LgSfao tekoči ratun St. 24. — Conto correntc con la post a). Posamexna sttvi/ka 20 itotfnk. tzhaja vsaJi pondeljek in öetrtek ob 8. uri — predpoldne. — Stone za ce/o leto 15 L., z*polleta8 L>.,začetrt fota 4 L. 2a inozemstvo ce/o leto 30 L. /»* naroiila brez °oposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik: mmmm Steviika 58. V Qorici v ponedeljek 23. julija 1923. letmk vi. ffefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ogiasi se računajo po dogovo- ru in seplaiajo vnaprej List izdaja konsoroij nGOT1/6'f(EST71AŽL* Tisk. S. Spazzal v Trstu. (Jprava in Uredniitvo: ulioa Mameli 6. (prej ScuoJe). Gospodje, hvala za pouk! Naša javnost se so vedno iii poini- ¦ '-ft radi obemvga zbora Jadr&nsko J^ikft v Trstu. Kako hi uiogli tudi 7«witi «trahoviti polom banko- ki jo r^oltTwIa vso preinoženje slovenskih ^ hrvatHki]i Primorcf v, ki so bili pri J°J udoležpnci in prešla. uato v ita- "janske roke? Vt'lika banka. na k;ate>n> jo balo ^vc/ano po drju. Wilfanu na« na- j^ino iiuc, jo prisla v tako oblastiia- l&nov, dia |e bilo na oibeiieiu zboru ^«paniihi 514 slovenskib akrij proii n'c Jn«Jnj ko «3.225 ltalijanskini. V to'avni svet ni prise I niti en .Slove-. /^i raviriatolj je sašiM. Ba»k>a, «a ^1fir<> jo. navezano »masi'i narodno 'Uv«( j0 iast jj,;iJijan.ske,ga sa.si.zma. ki '**JeJ neoinejono ukiazujr- i.n / njo F'° svoji voJji razpolaga. Ob Last jxxi »Edinosti«.. Jadramska bank;a v Trsi.u -iiiuS ^¦Kor vsaka .banka — naJožtin svoj riUr pri razlionili ind ustrij.sk ill ^3J('Uilj. Banka nakupi »J.leže indu- . J'J.skt^a j)ü(ljoija in. pri tie pri pod- I Ju do lifcvsodc. Tako ji» Jad.j-.ajnska IJika v T.rstu vdeleženji pri tiskar- . »Jidi'nosU< z Jepini .številom akcij t>( J° vsJod toga solastni.ua tiskarske- *a I'odjotja. Dok.ler jo bila JadraiLska dllka v rokah Slovanov. so bili so- (^ ^I'odarji j>ri t.iskarni »Edinosti« Ovani, ,siM.laj. ko je zavod H.alijan- it ' >l*o poHtali sogospod;ij-ji tiskarno ^''iaiuski fasistovski ]>ankirj.i. JJri j ''* slovcjisk.i liftkanii v Trstu. irna- ru. solastn.iki boscdo trfcaški /u- CrU :^>nator PJtacco in t^ola vrs-ta r'kirjf,Y i55, sfaroga kraJjostva. Solastniki -~ fašisti ! is« °*!a ^° n' '^(> vs('- NajboJj žaloslno r|d('. Kakoi- zino.no, jo tržaški jj V|1^k »Edinosj.« združon s tiskar- '/ ^^«liiios't« v Clio sanio iHMJjetj;1. jjj ^n siuo se ,ini borili v Trstu, da 'ast° 1JvSt JoüJ O(J tiski»'"° '" postal U) lla^° organizarije. /ahtovali smo 4 v ll°VJ1° iJi y- voJikitu poudrU-kom, tl0 :Se Je bJlo zastouj. Diuwnik »Kdi- •,^st(< Je osfcal last tiskarnp in tiskar- si)ö | ^^nansko lianko) jo bila go- Vs fJa'Y'ca lia'ta, jo iino.la. juridiono Ju üh]asl ,nad urodnJki, in -če bi bi- V^,1?1','1'1.1, tutli odjočujoco besedo pri liis )lni 1]) »»H'l-.i. lista. Toga si skoi' ))ili° #OHPo Je Jadranska bank a itali- V ^'^1 ;sJišistovski zavod, so postali ^'tii ani' "^^'"o^t« solastniki semator Ros*,^0; f<(>noral Piccioni in. drngi ^o j°cjj6.'* slaroga kraljcstvia. Oni ill j^.^^'Cn.o gos])odarji urednikov ^ Srn .hJio soodloCcvali pri vsobini ka'v ^ri °'(]inega slovnnskega dnevni- ^(•n aliJ'- Oni imajo pri listn juri- Hk(y V.eC nioCi '» oblasti kakor vso prirJiorsko ljudstvo ! . Zganito se ! H La .anJ'' J(' novzdržno. Nasa narod- t|(>st«S Ziln^-via, dia se dincvnik »Edi- ^•ti-,,! lleirtlHloiua loči od tiskarno in lr^k ° sIoll(irnoin" solastnislvu ^anko »naro'dinojga iniona«. Brozprimerna sramot-a naso polili- ,ke bi bilia, ko bi trža.ški vodiio.lji brc/. odloiga toga ne izvršili. To naj si gospodje okoli »Edinosti^ dobix^ tlrie pro*! očni.i. predon dajo.io »Goriški Straži« oj)oinin<1 iin nauko o narodiniM dolžnostih. (ioiiška Straža odklanja prav odlocno, da jo jk>\i^u- jejo iz Trsta, kiaj in kak.šna jo njona dolžnost do našfga Tiiaroda ! Ka/ se godi po svetu ? Hiniski jKixlanient jo k^unčal svoje soj© in posJAivci ?<> vra.čajo 'doujov. Mussolinijova vlada .30 sjn-avila vo. lilni zakai» poc) strelio in s tojn zagotovila. vp^ino v bodoc.'in jtarla- üuvntir. Mussolinii sJ jo U*rej oblast tiflyranil ;hrez r»«vih prevratov. To doj. stvo je za politiöno živJj^nje itÄ-Jijo veiük|ans(ko va^nosti. Sojc inij>olip.g;i. todna ostanojo trajuo zajMsanov -v.;j,o- dovi/ni iUilijanske poliJiko. V'azJio jo bilo ^tsouaijjo vi-:Mo!kl"ga tedna. tudi radi novo.g?a zaüräanja ljudsko stränke. -Svojiim bravtvi.» smo zadUiijic jvaro^-ali, da so jo ljaidska st rank a na nodfljski soji 'vw.lrzalji gla.sovainja in du jo tako do bill Mias- soilmi precojšnj>o vefti.no. V jiodr-obni razpravi volihi-oga z&:kotia so ,{ia lju- d»vci popolnoir*a, ^prernraiil-i .svoj« tiaktiko. Ljudovci glas* je jo mezaupnic» vladi. J^juidovci so sicer priznali, *la naj dobi inaj«ioči'wj«,a stranka v državi ¦wec poslamc^v. kakar bi j» šlo j>o sie vilu. todia. iH' .broxpogojiu». 6^. bo- Z'.c dobiti iH'kak dar v ob.li.ki poslan- sKJli sC'dezov mora/)ri vcil-.it vah doka- zati, da užJva win pan je jiajmanj SQ *»d sto volilcrv. To sc prav.