Prefiastni in milostljivi gospod knez in nadSkof bil je priCujoa pri vseh vajah ter je nsebno vodil zaCetno alovesnost ter imel po sklepu nagovor na svojo duh>v§cmo, ki se mu je preudauo zahvalila za veliko dobroto duhovnih vaj, ki kakor o&vljajoca rosa v pomladanakem 6am dajejo rast duhovnema 2ivljenju ter je varujejo n-jvarnih izrastkov in hib. Z duhovniki vred ima razlog veseliti se tudi narod vseh milostij, ki so se v obiltii mori te doeve delile du§nim vodi-teljem in pastirjem; kajti kar je njim v prid, -zale2o posredno tudi narodu v korist.
Drobne vesti. NaSi krvni bratjo Iatrani v kd-" perakem okraji oavetili so ai zopot lice pred vsem poatenim svetom, kajti pri dopoluilai volitvi v dezelni zbor iateraki 30. t. m. izvolili ao narodnega kandidata, Fraaa PI ego, oboinakega nacelniki v Bazetu, z 59 glaaovi: Naaprotni kaudidat Lampo dobil je 17 glasov. Slavi, b.atjol — Ljubljanikemu atolnemu lapitulu imenoval jo sv. o6e pape2 prosta, katerega so pogreSali po amrti ranjkega Zupana. To 6aatno meato je doaegol dr. J*nez Klofutar, 6astni ka-nonik, vodja duh>vskih studij v ljubljanskem seme-niS6i, ud dezelnega Solskoga sveta, odlikovan z vite2-kim krizem reda Pranca Jo2efa, slovenski in latinaki pisatelj ter po6eS(Sen z mnogimi drugimi doatojanstvi ia nasiovi. 6eatitamo. — Ljubljanaka kupiijska in obrtna zbornica izvolila je v dezelni zbor nameato umrle^a grofa Thurna avojega predaeduika KuSa rj a,
ki je bil po pcvotnih volitvah odatopil svoje mesto omenjema grofu Thurnu, poznojSemu deielnemu gla-variu. — V Tratu je utml 25, t. m. M.In Debelak, kanonik stolne cerkve, blag in delaven duhovnik, ki ie Ijub'l avoj narod in vae, ki so imeli f. njim kaj ooraviti. Bit je iako radolaren in spoStovan, kakor jeprifial Se pogrob. - Vodja obrtai nadaljevalni Soli v aoriei imoriovan je neki g. Gembredifi, ki jo do zdaj vodil enako solo v Poreoi. — Goriski S o k o I 8 bo imel prihodnjo nedeljo lepo alavnost Jo vsporedu, ki je bil naznanjen v zadnji „8o6i . Narodna druStva in rodoljubi ao vabljem, da bi ae je obilno udelezili. - Pri Sv. Luoji imeli so lepo ftflfl!irako alavnoal j dopia nrpnozno. zato onhodnjiC. .Sokol1
— Ljubljanaki
bo  obhajal 8. in 9. sep-
'    Slavnoatni
vi*
tjeselo
tembra petindvajaotletnico avojega obatoja. Slavno program piihod»jic\ - C. g. Anton Batagelj, kar na Ponikvah, pwatavljen je kot tak v Opatje na Kraau.
Pnto2be d )Sie so nam iz nekega kraja, ki praviio, da neki c. k. urad zahteva, naj ji.ipniki m Tikarji naznanijo, koliko m.inuuluih ma3 opravijo na \mt Vliko fpfra" fom toliko ji» nm J?*fl»t»
bini in koliko ocenaSev izmolijo ob nedeljah in praz-nikib, in vae to v podlago odmerjenju davka. CS. gg. dnhovnikbm, ki so prizadcti pri tern ukazu, lahko naznanimo, da vsled odloka visokega c. k. minister-terstva z leta 1877, ki se navaja v „Corospondenz-blattnB za 1. 1884, se ima jemati pri duhovniku kot podlaga za prihodninski davek le tisti znesek, ki je fatlran. Kar tedaj ne spada po novejSi drzavni po-stavi kot dohodek v fasijo, ce more slu&ti kot podlaga odmerjenju davka. Vcleslavna c. k. deZelna vlada naj bi o pravem <asu opomnila na to dolofibo visokega c. k. roinisteratva svoje podlozne organe, da ne bodo po nepotrebnem imeli pisatij ter priza-devali sitnostij castiti duhovSCini, ki uze tako oprav-ija za drzavo jako veliko pisarij. kakerSnib bi ne o-pravljal drug brez primerne place. Ob enem se nadejamo, da veleslavna c. k. vlada ustavi tako postopanje s Caatitoduhov§Cino,ki zasluii priznanjc in pobvalo drz\ive, za katero grtuje svoje moCi; posebuo ko je njen blagodejni upliv za dr^avo nedomestljiv.
BSlovensko bralno in podpomo drugtvo V Gorici" dobilo jo na prosnjo z doe 30. julija 1.1., da bi smelo 9. septembra slovesno blagosloviti svojo drnstveno zastavo, nasledoji odlok slavnega c. k. okraj-nega glavaratva v Gorici: — WN* vlogo z dne 30. julija t. 1.) a katero je slavno druStvo BSloveusko bralno in podporno druStvo v Gorici" proailo, naj bi se mu dovolilo, da bi doe 9. septerabra 1.1. slovesno blagoslovilo svojo druStveno zastavo v Gorici, naz-canja se slavnemu druStvenemu vodatvu, da e. k. okrajoo glavarstvo iz javnih ozirov ne more dovoliti namerovane slavnosti za tisti dan. Pri tern vodi c. k. okrajno glavarstvo to uvazaoje, da je bil tukajs-nji urad ze 17. julija t. 1. St. 10605 dovolil tukaj-gnjemu druStvu BSocieta di mutuo soccorso degli arti-giani" za dan 16. septembra t. 1. slovesno blagoalov-Ijenje njegove drustvene zastave tec da kopifienje ta-kih svecanostij v isteiu kraji in v tako kratkem casu se ne kazV dopastljivo. Slavnemu drustvu je veudar prosto, ponoviti svojo prosnjo pozneje, ko pret'ece daljsi 5as po slovesnem blago'dovljenji zastave drustva sSooieta di mutuo soccorso," ki je namenjeno za dan 16. septembra, samo da se mora uze zd.vj izrecno opomniti, da pri vrsitvi te sveSanoati o svojem casu bi se iz policijskih ozirov ne' mogle dovoliti one tocke vsporeda, ki imajo znacaj javnosti, kakor n. pr. sprevodi, razvijanje narodnih zastav itd. itd. na javnih prostorih in cestah, in ki bi tedaj lahko dare neljub povod prepirom, kakor se je to prepovedalo tudi dru&vu „Societa di mutuo soccorso." V Gorici, 26. avgusta 1888. Voditelj urada. Strassoldo.