-i: Cv. jr ,t?la- sovalo za Mussolini ja 40 od sto volil- cev cele Mali je- 'm b\ pritiJtalo- take njegovi strank'5 214 poslarvoev, .jiotem bi »ele dobilja -njegova stjianka kot dar 321, ozirowia 15ß sedolov. Y na- protneni sluraju l)i no projola nir ill vsi poftland bi >*e razdolili mod j)osaniezne strainke po fttev.ilu. Oiüda- nih glasov, toroj tako kykor pri zadnjih volitvaJi. Vsaka slj-anka l^i iffiiela le toliko zastopnikov. kolikor inia moči v (]^7A'Yk Mussolini ni bo- tel sprrjeti prodloga ljudoveev. To jo tudi razuinljivf). ako poniislimo, da ni dobila. j)j'i /adnjib volitvailu nit.i ona stranka U) od sto odduinili gla- sov in 214 poslancov. Clv bi toroj tu- di topot ne dosogla nobejia sti"tnka pri volitvali toliko jwistopnikov, bi Mussolinijev volilmi zakon jiostal brez voJjave in oživol bi stari volilni re d. Zato jo Mussolini |)re.dlog lju- dovcov wlklonil in zabteval, naj so Parlament jasno izjavi, kaj niisli. Kdor no, aprejnie vladnega stali:šča, jo j)i-o1i vla/li in. fasizimi. Nato 4ru, ki ne n^, inarajo po. koiiti. Tako so izkljufJJi 11. pr. po- slaiica Oiv.az/xmija, bivseg« ministra in volozasluž.nega voditolja. straiuke. Za-slugr-, gori zaslu^c rfloli, čo se ne pokori& pojdi ! To )« wüno ]»ravjlno >italiMv:e v v&eli joli-ji.vili. orgarjiaaci-. jiab «a svftu. Nol»«na organizaeija «,e ne bo ukloniJu. trnii »zasiužnf^a^ voditeija, itemvf^ nc, nmi-ajo voditolji ukloniti «rgani-izaidji, ki p)t je izvo lila. Kjer stoji vodilelj nad stranko, tan» j<' n"?red. ^inewnjava, jwt'pir in koni'Jia *mrt. 3>a »o ljudovci -nvoje- glav/iKjga vodilešlja. -vrgli, je doLaz. da je n.jib .stninkai zdrava in ziiljonja znio/aa. Kakor ljudo^<;i --Uiko so vrgli tudi desnicar*/ki wociaiisti slhj^a in ugleidnega vcnütelja llonrikii sFerrija iz strarkke. Fenri j(t zelo u&'ii tnož, ki je spisal že T»;nogi> krijag in -*;e jo deseiletia Ix)ri3 v prvib vrstaili itali- janskoga sociaJizJiin. Mož je znan dahM1 preko u»'*j Jiöttlije ]x> vt»ej Ev- roj)i. Njegova wctüiost. zgovoTiwwt in častitlj.ivost lui ni iiu' poisiagiala. Kor so ni pokoril, wj ga vrgli iz stnankc. AretAcija Badiča HadJc jei mel j>]-ed 'jiodavmim časont v Zagrebu .govor, v ^atrronj jo .zelo iQstro. mjustopil jvoti ßelgradu 111 na- padel pri tern twii kraljico. Ta JU-di- <ök?v go vor jo silno razt*uril )M«lgraj«.ko krofH- in v jjarlaniontu, jo zalii.cval nuliinister pravdo -dr. l^aza Markovič. naj poslaaici dovoiö da nastopi sravdo in ])ri<-akovati moranio, da Kadiča "¦«¦ kratkem aretirajo. Ta oliti^nr< posle- dice njenega ukrepa. PaSifi si misli: arofaeija naj strezni Ce ne liadiča. vsaj velik del njegovib pristašev. Aretacija naj dokaže lii-vatskini knio. tom. dia je Radi^eva politika bre/- uspejjina in zelo irrcivarna, ker vodi v pogubo. Ce bi pri »ei velik del hrvat- skili kiuotov do toga «poznanja, l)i bila to Pašičciva zniaga. Razen tega bočejo radikalci opla- giti Riadičeve zaveznike. Aretacija Radi^Ca maj pokaže njegovi ni zavez- nikoni, da jih čakajo t^žki časi, ako se ne loo.ijo od Hrvatske ropublikan- sk© kmečko stranko. Tudi oni bodo čutili priti.sk vlade, Ce ine. spremeni- jo svoje politike. Namen rndikalcev jfi lotiiti Raili^a od dosedanjib zavoz- nikov, njo'gova moC še zrasla in da bo Pafcič krnalu uvidel, da po tej poti ne pri- de nikamor. Ne Radi-t, temveč Pašič so |x> lf))ega dno. streznil. In tedaj )>odo v Belgradvi mislili na »porazum, se za-čeli pogajati z Radičem im pre uredili državo tako, kakor z&dbteva program Radifove stratike. Ta areta- cija je> xadnji poskus radikalcev ro. siti central lEorn. Kdo izrnod o)>eh politikov, ima prav, bo pokazala Iwdo^nost, ki se bo od.ločilia, kakor povsod. za naj- bolj vztrajnega iti najboJj sposob- Tioga. Krepka dižavica. B<.»!garska iwolucija je obrn.ila po- zormwi na walo slovamsko državico na Balk;mu. Svotovno fasopisjo opi- suj« zopet razinere me»d Bolgari in. raxmotriva poseJ>no gospodarske pq- gojf, po katorirni se razvija Bolgar- ska JK) svcfovTji vojini. Najbolj se za- niiaaj« za Bolgare nevfxla Slovaui. Saj je Bolgarija vendar drzava. ki bo-Mop-.ila prej ali »lej gotovo v ozko zvfc&o z ostfdinii KlovfjTjskirni narodi v Kvropi. Todi bjJt\<<' < i,»ii.-is»- ,-Mru/-i' nor*« ino «ozaianiti z razmerami na Bolgar- sk«'in. Pokazati jim boöemo, kako se je ta bratski slovanski narod znal organizirati in prcmoKovati vse tM- koče povojTiih casov. Pod vod-stvouj Stiambolijskega h* je >x)Igarsko ljud- stvo krepiJo in naprfxlovalo na vsej Crti. Bolgar&ka industrija. Disciplina in fxttrivo\almost Ijiid- stva so kaju» najbolj v gospodarskom oziru. Kajti ko ^re za žep, tistikrat ne pomagajo dosti besede. Z deja- njern moraš r>okazati, kaj veljaft in koliko »e upa» žrtvovati. Ko so Bol- gvari razi>isali Jeta 1921 drtavno po- sojilo 100 milijonov levov, twlaj je inielo Ijudütvo priliko, da jx>kaže, ko- liko zaupa svoji državi in koJiko se hoče zanjo žrtvovati. In glej J J3o)ga- ri so se.gli gloJmko v mosrijo m ]>od pisali ne 100, tornveč kar 170 miJijo- nov lervov posojila. S tem ho izrekli zaupanjc in irinni'" r"ilitv'igali svoji na rodn i državi. Kako se Bolgaa i trudijo za svojo gospodarsko osamosvojitev, se pa riajboljo vidi iz razvoja njihove in- dustrije. Lota 1.910. je bilo na Bolgtarskoiu 2(11 imdustrijskib podjetij. ki so pre- jemala državno podporo, 1. 