Societa di mutuo socorso degli artigia-ni di Gorizia" (drustvo za vzajemno podporo go-riskih rokodelcev), ki druzi v sebi, kakor je pra-vifino in pametno in kakor zahteva znacaj gori-Ikega mesta, slovenske in italijanske druStvenike, rojene v Gorici, v hribib in vravnini, blagoslovi 16. t. m. z napo-vedano slavnostjo svojo drustveno zastavo. „Goriski vladni list/ ki jepovsod pri rokali se sveti, razlogi, poroCili, stra&li in zuganji, ko je treba unemati, kuriti in si-riti narodno strast med podaniki Njegovega Velican-stya v Gorici in na Goriskem, dal bi rad tej doraaei, mirni in poblevni slavnosti znacaj italijanstva ter z veliko nedosfednostjo izraza svoje neomejeno veaelje nad praznikoui Onega drustva, o katerem je sicet* jako neljubeznivo pisal ter zelel mu v svoji nevolji pogin, a|o se ne poprime njegovih nafiel. Drustvo so sestavlja iz rokodelcev vsega mesta brez razlodka na-rodnosti, Le tudi mu je poslovni jesik italijanski; zato se tudi Slovenei veselimo njegovega slavnostnega dne v nadi, da druStvo ostane zvesto svojim spravljivim in pomirljivim naceiom ter da se ne da zapeljati in zlorabiti nekaterim zidovskim pisaLem in njih kMe-nim pomagafiem, ki sejejo v mestu narodni prepir, da ljudatvu ne ostaja 6a$ misliti na vsote, katere placujeta raeato in deLela nasim 9kru§nim o^etora" in dobrotmkom vsako leto kot obresti od posojil, do katerih so nam pomagali. Obresti in doklade nas 2ulijo, da poSteu rokcdelec komaj izhaja; zastave nam nig ne Skodujejo, paS pa vabijo ljudi v mesto, ki nam dajo denar, da lahko plaCamo obresti od mest-aega dolga in ma^tne zaslu2ke onim, ki jih imajo. PoSteno delo in vzajerana podpora bila sta nacelo re5enemu drufitvu; zato mu destitamo ob dnevu njegove slave.
Vspored drufitveni slavnosti bil je a poeetka tak le: Ob 6. uri zajutra budnica po mestu; ob 9*L I sprejem iastnih udov in deputacij sorodnih druStev ter stiajanje rednih udov v Attemsovi paladi |na Kor-dji; ob 10V8 fclagoslovljenje drustvene zastave in njena izroBtev drustvu; ob 11. slavnostni sprevod po mestu z novo drustveno zastavo in z godbo. Med potjo sviranje pted palace zastavne botie barooice Bitter; ob 3Va sviranje mestne godbe v vrtu za pa-la5o grofa Attemsa na Kornji; ob b% sreckanjo 20 dobitkov (vsaka Stevilka stane50kr.) in potemjavni pies. Yhod v vrt bi bil popoldne vsem dovoljen in 1 bi znasala vstopnina 30 kr. Ali vsied hujskanja tu-kajfinjega svladnega lista," ki je spravil namerOvani -siavnosti itahjanskega in slovenskega podpornega dru-Stva se svojim ernilom na narodno polje, bila je *lavna c. k. vlada prisiljena premeniti u2e potrjeni fr^noi tar pepojemi irj^ te ima j» gMzifa} \
javnosti. (Glej odlok BSlov. bralnemu in podpornemu druStvu* v tej zadevi.) Tako jo odvrnjena nevarnost, ki je zugala italijanstva goriskega mesta, a Goridani J bodo pogroiali to, kar je najleple in najvelicastnejSe, I kar se v.§i pri vsaki slavnosti, katere ne kalijo ne-mirneSi, kar najbolj zanima narod, dostojne sprevode. Zi to mj so zahvalijo zidovskenau listu in njegovim privr2encem.