1921. pa žci 544, od katerih m nobe-no več po- trebovalo dižav7ie pod pore. V dese- tib liefih so jo torej bo-lgar^ka indu- strija podvojila in »e postavila povr. J1 u na lastne uoge. Podlaga JTidfusCrijs'. je povsod pre- mog. Država, ki mora premog uva- zaü, je v staln.i odvianosti od tuji- Tie in. Mi ne more dobro razvijati. Bolgari ja pa je .kakor Jugoslavija na proinogu liogata in žo dan es ji ga ni treba kupovati v tujini. Rudniki, ki so skoraj izključno v državnib ro- kaJi, so diali 1921. Iota 854.534 ton pre- uioga in s 1cm doinalega pokrili do- mafto potrcbSCino. Sposobni pa so še za veCji razvoj. Stran 2 GORIŠKA STRA&A Dežela novih. hiš. Če se marod gospodarsko razvija, se po vojni najbolje vidi pri zidanju novih hiš. V državab, kjer ni napred- ka, se hišo ne zidajo, ker se me spl.a- Kako pa je v Bolg*iriji ? Malo jf držav na svetu, ki bi po vojni toli- ko zidale, kakor BoLgarija. V Sofiji, grlavnem mes-tu Bolgarijo, je samo v Htu 1922 bilo sezidamih 1000 novih hiš. Vlada Stambulijskega j<> izdala celo poscben zakon, s katerim je pri- silila bogiatine, d.a zidajo wove hiše. V Soflji je dajala občina delavcem, uradnikoni in inalim obrtnikom broz- pla-Cno zemljišča /-a gnulbo inalih stanovanj. Ker se tudi po vasoh vo- liko zida, pravijo poznavalei laznur, da je tačas v Evropi Bolgarija tista, dežela, kjer se najveC zida. Boljše kakor zmagovalci. Najbolj oeitno sprio'valo za gospo- darsko spos-obnost posameznih na- rodov nudijo v dct/našnjih Časih dr- žavni pioračuni. Vse države na sve- tu tičijo do vratu v dolgovhh. Tru- dijo se na vsei >načine, da hi se rešilr, pa dan na dan lozejo bolj globoko v moCvirje. Glejte, kako se pri u.as Lrndi f.asis'tovska vlada ! In veadar iina nad 3000 in.iljon.ov. letne zguho. Malo je držav na svetu, ki so zinaya- le primanjkljiaje in spravile državni proraCun v red ! Na prstu jüi Inhko sešteješ. Kako je na Bolgrskem ? Bolgarija j«> iniela v letu 1920/21 primanjkljaja 74 rnilijomov. V letu 1921/22 je iniola sanio še. 6 miljo/nov priin.anjkljaja in leta 1922/23 je računal «tambolijski na |>ribližno 91 miljonov prcbitka. Torej nič veC Zigubo, nir dolgov ! Kje n-ajdeš prernagaiio državo, ki so more meriti z Bolgarijo? J; ni. Bolgarija so jpi gospodarsko tako ure- dila, da se inora ogromnu večina zmagovalnili držav pred injo skriti. Te številke govorč- jasno govorico. Bolgarski narod je v dirieh svoje ne- sreče dokfizal. da jr. energičen, požr- tvovalen, gospodarsko podjeten in disci plini ran kakor inalo marod ov v Kvropi. DNEVNE VESTI Molčlte ! Nedeljska »Edinost« je priobčila uvod- nik, v katercm napada »Stražo«, ker »kot edino goriško narodno glasilo odklanja objavo vesti tudi o nedolžnih prire- ditvah. ki niso v nikakem stiku s stran- karskimj navzkri/ji, ki so pu vendar velikega pomena za vitrjevanje narodno zavesti in ohranitev morale med Ijncl- stvom. Tako ni hotclo n. pr. objH\ili .nokc prireditve ncdol/nc mladinsk*'. )V\- bičičevo igre «V kraljestvu pal^kov in istotako se je opetovano, branila objaviti prireditvo * akiidamskoga društva »A- drija«. (lOriška Straža torej ne priobčuje niti vesti o nedol/.ni igri «V kraljestvu palckov!» Ali ste slišali bravci Straže? To si upajo pisaii pred vašimi oomi, kl ste brali v «Straži» dopise za falčke v Mirnu, za Palčke v Sv. Luciji, za Palčke v Gorici, ki ste čitali priporočilo za Palčke čez celo stran lista, ki ste brali celo podlistek o 1'alčkih! Čo po na- kljurju enkrat ni prišola v list notica o Palčkih, pa so hitro dvignujo trža^ki poštonjaki in trobijo rez c.elo Prirnorsko, da Straža ne mara priobtevati nitl naznanila «nedolžne mladinske» igre «V kraljestvu palrkov!» Hes, lep in pošten dnevnik imamo Slovenci v Itii- li.ii ! In kfdaj bo nehala žc cnkral «Kdi- nost» 7. Ijubim «ikademskim društvom «Adrija»? Saj mora biti naša javnosf to komedije že enkrat sita ! Sicer pa povojte nam, gospodjc, kcdaj jc «(lo- riSk« Straža» v letu 1923 zavrnila kak dopis Adrijo.? Nikdnr! In kako su upate Vi splob govoriti ? Ali ni «Kdinost» morda edini slovenski list, ki je vrgcl v koš podpisano flankn di/.avnega poslanca? Ali ni «Kdinost» edino slovensko glasilo, ki \c. zabranilo narodnemu zastopnikn, da govori ljtid- stvn. ki K?' je izvolili? Ali ni metala «Kdinost» v koš dopise relokupnega odbora politične organizacije goriških Slovencev? AH jih ni zavrgla kljub lastnoročnim podpisom vseh odborni- kov? Kje najdcto med slovenskirni listl tak dnevnik? Bodite torej lepo tihi in molčitc, da nas ne spomnite težkih žalitev, ki sto jih ponovno storili celokupni organi- zanje goriiških Slovencev? Zgodba o potopu. Prve dni junija se je v indijskem ocearm potopila ladja »Trevesa«. Po- sadka 39 mož se je rešila na treh rolnih. V prvi coin je šlo 19 mo/. Ta {-oln je vozil celih 2'.i dni, da je prispel do prvega otoka, kjer je pristal: 2:5 dni trpljonja. Dež je večkrat po])olnorna prernočil nesreene/»1, ki so irneli I*: rn;ilu hrane s sabo in so jo inorali zelo sbrorri- no jemati: vsak je dobival na dan po dve žlici zgoäcenega mleka, en biškot in kozarec vode. Ko so 24. dan dosegli otok, je zavladalo v srcih revcžev pravo velikonočno veselje. Pomoč starlm vpokojencem. Vlada je sklenila izjtlar-ati 7s> iTiiljoiiov lir v pomoč starim državnim vpokojen- com, ki se nabajajo v zalostnem K'nol.. nein položaju. Primorski vpokojenci so se bali, da se i>orazdeli denar samo med vpokojence starega kraljestva in zato se je obrnila njibova organizacija na rimsko centralo za pojasnila. Pred- sedništvo Ttalijanske zveze vpokojencev v Himu je odgoyorilo Primorcern, da. se razdeli denar enakomerno med vse vpo- kojence celo države, ker je nedopustno dc.lati raziiko med stanini pokrajinami in našimi dr»želami. To jß edino pravično Btališče. Med stare vpokojence je šteti one drzavnc^riiradnikc ki si šli v pokoj vsaj prccl 1. oktobr()T 1919. Zbor srednješolcev, ki bi se imel vršiti letos \ Vij)avi, se bo vršil v (lorici. dne 27. in 28. t. m„ na katcrega se vabi vHe srednješolsko dijaistvo. Zbor bo razpravljal o vseh aktuelnili dijaških zadevah in potrebah. Dne 29. 