BOorrierett je skoro z uma, ker napravlja naS wSokol* prime?no avc^ino^t za prihodnjo nedeljo. Nebo in zomljo kli^e na pomoc proti onecesdenju ita-
i lijanake zemlje po slovenskih sokolih. Zabavljioe in suninifienja mu morajo aluiiti, da bi ogrenil slavnost mvnira in pcStenim goriskim obSinarjem, ki ne tro-bijo v njegov politi3t*i  fojj  in so ne • klanjajo  n j e-
I governu itnlijanstvir Tolika je v niem narodna strast, da 5uga mesftiii godcm, da bodo loSeni za zmerom od svojlh prijatB\jov in aorojakov ter da zgtt-bijf> spoStovanjft, ako bodo scdelovali pri „Sokoloviu slavnosti. Tako pise 1 i b p r a 1 n i ttCorriere,B kateri je pnzibil. da umetnost je msdnhrodna (internazio-nale) in da goriSki odvetniki, 2!di in kristijani, pi'e-jemajo donar no aamo od Ttalijanov, ampik tudi in sicer v p-vi vrsti od Slovoncov. Odvetnikf, Staounarji in drugi faki naj prej zaprejo vrata Slovoncom, ki na nje trka]f>, potom se le naj zahtevajo, na| god«i ne godejo nSokoln8. Co sme odvetnik slu2iti denar od Slovenca, sme tudi godec. To ni liberalno, da se godon brani zaalu^ok tarn, kjer ga odvetnik 'Me. \ nCorriorovoK  besnenje  naj  bo spodbuda Slovencem ,
| in Italijanom, da se obi I no udelezuno „Soko- ! love* slavnosti.   &e „Sokol" priznava slovensko na- j
j rodoost kot svoj^, vendar ne 6rti in ne aovrafci no-bene drug;% najmanj pa ono, katera je nasa sosedi-nja v Gorici,  arapak hoce v mini  in pi    znosti  Si-
; veti z vsemi ljudmi, ter priznava vsakemu, kar mu I ti6e. Svoje inirno misljenje ka2e a tern, da si je najel j godcc italijanske narodnosti, katevih ne Crti in ne za- I vida, ampak spostuje kot dobre sosede in, Se hocejo, | kot brate. BSokolovatt slavnoafc naj bo narodna, slo- I venska, ob enom pa tuli izraz bratske slo»a med j Slovenoi in postenimi Italijani, ki so siti veSnega hujskanja in vznemirovanja.
V  Koboridu bo na c. k. pripravljavnici *za u8iteljis8e fpisovanje u6encev in uSenk 17. septembra.
I Sinovi ubogih roditeljev  dobivajo dr^avno podporo.
Vsakdo, ki se haSe vpisati, ima doresti krstni list, [ Solsko spridevalo zadnjega Solakega leta in zdravnisko I spri5evalo. Oar, ki so rojeni leta 1874. sprejmojo se I kot redni ucenci ali u2enke; rojeni leta 1875 pa le
kot slusatelji, in ti slednji nimajo pravice do driavne
podpore.
V  Kanalu ae delajo §e vcdno pripravo, da bi | rarai Sinitelji skupaj slavili stiridesotletntc.o slavnega vladanja  Njegovega  Velidanstva  presvitle^i   ceiarja Prana Josipa L,  kakor je bflo naznanjeno   v pred-zadnji n8c5i". Nekateri do3tojanstveniki miaiiio sicer, da so previaoki, da bi s npiverjem* vred slavili skup-nega vladarja; a nadejati i»<5 je, da pridejo §^ o pravem casu do boljega spoznanja. T nasprotnem slu5aj i prevzela  bi vodatvo  patrijot:6ne alavno3ti tukajlnja ; narodna ditalnica, ki je skleniU, da ceaarska slavnost mora biti, co tudi bi jo imela popolnoma sama omi sliti in izvesti. Slava narodni fiitalnici v Kinalu I   (V slogi jo mic;  zato se nadejamo,  da kanaiski rodo ljubi bodo sloXno poatopali pri tako va^ni zadevi. Ko gre za dast naroda in za slavo  presvitlega  vladarja, -morajo potihniti vse osebne mcgnje, naj so opraviSoue ali ne. Ur.)
Na c. k. de§ki vadnici v Gorici zaoao se I Solsko leto 1888-8d 18. septembra se dovesno sveto I maSo.                                                                      I
Vpiaavanje dosedmjih uJencev in onih za prvi I razred obehoddelkov bido 13., 14. in 15. septembra I od 9. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. popol- I dne; vpisovanje in sprejem tistih ucencev, ki pre- I stopijo z druzih 8oJ, bode pa 17. in 18. sepfe.'od I 9.-12. predp.
Vsi udenci naj pridejo do iolskega voditeljatva I 8premljani po svojih starisih ali njih namesinikih in J naj prioes6t a) tisti, ki so zo do zdaj bili na tern I u^iliSfii, „SoIsko sporofiilo'* preteklega leta; b) vai I drugi ob enem solsko sporoSilo in izkaz premo^enja, I podpiaan od i&upana in duhovnega oakrboika doti- I 5negi kraja, kateri ne sme biti veS ko leto daij I star, ako mislijo proaiti, da bi se reSili plafievauja I Solaine, ki zoasa 2 gold. 50 krajc. za vsako polutetje. I Toda prostava veleva, da smejo prositi oproScanja lo I tisti, kateri ,imajo v sprifievalu zadnjega semestra v I nravnoati ia raarljivosti p. va dva najboljSa reda.        I
Pri sv. Luciji na Mostu izkopuje tudi letos vodltelj  trgaSkega muzeji dr. Marchosetti stariae iz predzgodovinake dobe.   Doslej] je veljalo predz^odo-yinsko pokopaligfie v Hallstadtu  na zgotujem Avstri- I jskem za najveeje, a sedaj ga je svetolucijsko 2e da-le6 preseglo; kajti do zdaj so odkril: Je okolo 4000 grobov,  a  prekopanega  je Se komaj polovioa sveta. Zanimanje za te predzgodovinake stariae je  veliko. I Ta toden je priSel sim knez Windiachgratz,   dr^avni po«Iaa«e.. za Ki'anjsko,   ter je  03tal tukaj dva dni. ! Dau6$ pri^kujemo ilavnega nemSkega uaen;aka; prof, '
dr. Virchowa,   ki se bode mudil tukaj veo" dnij,   da bode preiskoval izkopano starine.
Na c. k. izobra2evali36i za uditeljice v Gorici sprejemale se bodo ufienke v ravnateljevi pl-sarni 14. in 15, aeptsmbra od 9. do 12. ure pred-poludne. Tsaka uCenka, ki na novo vstopi, naj pri-nese seboj: a) krstni ali rojstnilist; b) zadnje Solsko sprifievalo in c) spricevalo uradnega zdravnika, da je popolnoma zdrava. USenke, ki 2e!e vpisane bit v e. k. dekliSko vadnico, naj ae ogfasijo ae Solskim sprl-Cevalqm pri dntidiii uCitt'ljicl razsedniGi 15. septembra od 9,   do 12. ure predpoJudnc.   One, ki vstopijo na
tretji,  Cetrti   io   pefci razred  so ne bodo sprejemale ucenke, ker ni prostorov.
Iiovro Zvab, urodnik vrle BEdinostiB, naSe tovarsice v Trstu. slovenski uSenjik in pisatelj, ki so je mnogo trudil posebno zx naso starine in bIov-atv.> prejSnjih let, je umrl danea ob 1 uri zajutra na o<5etovem domu v Dufcovljah. Pogreb bo jutre ob 3 urah popolulne Tr2a§ki in gori§ki, kakor sploh vsi Slovonci zalujemo po vrlem mo?J, ki se jo vedoo boril za vsestranski napredak naroda, katorega je ljubil iz dna src.i. Njegovo neuraorno delovanje zasa-dilo mu jo kal bolozni, kateri je po dnlj§em trplje-nji slednjiS podlogel. Lahko rueemo, da jo umrl na narodnom bojnem polji, Vc69n mu spomin !
Jakop Marzolla, vikar v Velikom Dolu na Krasu, um 1 je v no<Si 23. avgusta za vodenico. Ro-jen je bil 1. nuja 1815 v Podbeli Sedlanake duhov-nije v Kofu pri Koboridu. Sluibova! je 27 let v Ve-likem Dolu; bil je jako radodaren in dovtipen ter priljdbljon in znan po vsem Kraau ,pod imenom Bgo-spod J.ikop " Tovari§i in dtihovnjani se ga bodo dolgo apominjali. Naj v rairu pofiiva tor u2iva pla^ilo svojih dobrih del.
Gori§ki vladni list pi§e v svoji Stevilki z dne 25. t. m o zemljiskih knjigah in o vpisovanji v nje tako le: „Nasim 6itntoljem gotovo ni neznano, koliko poala so dalo trzaSkim liatom vpra§anjo o zora* IjiSkih knjigih in novo ministerske naredbo v tern oziru. Niso se hnttdi preprifiati, da bi se morali vpisati odloki v tirtte kujige v onem jeziku, v katerem so sostavljeni, te» so nasprotovali, kolikor ao mogli, t;vki dolofibi. Mi nismo nikoli gqvorili o torn, ker amo do zdaj imeli arofio, da snio bili prosti te zmeai (v jezikovnem obziru). Ali 2alibog, da se niso pozabili na Gorico, in da to dni ukazal je neki m;niaterski odlok, da tudi v naaTii zemljiS6nih knjigah ae imra vrSiti vknji'Xenje v tiatom jeziku, v katerem ji ^bilo povelje izra^eno. — Znano nam je, da Sastivredno predsedniatvo tukajSnje okrozne sodnije je bilo poslalo. ministerstvu pred nekim casotn svoje mnenje, podprto s tezavami, katero bi na§la tukaj izvrsitov minister-ska naredba Pred tretni todni do§el je odgovor od ministerstva, ki naiaga strogo izvrgitov novo naredbe tor zametujo ugovore takaj^njega slavnega prodsed-nistva. V tem casu prodlo^ila so se u2e pisma v slo-venskem jeziku, katera vsled viSjo mocl (forza mag-eriore) so vknji/Jjo v jeziku, v katerem so sestavljena. Ta postava (mimsterska;_narcdba) velja ne samo za fcraje z dvojnim Ijudalvom in jezikom, ampak tudi za cisto italijanske braje, n. pr. za Tr2i6, odkodar se je odpoalalo v cetrtek 23. t. m. pismo v slovenskem joziku. — Odvotniska zbormica bi se morala za to zanimati in postaviti ae vinoa (interessarsi ed inter-porsi)."
K temu sestavku imeli bi marsikaj opomnit>, Pi-vic ni res, da tiiiskt sodnijaki ofeiaj je Sisto italijanski, ker obsega tudi nekatere obcine slovensko. Drugi5 se nam zdi 6tiduo, kako more vladni Hat koga po* zivljati proti miniaterskira naredbam, ko je pred kratkim caaora stcl „Soci" v greh, da vdasih izre5e z vsem doliuim apoStovanjem svoje mnenje o vladnem delo-vanji. NajzanimivejSe pa je to: Odkod dobiva „Cor-riere* taka poro6i!a, kakerina so objavljena v tem 6ianku: da je predaednik okroLue sodnije poslai na Dunaj neko svoje mnenje, da je to utemeljil z raz-nimi te^avami, da je prisel 2e odgovor na to pfsanjo, in sicer kedaj in kak. Takih poiodil „Cor." ne more izmisliti, ampak jih mora dobiti. Razvidno je tedaj ne samo, da ta list pile (poaebno v dnevuih | narod-nih prasaajih, ali v takib, katerim da kako narodno pritikliuo) v smislu in v duhu visjih krogov, ampak da tudi dobiva od njih 6a tudi le posredno dusevno hrano, kakor je dobival o svojem, 6asu gmotno podporo od his, ki so so pooaaale s tern, da zastopajo misljenje in teznje deielne vlade.
wPedagogi§ko dm§tvow v K r S k e m bode slavilo Stiridesetlotnico vladanja naScga preavetlega cesarja Fraua Joaipa I. a tem, da sloveano otvori v pvostouh kiSke jle svojo Bstaluo u^iteljsko r a n s L a v o * dne 2. septembra t. 1. ob 10. uri do-polc.due ob pri'iki, ko bode obbajalo isto slavnost „ S 1 o v o n a k o p e v s k o d r u 8 t v o • v zvezi s kr§kim slavnostnim odborom. Nadejati se je, da si slovensko u&teljstvo in razumnistvo v mnogobrojnem Stevilu ogleda to prvo ufiiteljako razstavo na domniih tleb, katera ima v |>ar meaecih avojega obitoja za*
belezlti ie precejSeoj napredek.  Kdor pa Ima 8e kaj predmetov za razstavo, doposlje naj jih neniudoma!
Odbor.