1. m. zvečer se i»o vrsila v Trgovskem Domu prireditev z vprizo riivijo Scliönherr-jeve drarne «Otroška, Tiagedija». Natanfni spored se bo obja- vil pravočasno. Tovariäi, zlasti pa tovarisice. ki s.j mislijo zbora, oziroma nedeljske pri- rc-ditve, vdeležiti naj se prijavijo pisine- nim potem na sred. dr. «Vesna», vin S. Giovanni 0, I, Gorica, da se jim pravo- siasno preskrl)i hrana in slanovanje. Kako mislijo potufčiti Nemce. «Der Tiroler» prinaäa dolg govor. ki gu je imel italijanski senator Tolomei v nocnu, v katerem razvija obsircn pro- gram potujčevanja tirolskih Nemccv. Senator })ravi čisto odkrito, da je treba nastaviti po vseh občinah italijanske tajnike, ki bodo dopisovali j)reko župa- iia s prefektom, treba je pokupiti nornško zemljo in jo razdeliti med 11a- lijarie, nemški nradniki ae morajo po- slati v notranjost države, ncmske- srednje sole se morajo nadomestili •/. italijanskimi, spomenik nemškega pesni- ka Walther von der Vogelweide se mo- ru odstraniti ter nadomestiti z rimskim spomenikom in celo beseda Tirolsko ne bo več dovoljena. List «Der Tiroler» so zato ustavi in, ča hoče še obstajati, naj si da ime «Der Ktschänder.» Te in enake stvari je govori 1 senator Tolomei v Bocnu, ki je glavno rnesto lirolskih Nomcev. Kardinal Gasparri in nasilstva. Papezev državni lajnik kardinal <'a' sparri je poslal nadškofu v IMsi pismo, v katerem pra\J nied drugim: «Sveti ore obžalnje razdejanje katoliškil'« dništev, ki so jih izvrSili v Pisi zlikovci pod etiketo fa&izma. Oblastva so obžftki- vala to dejanje in so obljubila, da bodo krivce kaznila, zalibog \n\ se to doslej še ni zgodilo. Upamo, da bodo v bodof.s oblastva boljše pazila in da bodo s»rc* prečila take dogodke. Cerkvena oblastv» pa naj tirjajo praviciio odškodnino 7.» škodo, ki so jo društva pretrpela». Voliive v Avstriji. Dunajski parlament je sklenil, d» ^e b(»do vrši-le državnozborske volitve 21- oktobr;i. Nova doba se zagaiijti kakor hesna v bivsCK* svetolucijskega žnpana Anton«. Mik»iža> Cospodje r-utijo, kako je vse slovensKo ljndstvo na. strani gospoda zupana in kako težko občnti krivico, ki nam jo ie zadala Bandljeva. stranka.. Kako je ^1' priljnbljen /.npan Mikiiy:, priča dejslv<)i d;:. so ga bili znpani cele dežele ponovn-> izvolili za predsednika /iipanske zvo/f' Za izvoz vina v Jugoslavijo. Poslanec Pesante je vložil na flnanfm-- ga ministra prošnjo, naj se pri trgovskih pogajanjih z Jugoslavijo zavzame za'0' da bo Jugoslavia dovolila. uvoz 300.00v' hi primorskih vin po znizani carini. «La Voce dei Lavoratori» je ime novemii listu, ki je začel izhaj'1';1 22. 1. m. namesto zatrtegn komunistii' nega dnevnika «11 Lavoratore». Novl list iziiaja trikrai na. teden. Napad na poslanca. Socialiatic'.ni poslanec. Ventavoli hc Jc 17. t. m. pripeljal iz Hima v Firenze. k° se je vlak ustavil, sr> stopili v vagoii» ^ katerem je sedei poslanec, nekatC1 mladenici ler so vprašali poslaiic.a, m'1 je tudi on glasovel proli vladne^1'1 predlogu. Niso i'.akali odgovora, uinPA* so zareli po njem udrihati, da. se irni Jc vlila. kri in so ga ranili v levo roko. * ° dovršonem opra.vilu so odšli. Kričansko misleče dijaitvo, akademike, bogoslovce in srednješolc" vabi mo, da se signrno udelc/.e sestank*» ki se bo vršil v torek dnc 31. jul. ob 2 •' poj). v prostorih T'rosvetne Zveze, O>rs° Verdi 37, Gorica. Udeleiba važna! JUt.ES VERNE: CRNA INDIJA ROMAN. Prosto poslovenll Z. Z. MUkdenka je videla zdaj prvič nior- je v vsej brezbrežnosti, ki se je s skrajnim obrobjem dotikalo inebes. Harry jo je prijel za roko. Oba sta sledila Jamesu Starrn in Jacku Ky- anu po e meobljudenih cestali prcd- mestja. Toda Nclli «e jo tožilo po premogovniku in Coal-Cityju, ki je iianj ta kraj mesta nekoliko sponii. njal. M^dtetin se je ma vzhodu vedno bolj jasnilo. Polagonia, se je pojavila ce- lotna l)arvna lostvica v istem reniu kot mavrica. Rdečioa itiajnižjih par- Tiib plasti je počasi prcliajala v vi- joličnost v zenitu. Od bipa. do bipa se jci zalšala palcta z živahnejšimi bojaniij rožnata barva je postajala rdeča, rudeča-ognjcna. Na vzbodu, kjer se je dinevni soln^ni lok doti- kal morske gladine — se je rodil dan. Nell se je ozrla (na me-sto, Cigar posamezni deli so bili vedno vidnej- Si. Tu pa tarn so se odra&ali visoki sporaeniki in ozki zvoniki. V vsem ozračju j«' trepetala nt'kaka soluč. Sledn.ji.-C je. padel prvi solncjni žarek Neü-i v oči. Bil je iiekak zeleni ža- rek, ki ne v svežem jutru ali večern izloCil iz inorja. Nekaj trenotkov ke- sneje se je Nell okrenila in pokaza- la z roko proti tocki, ki se je dvigala nad hišami. »O, pozax !« je vzkliknila prestra- 5eno. »O, ne, Nell« jo je Harry potolažil, to ni požar, to je le božno pozlače- nje, ki z njirn jutranje solnce krasi spomenik Walterja Scotta.« In res: najvišji vrh približno dve- sto čovljev visokeiga gotskega balda- bima nad spomenikom slavnega Ško- ta je blestcl kot veličastun svetilmik. Zdaj je inapočil svetcil dan. .Solnce se je dvignilo nad obzorje. Njcgova zlata obla je bila še videti mokra, kot da se je dobescdno ok opal a v vodi. Sprva vsled lomljenja žarkov nekam podolgovata obla se je polago- m,a vedno bolj okroglila, dokler ni naposled dobila običajme oblike. Njem svit je» postajal vedno ostrej- ši in prodirnejši in je kmalu naliko- val odprtini velepeči, ki se je odprla na riebesncm oboku. Takoj je moral a Nell zatisniii oci im Harry ji je sveitoval naj se obrnr- v /n«usprotno srner. »No, Harry« je odgovorila, »inojc oCi se rnorajo nauciti gledati-- to, kar tvoje že znajo.