O Zemljigdaih knjigah pisali smo ze v zad-nji Stevilki ter prinesli odlomek iz temeljitega govo-ra g d>. GerjanSica o ti»j stvari, Id ga je imcj v dr-zavncm zbbru. Danes smo koncali la pr<*znnhmvi govor, ki bo p?i?al prihoditjun rodovom, kako se jc godilo Sloveneem na lijih zt-uilji v 19. stoletji po vclovetenji Sinu bozjega. Konec govoia lazklada, s kako temeljito nfienostjo se prevajajo slovenska kra-jevna imena v nem§ki jozik. Gospod dt^avni poslance je rekel7 da ta prevedena iuiena ostanejo v zniiljiScni knjigi kot eporaeuik nevednosti. Stenograf fini (hitro- ali tcsnopisui) zapisnik drzavnega zbora op<minja k teni besedam nasega posdanca: Pt-av rest ua desnici. In kaj hocemo mi k temu reci? Vsakdo naj odgovori na tihem za se, kajti glasen odgovor, kakers>u bi moral biti, prouzrocil bi lahko nev§eCnosti oneina, ki bi ga izgovoril.
Bazpis Stipendijev. Dezefai odbor razpisuje 3 Stipendije za bbiskovauje tefiajev na Dnoajski Soli za umetnost in obrtnijo, ki se zadnejo prvo doi ok-tobra 1888 in sicer:
1.  dva Stipendija po 317 gld. zunjdenima roko-delcema, katera bi hotela obiskovati zimoki tcSaj za rezlarjo in strugarje. Y torn znosku je zapopaden tudi stro&ek potreben zapripravo re/Jarake klopi iu do-tiSnega orodja, ktero ostane potem last obdarjonca potom potnina oa Dunaj in nazaj, vpisuina 2 gld. in 15 gld. za sirovi roaterjal, ki se porabi pri delu. Ako bi Be pa podelil stipendij rokodelcu, kateri bi bil vie previden a klopjo in z doticmm orodjem, odpade mu primerni znesek v ta namen doloden.
2.  eden Stipendij v znesku 500 gl. za obisko-vanje tecaja za leto 1888-89 v tretji sekciji z* obr-toijo kovozuanetva in elektroteliaike iu siocr, ako bi prosilci hoteli obiskati nfti to&ij, kder se poducuje v kijucarstvu, masinstvu in Hvaratvu, ali pa tefiaj za masmiste, kder bi se po teoretifiuo-prakticnem, bolj obsirnera in znaoslvenem poduku iz vze zoajdenib. mehanikov izobrafcevali za mafiiniste, delovodje nli za pOBobne mojaire za obrtnijske kovozuaostreae solo. V niii tefiij se sprejemajo mladencl, ki so dopolnili 14. leto avoje atarosti in dovr§ili z odlUmim vspchom ljud8ke S »lo, v visi t«c"aj pa mladenfit, ki so dopolnili 20. leto ataros.i in kt so vze dostojno izobrazoni v ktjucaratvu, v strojostavbi.
ProSnje za dovoli ev enega ali drugagi teh Sti-pendijev naj so polozljo podpisauemu dezidnemu od-boru do 10. septembra 1888 in naj se jitn prilozijo 8lededa pidma: a. kratni list; b. spriccvalc o dom >v-ji v eni izmed obCin to de2ele. c. spiiSera'o d-jvr-fieoih Sol; dokazi, da je prosilec zveden v svcjei ro* kodelstvu in spricevala dovraenib sluzob; d. s niie-valo o dobiom zadrzaojt
Ker so z dovolitvijo gor omonjenih Stipendijev namerava doseci, da so rokodelci izude po onih me-todah, kakorlae so dan daaes vpeljaae v dobrih So-Iah in vzgleduih delavnicah v namen, da so uvede in po dezeli razslri popjluise obrtovanje, moral! bo-do pros:lci piiloziti proSoji tudi rcvors, s kojim so zavezVjo, da bado y pjkne2eni groflji gorisk'-gt-adilki nar manj skozi 5 let potem, ko dokonkyo uCni ali izobra^evalni tecaj na dunajskem tehnologicuem mu-zejr, njih obrtnijo opravljali, in to tako gotovo, ker bi diugace bili primorani povroiti znesek Stipendija prejetega s 317 glJ. oziroma 500 gld. in da podaja v tern obziru poroStvo bodisi po ob6ini njih prisloj-noeti, bodisi po kaki drugi skupScini ali sposobni osebi. DtSelui odbor; dozelui glavar :                Coronini.
Javna zahvala.
SpoStovanemu obcmskemu zastopu, slavnemu drii-8tvu veteranov, uredni8t?u Soiie, ter vsem prijateljem in znancem, ki so, v voliko jnaSo toluzbo, toliko v bolezni kot po smrti skazali ljubljonemu naSemu na* 6elniku kakor koli si bodi svojo ljnbpzen in spoito-ranje, izreka tugujoca Scalottari-jeva d r u 2 i n a z ginjenim in hvaleSnim srcem najtoploj-§o zabvalo.
Se posebej zabvaljuje se pa ra. 6. g. 2upn»ku Jan. LuktSic'-u za njegovo izvenredno bkrb in ljube--njivost do ranjeega.
Miren, 25. avgusta 1888.
#O0CZXK34f€>«3C>O^
^[        KM1ETOYALEC         V
J* je   edini  sloveuski,  gospodarski  li-t  s podobami,  I
1.1  ki izhaja  drakret  na mesec na ceii  poli. in pri-
nala poljedelsko, Sivinarske, yinarskein drage elanke,
gospodarsko    novice   ter   daje narnSiiikom  svojim  i
dobrc gospodrske  svetl   „Kme(ovaIee" stoji na
leto i gld., za gg. ucitelje in knjizitice ijadskih Sol  I
pa !e 1 gld. Karotriiiki, ki VAtopijo mod U-om,  dobs  >
vae izisle §tevilko ttstcga Ictnika.                             '
Ozuanilo.
RaTiiateljstvo zastavljavnico (Moute di pictii) vstanovljenc po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bodt> due 10. septemb. t. I. za-Jela javna draiba (kaut) nereSenih zastav II. 6etert leta 1887. t. j. tiste, ki so bile zastav-Ijene meseca aprila, maja, junia 1887.
y Gorici; duo 2. avgnsta 188$.
METOVALEC.

Sejm v Tominu
za zivino, poljske pridelke, gospodarsko in knifctijsko orodje, Stacunsko blago itd. bode na Sv. Matev^a dan 21. septembra in na Sv. Jurja dan 23. aprila vsako leto.
V TOMINU,   28. avgusta 1888.
Zupanstvo.
|§| je list 8 podobami, ki prinaaa sadjarske in aploh { ||l vrtnarske elanke in izhaja dvakrat na mesec. „Vr- I Tr   tnarja" dobe narocniki „Kmotovalca" zastonj.            .   .
i>O<X=XK>H€>0CD0O«i

KROHPIR
C. k. priv.
ujneja ustn-ogersh torn n harmouje jj
AI. Hugo Lhota v Kraljevemgradci
priporoSa svoje prav dobro znano harmonlje po nui-nizjih cenah <IiLen salonski hanaonij Nnss, 3 rc-! glstri) od 70 gl. naprej in jih razpo&ilja na vse a?Btio-ogerske zelezniSko poataje proste voznino. Caatiti du-bovSfini in p. n. spoStovanim u&teljeni tudl na me-sefina odplaSila po 5 fl., prcdpla5a (na obroke) samo 10 f. — Stolna rnzstava nad 100 harmonijev najnovej-Sega dela. Ilastrovan"! ceniki zastonj in prosti poStnine. Jamci se za 5 let!
Nazuauilo.
Pred par ieti dobil sem po prijatelju I krompir novo vrate iz Nepjcijo. Ker me je skuSnja prepricala, da ta krompir preaega vse vrste naSega dosiedanjega krompiria giede ! dobrote, rodovitnosti in debelosti pa tudi i glede zdravja, razprodam ga nekoliko za seme, ; da se po dezeli raz§iri.
V §tandre2i pri Gorici, 30. avgusta 1888.
Franc Budal.
91

J    Tekoce zlato,    § tekoce srebro,
s katerim vsakdo Lahko pozlati ali posrebrni okvire in lesene, rudene, papirnate, usnjate in vsakosnje reei, da so prav krasne in trajno svetle. 1 steklenica s copicem se dobi za 1 gld.; 6 steklenic za 5 gl. s postnim povze-tjem pri S. FEITH-U v Brnn na Mo-> ravskem.
8
W^WWW^WWW^WWWW
PAPIR,
sklad 500 pol:
konceptni nevgl,ijor,i po   .   ,   .   .   .    i gl. 35 kr.
0        vglajeui.......   1 <»   40   ,,
bid za uradna piama......1   „   80   8
pil ministerjal za poroeila    .   .   .   .   3   „  40   „
Konceptni p.ipir je bel, sivkast in viSnjevkast.
Teh vr«t pupir jo nojprimcrnojSi za uad.io rabo. Eaznih drugih vrst imam za viajo in nUjo ceno.
100 pisemskih zavii^o?  (kovertov) 25  kr. in drazji.
Skatla, t. j.   144  peres  velja  od  30  kr. do 1 gl. 10 kr.
V»o  drugo   pisarnisko  pripravo  prod-.jam   po razmeri teh cen 8 celo majhnim zasluikom.
I'riporoSam se za blagohotno odkupovanjo.
G. LIKAR
v Scmonisk;h ulicah H. 10.
Velilto IIasnburSlLo-Ame-x»ilLaiislto druStvo brzili pofet-nihi  parobrodov,   poslujodili
med Hamburgom in New-Yorkom, odpoSilja redno v nedeljo in Bredo vsakcga tedna velike parobrode svoje iz Hamburga v New-York, ter sprejema po-tovalce prvega, drugega in tretjega razreda, namenjene v New-York, Sv. Fran6i§ek kali-fornijski, Anlilo, Meksiko, Kolon, in po 6rti Panama v Kalas (v Lima).
Yozniua je jako cena. Voznja ponuja potovaleem vse mogo^e prikladnosti. DruStvo to poznano je do aedaj kot najvaruejSe.
Giede potovanja in kakersne si bodi druge poizvedbe obrniti se je blagovoljno na zastopnika v Gorici
A.  GutmauE-a
Semeaiske nlice 5.

i

oooooooooooo 2       AGENTI,       2
X ki hocejo razpeCavati diiavne sreCke in sreSke j^
e""" s premlji proti odplacilom v obrokih
. sreCke in sreSko ^ v obrokib,  sprej- L\
> pla^o. — Agenti, ^r
mejo se z visoko
oziroma se w#«u—-------r~.....0—,
ki ze delajo  za bancoe  hile  v Budapegti, imajo prednost. — Ponudbe pod nJ. W." upravniStvo lista.
PQCDOCX
A. D. tt BOLAMQ
menjalca
v Gorici na Travniku st. 24
kupujeta in prodajata vsake vrste javne pa-pirj9 in jemljeta vsake baLe odrezke;
sprejemata denar na tekofii raJSun po IJ 4 od sto in ga vra6ata do 2000 gl. na vid, || vecje vsote proti odpovedi v 4 dneh;
n' 1          dajeta denar na javna dolzua pisma pod
elede&oii pogoji: - -      do 100 gl. po 60/0 na leto, od 100 f. do 1000 gl. po 5Va0/o na leto, vecje zneske proti obrostim, ki se dogovore;
prodajata promese za vsako sreSkanje iu sprejemata vsakteri bancni poael.
H
K
xS
sans
B*"1? Si^
[H]   Radenska kisla voda in kopalisce.
I
I
i I
L
Radenci na slov, Stajerskem  ob vzno^ji Slovenskih ? goric.