« Oči si je pokrila z rokami, Celo skozi roko je opazila rdeCkast sijaj, ki je postajal vrdno svetlejši, čim višje je Iczla soln-f:na obla. Polagorna so se Nelline oči pri- vadile temu blcsku. Odprla je oči in se prvi-C ozrla v luč veliCastnega dine- va. I'obozna deklica sn je obCudujoče spustila na kolena. »O, Bog«, j-ei vzkliknila, »kako lepo je tvoje stvarstvo !« Nato je povesila oCi in razposlala svoje poglede no vsej okolici. Globoko pod njo se jo vrstila p&no ram-a edinburg.škega mestta: moder- ne, premoCrtne ulice z lepiini stav- bami; gruce »nametanib hiš — omre- žje Old-Hocky-ju. N«ijd vsem sta sc dvigaü dve točki: na bazaltmih ska- lah sozideun ^rad in pa Calton Hill, ki je n,a svojem zaokroženem vrlin razvaliiK' nekega, grškega sponierii- ka. Iz prestolnice so se n:a vse strajni razprozaü krasni drevoredi. Na »eve- ru se je globo v celino zarezavalo rnorje, tani »c, je nabajalo tudi Ceitb- sko pristaniw-e. Zadaj se je kot tnu t.ja slika rayiczalo ljubko obrežjc grofije Fife. Kot napftJa vrvica rav- tna 'Cesta je- spajala. severne Ai<'n z morjeni. Proti ziabodn so se vu^e' zale lcpe obale Ncmbavwn m JJort^' bello, kojih pesek j«'- rumenil zadflJ6 pogone plirne. Daleč zuirvaj so zaliv ozivljaü ixe' kateri čolmi in ladjice in dva ali ^1' jo parniki so spusöali j>od jasno 'ne' bo svoje dolgo dimasfce stebri^ke. ^ nasprotini strani se je snioiiljala v'e čno zelciTia pokrajina, obložena z va' lovitimi grid". Na sevem so Lomony' hribi, na zapadu Bem-Lomomd 1I[J Ben-bedi odbijali solnCmo žark<\ k°. da poCiva na njibovib vrbovih ve^ »neg. Nell ni mogla izprctgovoriti n'*^' »ai1. Njone ustmice so mrrnrale 1^ 3 .' bo razuiriljive bosede. V glavi se j' K vrtelo. Kmalu so jo zapustile inoc1; Se je eutila, kako je oniabnila v &' svežini, provzeta od silne naravP prelesti, mato pa se je zgrudila. ^1' s vest na Jlarryju v varno naroCjc. Ml ado dekle, ki je do sedaj zivßlft le v inraönih votliirmb pod zemljo, ie zdaj prvič videlo veliko stvarstv0» videlo je delo božjib rok in plod $0' vs'skeiga dela. Njeno oci so prvič °*' jele vesoljstvo morja in brezkontne?* neba. GOTUSKA «TRAÄA Stran 8 fanom Wilsanovi predlogi v parlamentu. . ^h /adnji scji rimsko zbornice so & vdHcžii ])oslaiH'c Wilfan razprave J volilnt'ni zakonu. Predlagal je-, n&j ol°^ vlada v zakonu narodniin . anJsinuni posebmo pravico, da snio. 1° nastopiti a svojo H&to tuidi samo «lU'ni okro/.ju in no v dvoh kakor ^tel« stmnko v državi. Poudaril jo, a so Lujorodci v posebnrni položaju •} italijanski civilizaoiji. Sicor p n® razunie, čenm tujerodci pro- estinajo, ko vendar laihiko skup.no a»topij0 v jveh volilmili okrožjili. |N«nici skupiio s Slovani) Tudi po- ;riec Casertano so nr. strinja z Wil- i 1(Jln. Postava velja za vse enako lzJomfi s<) nemogoče. Sicer pa ni y Potrebno, da so Sloviani in Neni- ^nižijo v CTio samo stranko.^Saj ^ostuje^ da predložijo v ob-eh okro- J'n cn jn js^j zna^ j.j volilna borba , vi'si lahko nato Cilto ločeno in na wio roko za Nemce in Slovene. )c'a(<> s.(» jf vdeležil tudi pochni- .'"'•' Acerbo, ki so jo izjavil v iincnu &de j)rotj Wilfanovcinu prodlogu. avali, da niora mastopiti vsctka ,rar'ka Tiajmanj v 5 ali (> okr;>žjih, ^0 hoCc biti voljenia. Ko bi bil ta sn?^°L zniapal- bi Slovani in Neinci POh ,m> j,j]j Ino^r]j nastopiti. ^'Uonov prodlog jo parlament za- ft ! in tako homo morali nastopili \T ^olitvali v 2 okroziiiW skupno / Balknnski element. ^. , Parlamcntu jo fiaSistovski p-od- ^iiKtcr Finzi izjavil, da ' je bil ? av'j«n tržaški »L'avoratoro« tudi v ,°i ker je list s svojo pisavo vzpod- i\\ ^ odporu obmejme Slovano? ki ail. J(> krstil podininistor ya\ balka;ii- (la ^'^ so n,as inidiovali iiÄivco, 'u's balkanski elsimnnt. °po.t vprašamo: Kaj pravi k ^ spisatolj in »!)alkanski olf- ^(< Handelj, kaks^noga niiwnja j t^m. »'halt Jmin'CHM.K *'Kanski element« Potfi-ncl, kako ^ ' «» tem u-CHelj in balkanski o! - ^ Toros ? ; 1(j 1('/' dvoina iifis ljubijo in niosto ^ J)l rokli: »predragi Slovonci U p rf!^ojo pač »balkanski olomeoit!« tno° V^'1^0'"1 piwanju »Novo dobo«, bi tiw- ' ^lovcnci to vendar žo razu- a2deliii so si premoženje Gorilke. tty üt* krutkim se je vršila zapusčinska Vj^ a P° 'imrli goriški deželi. Trsi in (lümni.sl'tt si razdolila promo/.onjo naš«- lir i°Vin°- (; miljonov Hi . l8fc8'i prc.rno/.enja. To našo imovino, % s-Jo 'J"tiHt.vo zbiralo skozi desetletja, SO Oj lort)j ])orazdclili. Vidom je dobil $tu * "s<0' "st.alih 20 od sto pa Trst, ki in ] I'1 Paslvna, tore) brez premoženja ' '"'do wMlol/enu. "^M Tl' to zoPet osiiten dukaz, d;i je nus Ijiifi / 0?'«lni odhor gospodnril v korist " « V I I V A 1 » ¦?0vih A|i ni boljše in bnlj i)!unc1n() lSPO(J ^Hl kakor ViY 1ija: J)rjzriujte mirno, da Mr nam unicili ^eŽR] . JTl prekorislno njiravo imso ^ Me8to Solskega doma. HliCj ,'i teden so j« vršila v dorici v 0|jisk 0(lelli razstavft ženskih rorjiih do^ *elo j.