""ITa* nJnnnilnA rAI|a Radenaka kisla voda inia med vaemi evropskimi kisloci najveS natrona in Jiflli ZUlilVIIIltt VUUilu lUija. Poaebna njena laatnoat je, da pomaga pi vaeh boleznih, koje dobi elovek v-led prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudicl, pri kamnu v Seladcu, mehurji in ledlcah, tar jo nepreoenljiva zdravilo pri^zlati zili, pri boleztlih V mehurji pri zasliienjih, kadar se napravlja kialina v zelodci in frevesu, pri vredu katarih in zivcnih boleznih.
IT a* namiffna vnala Vsltid obi,no °H,ene kls,,ne jn ofllenokislega natrona, prijetnega okusa »n Hili> IlalUIZIJil VOUa. mo5nega penenja jo radenska kisla voda najboij priljubljena pozlvljajoda pijaca. PomeSana s kislim vlnom alt a sadnim sokom in sladkorjem je moJno Sumefn, icjo gasec* pijafa, kojo imennjejo mineralil Sawpanjec.                                                                                  '
AkraiiAnalnA n JMnriL J'»ko ra/Sirjena j« in mnogo so rabi radenaka kisla voda kcfc varat?o WDVarOVaillO ZaraVllO. in ?<(lraVHo zoper davlco, Skrlatlco, mrzlico in koiero. ¦TjvnnlS in oranAvnnia Kopeli ae prirejujojo iz ieleznate in kiale vode z nv/nomlno gorkoto. H.V|ltHl 111 »l5lUUf tllljti. Skaanja uci, da poinngajo poaebno zoper: hudico, trganje po udih, ienske holezni, aamah]kan]e krvl, Medico, histerijo in neplodovitost. iCoiw. kopeli 35 kr., cona za ouo aobo 30 kr. do 1 gold.)
Vgl|i-IIU"IKISM llll] KOI XUnlvllO. krafno ogljeno-kislega litija, to je mnoaina, ki ae fcezko prekoraJSi pri enkratnem zavSitku. Kolike vrednosti jo ta jako mofau luzn k kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki ao ae vaeatranski poirdili. Polozil je koScko koati in hfiistoncev od protinaatih bolnikov t enako nxocne tekocme knlija, matrona in litija. P.-vi tlvo nisto akaaj nic vplivali, sledjnja pa tnko odloCno, da ao bilo protinaatih snovi navzete koati v kratkem proato vso nesnagc. ;v ga ie napotilo, da je zacel po-skuSati z litijem pri protinaatih bolnikih, kojih acavniSke previako so poat.':¦:•**•¦ vedno uiaujSo tor koncfao po-polnoma preaehale. Vspehi, koje ao doaegli pri enacih razmorah tudi drugi .<iravniki.
I
I
Cenike raxpoSUJa xastoaj in frauko kopuliite radenske slatine na Stajerakem.
V zalogi ima kialo vodo P. SoUingey v Tratu.                                                 bi J
MARUACEUSKE KAPLJICE
ao izvratno zdravilo za vae zelod-L eve bolezni; nepre3egljivo zdravilo ao ob slabej slasti do jedi, sla-bem vzdtthu, napenanjij ki-slem zdrgovanji, zvijanji po trebuhu, preblajenji zolodca, zgagi, nabiranii skamenelca, za odpravo preobilns aleme, ble-dice, gnjosi in riganja, glavo-bola od zelodca, zelodfievega kr6a, je proti otrjenju in zagati,
preobjedi in prenapitj^ glistam, bolezni na
vranici, jetrab in zlati zili.
Cena  male steklenice z naznanilom  vporabe
je 40, vecjo pa 70 kr.   Osrednja razpoailjavnica je
v Kroraei izah.
Marijaceljske kapljice niso skrivSno zdravilo.   Njih ao3tanaki deli so naznanjeni na listku o
ujih vporabL
Prave Marijaceljske kaplje se dobo skorej
v vsch lekarnah v ovitku z rude5o znamko  zgurne
podobe zalepljenem.
T Gorici jih iniajo lekarne Gisoncoli, Cr'slo-
foletti, Kuraer in Pontoni; v Sezani pa Philip Hitscbel.
f
kakor jih rabi sloveuski narod. 1 S poljudnim opisom cloveSkega telesa;
Izdal in zalozil Dragotin Hribar. Odobril dr. Edvard Benedidic, nadzdrav-nik usmiljenih bratov v St. Yida na Koroakem. |
Ta slovenakemu  narodn   zelo   koristoa I knj zica dobiti je v ,NABODNI TISKARNI8 ˇ Ljubljani, Gospodake ulice St. 12. — L" 40 kr., po poSti 45 kr.
Gospodu <3v   PICCOLI-Jt,  lekarju „pri Angelu" v Ljubljani.
Vala ielodieva esenca, kojo sent BluLajno spcznal, ozdravila we je popolnpit a qeprenebljive slabotnosti Treves in prebav-nika* kakor tudi neznano mufieSe . trdo-telesnosti. Dolgo iakal aem: Lleka zoper to bolezen, ki mi je "jgotovo "malo zadovoljnih uric v iprihodnjoati obcfala; yse drago fzftyzivanje lo<5il bilo je zaraan in edino Ie 'VaJej neprecenljivej esenci se imam ztthvaliti za po-polno zdravje, tor Varo <-atanem, predragi goapod Piccoli, za vae dni iivljenja zdnjo najwineje udan in hvaleien.
N a D u n a j i, 1887.
Spiridijon Pokrajae,
profesorski kandidat.
Poiilja mh blago dcbro spmljeno in poitaine presto!
se vljndno podpisani piiporofiam za napravo cerkvenib vmo& in orodij nojnovejSc obltke, kofcr c ^iStranc, kelihov, svetil-nic, svedrii1 :c v, itd. itd. po najnizji ceni. Zadovolim gocovo vsakega narofinika. bodiai da je delo prepulSeno mojenm ukosu, bodisi da se mi je predloiil na6rt.
Stare rc6i popra\im tor jih v ognji pozlatim in posrebrim. L& eg. naroLoiki naj roi blugovolijo poSiljatl take reci nefranlJO-
vane.
Teodor Slabanja,
srebrftr v GORICI, uliea Moreili St. 17.
Poiilji 7sako blip dobro gpsa?ljese ia poitnins
	\ Miineralno,		naravna voda.	
		t   IM	?l   1     i      .	
		j     ' "\	i* -s     "T    J	
		S==S	|.s  3    I    s	
		;      ^	.L.'3     >«       J|      "5*	
1    *		p—i		*  1
I'd		'^a	'"*       >    ^       §      I	m
1 0		t=J]		0
\\> 1 ^	<l	1^	s1r -i 1 5;	> iti j
is	o	t^.		cl >1
IN 1 C		*«	w      °    >     "a      S	'rt||
63 ll Id		¦-*S	«   it 18. -s.i ¦! .       o !S      J; ^    J3 to t >    &2   J.S «U -s	03 (-Hjl
	o	C_iD	fc    =L     c^    «•=   g	
1 ^		|mbJUbm|	«    *S ' |S    -§,3   ©	0 1
ri		^USSamm	0    1-     «„•(?    S.«   ^	fl 1
I «H		px.q	«!l* ft I	•HI
Y		i—•¦&		-|
			>-j S     ®        g   o   j	
		t^i	:s»c»    .-5        5   ^ SS-JiS        P.            61)	
	•epoA i3UA.xt.XT5u: ^uxa.iauij^x			
umu ifiuiiin,
zraven rotovza v ljubljani na vcllkcm mestucm trgu,
priporoSa tukaj popisana najboljsa in sve'2a zdtavila. Ni ga daeva, da bi uo prejeli pismenih zahval o na§ih izborno sknienih doma^ik zdra-vilih. Lekarne Trnk6czyjevih firm so: Na Dtt* naji dve in ena kemi^na tovarr.a v Gradei (na Stajarakrm) cna pa v Ljubljani. P. n. obclu-stvo so pi'oai, ako mil jo na torn le.foce, da spo-daj n&vedena zdi'avila 8 prvo poSto dobi, da na-slov tako-lo napravi: Li'karnn Trnkdezy poleg
rotovia v Ljubljani, Marijaceljske kapljice za zelodec,
kterim ro ima na tisoSo Ijudi zohv-aliti za zdravjo, imnjo izvratcn vf.peh pri vseh boleznih v zelodcu in so ncprekosljivo sredatvo zoper: maiikanje slasti pri jedi, slab zclodoc, urak> vetrove, koliko, /latfiii«o, bljuvanje, glavobdl, ki'C v zclodcu, bitje srea, zaba-> sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in /oper zlato zilo. 1 Steklonica vclja 20 kr., 1 tucat 2 g!.,   5  tucatov samo 8 gl.
0^' STABILOI Opozarjnmo, da so tis'o istinit(> Marijaeetj-ske kapljice dobivnjo samo.vle-knrni Ti-nk6czy-ja zrnven rotovza na velikcm Mostucm trgu. v Ljubljani.
Ovet zoper trganje (Giclit),
je odlocno niijbnljse zdravilo zoperprolin tor revmatizem, trganje po udih, boMina v Icrih tor zivcih, oletdino, oirpnefo ude in kite itd., malo Casa Ce se rabi, pa mine popolnem trganje, kar doknzujo obilno zahval. Zahtova naj ae aaiso „cvel zoper trganje po dt. Maiitu* z zravn stojeSim znamenjem. 1 atekl. 50 kr., tucat 4 fl. 50 kr.
9C (ie ni na atekleuici zraven stojefioga zna     ______
ntenja, ni pravi evet in ga precoj nazaj vrnito. Sffpiftmatf*.
za cdrasle in oiroke, jo najboljsi zoper kaSolj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljudno boleSine; 1 stokl. 56 kv., 1 tucat 5 fl. Sarao ta sirop za 56 kr. je pravi.
Kricistilne krogljice.
no smele b' se v nijednem goapodinjatvu pogreSati in ao se vze HBoCkrat nijajno oavedofiile pri zabaaanji cloveSke-ga telesa, glavobdlii. otrpnjcnih udih. skazenem zclotlcu, jetrnih i.. obirttnih boleznih, v 5katljab jV 21 kr.; jeden zavoj a 6 Skatljauii I gM. 5 V-r. HazpoSiljava ao 8 posto na>:unj jeden zavoj.
Mr Zdravila za zivino. ~&$
Stupa za Zivino,
Ta prav dobra §tupa pomaga" najbolje pri vaeh boleznih krav, kouj iu pra§i€ev.
Kouje  varuje  ta Stupa
trgauja po irevih, bez-
gavk, vseh nalezljivih
kuznib boleznij, kaS-
Ija, pludnih in vratnih
boleznij   tcr   odpravlja
vse gliste, tudi vzdrzuje
konje debele,  okrogle
in iskrene. Krave dob4
mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnira navodom vred vetja le 50 kr.,.
5 zamotkov z rubilnim navodom samo 2 gld.
Ovet za konje.
Najboljfie tnazilo za konje,
pomaga pri pretegn zil,
otekanji kolen, kopit-
uih boleznih, otrpnenjf
?t boku, v kriii itd. pri
'ft otekanji nog,mehurjih
' na nogah,  izviujenji,
otiscanji od sedla in
opravc, pri snSici itd. s
r kraika pri vseh vnanjih
boleznih in hibah. Stok-
lenica z rabilnim navodom
vrcd atane lo 1 gl., 5 atekl.
z rabil. navodom vred samo 4 gl.
Vsa fa naStefa zdravila je samo prava dobijo
v lekarni Trnk6ezy-ja v Ljubljan
zraven rotovza m ao vsak dan a poSro  razpoSilj»jo.
Izdavateij in odgovorm ivedmk:'ll. &QMIQ — Uilaryaiiska Xisjiarua v Gorici.
-j