(.naI(:' Pravijo, da je bila lepa. in «Uje ^lZnovr.stna. Ko to slišimo, so vzdi- *^e nas "Korčenjo! Ne radi rnzstave ^ iL i ^ ^cliino uspeha, umpak zato, ska spomnimo na nasa alo- ^tUü ^^ta, ki so oropana svoje °ll8toje*SOl° V šolskom domu. Proti ueinu zakonn je viada nušim de- kletom zabranilu pouk v lastni soli! Dr. Anton (Iregorfič se bori že leta za riJLša dokleta, a vse je zastonj. Vlada se ne briga zu postave! ftoh^ nan) ne dajo in no dajo, ker liorejo prisiliti naša okoliška dekleta, da giodo v Solo Frinta v via Codelli in se tfirn vdeleže laškega pouka. Po par letiti postane tako Šolski dom ncpoireben in slovonska gospodinjska sola /gine za vedno. To delajo seveda iz ijabe/.ni do Slovenrnv, lako poicče Nova doba. Ena prvih nalog Narodnega svota bo U'i, dia spravi v i-ed tržaško »Edi- nost«, Vse del nice, ki jib imajo fa- šisli pri »Edhiosti«, se rnorajo odku- piti; do nj:ih naj ]>ridcjo zastopniki slovonskoga ljudstva. g. Dr. Rado Sfiligoj zdravnik- ki jo prod'nekaj dnovi obo- lelt je ozvdravol in ordinujo od '». do 11. in od 2. do 3. ure. Kaj je novega na deželi IZ AJDOVŽČINE nam porof-ajo: Prcteklo sredo so jo pripcljal k nam pre.fekt Pisenti. Že par dn.i i>roje jo pa prišel njegov predhodmik pripravljat mu pot. Ukaz jo bil, maj ima vsaka biša razobe.šc- no iialijansko zastavo. Ukaz jo slo- vel: Vsak za»tavo ven, dobi jo na posodo v (lorici, plafa Zianjo odškod- nine 2 liri in — mirna Bosna. Pri- poljiali so toroj zastave im za njirai so je drugi da.n pripoljal prtfokt. Seve- da jo iiradncniu \ikazu sledilo urad- 'iio slovo, katereg,a pa g. Pisenti ni bil ravno vesel. Zato je kazal z roko proli Nanosu in žngal vse.in onirn, ki ne obljubijo postati Itali- jami a duSo in tolesom. Njegov tro- bentač Bandoli je razlrobil na glas, fnaj zavržojo Slovenci svojo jioslance im volijo faSislovske. pa bo-do imeli Tiajlcpši paradiž. Verjanierno g. Ban- dcliju, da bi gotovo ustavil burjo nad vipavsko dolino, če bi bil on, ali pa kateri njogov.ih poslanec. Vendar bi g;a prijazno vprašali, kaj jo atoril oji sodaj, ko sicer mi poslianoc, kor ti dawlanes v Riniu nič ;ne pomciiijo arnjjak zaupnik vsemogo^ne vlade za maše alovenske Sole, slovonsko \ira- do vainj to- ga- bo vsak sprcjeni ravno tako kla- gia, bo vsak s])rojom klavorn. TRN0V0 pTi Kobaridu. Spoštovani gospod nrodnik ! Ma- 10 dopisov dobi vale iz naše maj line, a lope vasico in, gotovo mislite, da snio zaspani. n ni tako. Ustainovili snio zolo ki'epak povski zbor, k-aterr- ga vodi, gospod Franc Trebšo, orga- nist iz Srpemi-ce. Vsa bvala mu. Dru- goga no želimo, kakor da bi bili zmi raj v edinosti. dia bi vsi videli, da smo sposobni za Icipo petjo I*i« ne sa- mo za ponočno kruljniije, kar so ža- 11 Bog pri nas dogaja. Čudili so boste če vam povem, da to kruljonjo vodijo žo poro-Ceni iin »estdcisetlotni inožje. lJo gosiilnah in na cesti jircpevajo z inliadimi faintiči take pesmi, da m°- ra. vsak panieten človek }>ljuiniti v slran, so jab sliši. Pa to ni dost» ! Trudijo »o tudi z laiskimi pfismicami, dasi noznajo se do pe-t šteti ]>o Laško Mo-čno bi želeli, da bi dotičtni iinoli malo sramežljivosti in malo spošto- vianja do svojegu jozika in da bi no pohujšovali lTiladiine s svojim nasto- potn. Co imajo anicrikanske dolarje. sedaj prcoblečenc v lire, naj jib grdo -ali lopo spravljajo }>od strebo, nam- reč v želodoc, nam mi nič m/ari, ni pa potreba rogoviliti po vasi kakor vol- kovi. Mladina jo splob udana bolj potratnosti kot varčnosti. Sicor jo rnnogo krivde na tem, ker imamo pro. veC gostilen. Majhna vasica ima (J gostilen in eno kavai^no. Upamo, da se vs© obrne na boljSo stran in da bo na»e drufitvo marsikaj predru- giačilo. tako dia se borno laliko pri- števali med dobre in zavodne Si oven- ce. Z vsem spoštovanjem! Društvenik. SV. KRlž. V srodo jo bil vidernski ]>refckt g. Pisenti v Sv. Križu. Povedal ni nič novega in še to, kar je povedal, je spremenil njegov spremljevalec. Mfnda niu ni bila všeč slovonska inteligenca. Zato je ljudstvo hvalil, voditeljem ljudstva jm gnv/.il. Seveda najbrže ni vedel, da. so vodi- tolji iniaše#a ljudstva izšli izmtd kme<5kili in delavskih ljudi in Ziato ni mogoče pretrgati medsebojnih ve- zi niti z najodunnejÄirn nasiljoi.i, V prijaznost i-n. naklonjeinost takib go- spodov j>a ne verjemo, Saj snio ime- li j)iiliko takoj ]x> odhodu prefekta gledati patre kiapucine. ki so kot iz- ß'Manci moj-ali oditi iz fiorice sa- ino zato, kor so Slovenci. ]x>šL«ni du- lwvniki in ker no znajo malikovati prod nikomur. Ta prihod je govoril veliko l)olj jasno in odkritos-rfino, kot pa prihod pn?fekta Pisenti ja. DORNBERG. Prefektov sprejoin v Dornbergu. J'rijoli snio in prioJ)čujeuio : 'Prišli so otroci in »tarešinstvo iz Prvačine >n Dornberga. PriSli so god- ci iz Prvačine in precejÄnje Stevilo radovednežov ! (do 200 ljudi.) Slavo- lok je pripravilo županstvo, vsaka hi&a je dobila najmanj (.no zastavo ! Prva je pozdravila prefekta nečaki- nja pro.f. Bamdelja iin rau izročila šop cvotlic (pozdravila je italijan- ski, no da bi vtnJela, kaj govori). G. tajnik je prc<3itial pozdrav tudi v ita- lijan»čini, kjer jo povdarjal in raz- liagal veliko vdainost in pokorAčino naše občime napnarn domovini in f-aS. vladi. Koraandiant fašistov je tu- di čilal svoj go vor — povdarjal je delo dom. fašja za domovino — ob- riazložif ipiriprav.ljen.ost nastopiti in nazmainiti (denunziare) vsako giba- njo, ki bi bilo simpatično «onim» — »preko meje« in. podpiranjo vsakc iniciative v prilog italijanske stvari. Pevci so inn zapeli: Gregorčič: »Na nebu zvfzdoaevajo«. Ko so odpeli, jint je prefokt prikimal, drugi spremljo- valci so jini j>loskali. G. prefekt so jo podial nato v občinsko pisanno. po- tem v sprcmstvu prof. Bandelja v Bandeljevo rojstno hišo, ki postano nek(Hv: slavna, Jn, v »Zctdrugo« — o kateri se jo }>otem iznazil, da je »mo- del lo doll«, organizzaziome« od tu so jo podaJ v cerkev. — Nazaj gred<> j» bil povabljen v sedež sašija, kjer jo dobil biškotov. Med potjo od cerkvo do občimske hiš« j^ ho izvr&ila, a nekaj smo hudo pogre- Sali, namreč pet ja. pri ma»i in pro- cesiji. I'evci niso prišli, ker je skladovnl odhor zmanjsaJ plar-o organ JHt.u in pevcem, vsled česar so vsi odstopiJi. Zahtevamo, da so zadeva glede petja jn orgianja zoj>et urodi. LISTNICA UREDN1STVA. L. M. v Hruievju, Na Vage vpra&anje odgovorjamo, da so sJovenska girnna- zija v Idriji s priliodnjirn Ictoiri defl- nitivno odpravj. A. B. v. I«. Počakajto, da pridote na vrsto! Na vsak nas in pa podrezajte pri dotirnomu nradu! SirHe Naroiait« Berite Goriiko Straio". ^1**0 *__________________________________________________ GORISKA STRAŽA Katoliški shod v Ljubljani Bližajo se ilncvi katoliškega shoda v Ljubljani. Slovenci bodo praznovali največji praznik kršranske mi.sli, kar jih pomni zgodovina zadnjili desetletij. Priprave na to vclepomembno pripredi- tev so velikanske, od vseh strani se prijavljajo trume domačih in tu jih vde- lcžencev. Iz Češkoslovaške, iz Franeije, 17. Belgije, Auglije in celo iz daljnc Amerike bodo hrumeli gostje v Lju- bljano. Iz Italijc bo prisostvoval zboro- vanju kot zastopnik Pija XI apostolski nuncij monsgr. Polegrinetti, ki bo da- roval na Kongrosnem trgu slovesno sv. mašo. Da bodo goriški Slovenci pouüeni o velikem kat. shodu, priobčujemo na tern mestu spoi'od sloveanosti, kakor piše o njih pripravljalni odbor: »Glavni pripravljalni odbor je ssklenil, da se vrsi katoliški shod v glavnem sa- mo tri dni. Zato se je določila nedelja, 26. avgnsta. kot glavni manifestaoijski dan katoliškega'shoda, ves spored pa se je razpredelil tako, da velja 26. avgust kot verski dan, 27. avgust kot prosvetni dan, 28 . avgust kot socialni dan kato- li.škega shoda. Zborovanje žensk. Katoliški shod izključuje kot nepoli- tična skupsčina katoličanov vsakršno zboravanjc kake polith'ne skupine. Zato bodo ob katoliškem shodu zborovale tudi le naše verske in kulturne organi- zacije. Naga akademiena in srednješol- ska mladina koraka na eelu priroditvam nnšlh kuturnih organizacij. Zato si je določila že soboto, 25. avgusta kot svoj dijaški dan in bo zborovala ves ta dan predpoldne in popoldne. Ravno isto je storilo naše katolisko zavedno utite- ljstvo, ki ima svoja posvctovanja in jsborovanja celo soboto. in naše kr- š( ansko mislečc delavstvo, ki zboruje že v soboto popoldne. Tudi naše kr&ansko ( ženstvo si ni dalo Vzeti prilike, da zbere . ob katoliškem shodu svoje čete ter ima | v soboto popoldne ženski kongres kot, ) nekak katoliški shod v malem še pred ^ pravim katoliškim shodom. Besede Pija XI., ki jih je rekel zastopnicam medna- rodne ženske zveze »Semprc prime le j donne cristiane, cosi al Sepolcro come alia Croce« — Vedno prve so krjtanske ( zone, tako pri Grolm kakor pri Križu. Po svojem obäirnem programu bodo go- vorile razen o organizatoricnih zade- vah Slovenske kršf-ansko /enske zveze 0 krščanski vzgoji otrok, o dolžnosti ženo, matere, gospodinje doma ¦!:. " "'".vnosti. Nastop telovadcev ! V soboto ob dvajsetih je za udclzun ee V. katoliškega shoda pozdravni vuf-er. .ki ga priredi nasa dijaška omladina; go- vorili bodo r.\n**'' n.^invonski udele- ienci. V nedeljo, 2ti. avgusta, je velik mani- festacijski sprevod, pri katerem nastopi okoli 3000 Orlov, narodne nose in naše organizacije, razdeljene po skupinah. Oil pol desetih je sveta maša na Kongresnem trgu, ki jo daruje apostolski nuncij msgr. Pelegrinetti. Po sveti magi je posvetitev presv. Srcu Jezusovemu, po kateri se bo pela pesem »Posvetitev do- movinc« in »Povsod Boga«. Nato je veli- ko manifestacijsko zborovanje, pri ka- tcrem sta dva slavnostna govora. l'o poldne ob pol treh so v vseh ljubljanskih cerkvah razne pobažnosti: za Marijinc. družbe. misijone, III. red, evharisticna sv. Cirila in Metoda, za dijake. za. vojake. Ob štirih bo orlovska telovadha v Stadionu na Dunajski cesti. Ob osmih je proizvajanje oratorija »Vnebovzetje , Marijino«. I V ponedeljek, 27. avgusla. ter v torek, 28. avgusta je ob sedmih v stolnici cf.rkveni govor, nato pontiükalna sveta mnša, ki jo daruje vsakikrat. en nadškof. Delovanje odsekov. Ob pol devetih naprej do poldne je vsakokrat zborovanje odsekov, in sicer : V ponedeljek: 1. Odsek n\ le|)oslovje. znanost in mnetnost; ?.. Šolski odsek; 1 :'. Odsek za narodno prosveto. V torek: 1. Odsek za versko življenje in nravni prerod; 2. Socialni odsek; 3. Odsek za cerkveno-politirna in po- litična vpraäanja. Pri vsakem odseku bo povprecno pet reseratov, ki bodo trajali rlo dvajset minut, po referatu pa diskusija. V ponedeljek in torek ob dveh popol- dne so zborovanja različnih verskih in kulturnih organizacij, in sicer v pone- deljek: misijonsko zborovanje, zbo- rovanje III. reda, zborovanje Marijinih družb, občni zbor Vzajemnosti. V torek; zborovanje Apostolstva sv. Cirila in Me- toda, obči zbor Leonove družbe, zboro- vanje Svete vojske, zborovanje Vincen cijeve družbe, zborovanje salezijanskeg.i sotrudništva. Slavnostno zborovanje. V ponedeljek in torek od štirih do sedmih zvečer je slavnostno zborovanje, pri katerem nastopijo vsakikrat po štirje govorniki. V ponedeljek obravna- vajo slavnostni govori te-le predmete: vcličastvo katoliške cerkve, solsko vpr;i šanje, mladinske organizacije, narodna in državljanska vzgoja. V torek pa: So- dobni socialni razvoj in kraf.anst.vo, obnova družinskegn. življenja, delo za treznost, verska misel v javnosti. V to- rek zvecer se konča katoliški shod z zaključnim večerom, ki ga priredi aka- demično starešinstvo, v «redo 29. av- gusta ob sedmih pa je že rekviem z;i umrle udeležence prvih «f.lrih l<;i(rorenjskega slavčka«; v nedeljo Srne- tanovo »Prodano nevesto«. V drn.mskem ^ledališču pa: v nedeljo Medvedovo »Za pravdo in srce«, v ponedeljek pa Sha- kcspearjevega »Hamleta«. Tnko s(> glnsi |)oro<"ilo ])ripavljnlnnga Ddbora. Gospodarstvo. Obligacije 2a Benečijo. Odelej bodo d'obivali vojni oškotlo- vanci mesto likvidnega donarja državno obveznice, ki jini ])ravijo »Obligacije za Ben^ijo«. Vsako leto bo vlada izžrobala po nekaj obvezliic; za iz.žrebiane obvez- nice bo vlada plačala celo svoto brez vsakega. odbitka in vrhutcga še3^ % obrcsti. Tekoni 25 let bo vlada izjreba- la vse obvoznice in jih spmnenila v donar. Obresti sc prejcmajo vsakih zest mesecev. Vlada je poleg tega raz- pisala še 25 milijonov lir premij, ki jib pr«'jniejo nekateri srečni lastniki obligacij. Ödrezke obveznic mora spiejemiati v»ak dav&ni urad v svrho pla^ila di rokfcniihi davkov. Kdor ne rabi nujno dcimrja, ne bo prodal obveznic. ampak ji bo hranil ker mu bodo neale ^ % >l)roa1i in bo mogel z njimi pla&evati ('«avkr Nekateri, ki bodo bolj srečni, bodo deležni izrednih premij. ki znaSajo celotno 25 milijonov lir. Kdor pa rabi denar in želi obliga- cije vnovčki, naj so obrne do banL- negia konsorcija, ki ga je^ vlada izrec- no pooblastila m katerorhii so je pri- ¦družilo veliko število krcditnih /o,- vodov v vsej Primorski. Ti zayodi vršijo svojo iialogo iia dva nafinn: 1. lastnik izroči banki obligacijo v garancijo, zato pa dobi primeren ;!re;lujein proti zelo nizkim obrestim. i Lastnik ostane nadalje &e popolcn! go-spndar obli.sracij, ki jih lahko dvig-j ne, r-iin vplača banki izpo?ojeno svo- to. Tiuli gledo. premij uziva lastnik obligacij istc ugodnosti, ko da hi nikdar 'lie bil izročil obveznic banki. Cc pa potrohujo la^tnik obveznic veCjo svoto, oziroma jih žoli prod iti, mu izro-T:i baTika takoj CO % pmhij- ma, ostalih M) % pa takoj potent, ko blank a prod a obiigacijo. Polog bančnega konsorcija in \,v\- druženih kreditnih zavodov jo pover- jona tialQga za vnovčevanje obligacij tudi eniisijskim »avodoni, ki so: Ban- ca d'ltalia, Banco di Napoli, Banco di Sicilia in vse njihove podružnice VAT. r T A Dne 21. julija ai dal ali dobil: za 100 dinarjev — 2450 — 2490 1. za 100 avBtr. kron — 3-2 — 34 at. za 1 dol»r — 23-------23-10 1. za 1 font 106-------10625 1. Da Ö« fpi in itoi Sezimo po hrani pravi: Kupujmo zato Pekatete. MwAi kers9zelo nakuhajo POSLANO *) Ker še vedno opažam, da nekatrri so vedno verjamejo lažnjivim jezi kom, ki so raztrosili o meni lažnjivv vesti o moji nopostenosti v tujini se podpisani obvezujem, da dobi oni, ki rni dokiižo le en zločin bodisi po. litičen ali dejanski ali le eno uro za pora 200 lir nagrade im povrnitrv stroSkov. Torej wad an dolgi jeziki ! Vsak-'ga. kdor je kaj takega o meni govoril, pi se no upa v teku 1 meseca zazslužiti to nagradQ (200 lir) ga i menu j em tern potom javno lažnivca. FRANJO ÖUFAR Obloke št. 8., Hudiajužna *) Za clanke pod tern naslovom j( uredniätvo odgovorno le toliko, kolikoi zahteva tiskovni zakon. Glasovir, dobro ohranjon jc ina pro- da j. Ve^ sc izve v Kmežaku pri St.' Petru na Krasu fit. 105. -^— ZORAVNIK dr. Rado Sfiligoi se je vrnil ter ordinuje za kirurgijo, porodništvo in ženške bolezni v Gorlcl, Via Mameli St. 8-1* od 9. — 11. in 14. - 15. Ivan Cottt kamnoseikl molster SOVODNJE pri GORKI se priporoča cenj. občinstvu z* izdelavo nagrobnih spomenikot iB drugih v to stroko spadajočih del. Izkušeni civilni geometer DOMENICO ROCCO blvši geometer I. rcda na zemljiSb' knjigi . Gorica, Corso Vhl. TmOI. 34 .........iiliT tifüi"" iidlH,,tolnnH alum i nn". Lastne prodajalne: GORICA, Corso G. Verdi M TRSTf Via dei Rettori 1. POZOR! na staro slovensko timd&o Razpitdajam pehiitvo pe jako znilaDik cmab u ^ Omare. . . od 200 lir naprej posteljniake. , 90 , , vzmeti(suite) 70 , , blazine . . , 60 „ , kompletne spalnice 800 , „ Velika izbera navadnih in fmejSih sob, V*&* tudi železnih posteljnjakov. Priporoča so Ant. Breščak najveöja zaloga pohlitva na GorlSkem z lastn* tovarno v Gorioi, Via Oardueoi 14 (prej Go«|»osM ulica) In V C. Favettl it. 3 POHIŠTVO. Poročne sobe kompletne, kuhinje, omare, predalčnike, postc^ jnjake, ponočne omarice, mize, vzmeti (šušte), blazine« stolice i.t.d' Prodaia po znižanih cenah Produktivna zadruga solkanskih mizariev v Solkanu, Sočebra- [lova 91. V Gorki: Piazza De Amicis 7 (Trg na Kornu) — Piazza S. Antonio 9 (Na starem placu/ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦* | UuVcb I I LU. Ravnateljstvo tovarne piva „FORST" iz Hlerana naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da 8 prvim julijem je prevzelo v svojo oskrb zalogo piva ,,Forst'* na Corso Verdi St. 34. __________«¦ Kmetovalci! Kdor fell TOMAŽEVO ŽLINDRO, kalljevo sol ail druga umetna gnoilla, naj |ih naroCI pri doma« hra- nllnicl all zadrugl, v Qorlskl okollcl pa pri Zadruini Zvezi v Goricl Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadslrople. ___________ -------------------------—^—