PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU V STAVKAH NI DEMOKRACIJE, temveč le sila. To priča tudi gornja slika iz boja stavkarjev filmske industrije v Burbanku. Calif. Tekma velesil za kontroliranje malih držav Zavezniške armade v "prijateljskih" deželah. -Razoroževanje na dnevnem redu. Churchill študira sovjetske divizije. - Kaj je s Kitajsko? Ko je v parlamentu VVinston Churchill dejal, da ima Sovjetska unija v Evropi do tri milijone mož močno armado in znova namigaval v pospešen je čimtes-nejše zveze med Zed državami in Veliko Britanijo, je podrezal v Moskvo, ki mu je po ovinkih povedala, da pretirava. Kaj so divizije? Churchill je dejal, da ima Rusija izven svojih meja dve sto divizij, kar po njegovem pomeni do tri milijone mož. Stalin je v odgovor nekemu londonskemu poročevalcu dejal, da imajo sovjeti v evropskih deželah 80 divizij, izmed katerih bo polovica v kratkem razpuščenih. Ampak Churchill se s tem pojasnilom ni zadovoljil in trdil v naprej, da se na taka tolmačenja ni zanesti, češ. kdo pa ve, kolikšne so sovjetske divizije? Vendar pa se Churchill nad Stalinom ni znesel preveč. Ako bi se, bi s tem le potrdil Stalinovo trditev, da on ^Churchill) ter njemu enaki v Angliji in Ze-dinjenih državah ščujejo v novo vojno. Churchill je to storil v svojem govoru v Fultonu, Mo..! in njegov govor v anglešKi zbornici tudi ni bil miroljuben. A na Stalinova izvajanja pa je dejal, da je bil on (Churchill), ki je sklenil s Sovjetsko unijo pakt dvajsetletnega zavezništva, da je sodeloval z USSR čim jo je Hitler napadel in da je za prijateljstvo med njo in Anglijo tudi sedaj. Ampak besede so za javnost, dejanja pa štejejo. Churchill je v svojem zadnjem govoru šel predaleč, zato se je potem nekoliko umaknil z opravičevanjem, toda fakt je. da gradi anglo-ameriško zvezo edino v namenu, da zajezi ekspanzijo Sovjetske unije. Molotov vprašuje za podatke V Rusiji smatrajo, in ne brez vzroka, da se je anglo-ameriška kombinacija odločila zavladati nad svetom ter USSR potisniti med nov "cordon sanitaireVsled tega je Molotov na konferenci združenih narodov v Nevv Yorku vprašal, čemu Anglija ne pokliče svojih čet iz Grčije, in zakaj jih imamo mi na Kitajskem, dasi je Japonska poražena in naših armad tam vsled tega ni več treba. Svoje čete imajo Anglija in Zed. države tudi v nekaterih drugih prijateljskih deželah, n. pr. v Egiptu in imeli smo jih do nedavna v Icelandu itd Namignil je, da ako ne bi bilo ameriškega oboroženega umeša-vanja na Kitajskem, bi tam ne bilo sedanje zmede — saj ne toliko kot jo je sedaj. In namesto da bi ameriška vlada svojo armado iz Kitajske poklicala domov, jo opremlja in ob enem zalaga armado diktatorja Ciang-Kai-šeka. Vežbajo jo ameriški častniki, oblečena je v naše uni-! forme in vse se tako zdi kot da hočemo s to politiko nadaljevati. Ves Pacifik ameriška sfera V Moskvi ne vidijo radi, da bi si Zed države držale pod svojim absolutnim vplivom Kitajsko in sedaj še Japonsko ter polovico Koreje. Vrh tega je predsednik Truman minulo soboto dejal, da si bomo na Pacifiku obdržali tudi vse otoke za svoje vojne baze ki smo jih vzeli Japoncem. Te militaristične postojanke se lahko v vsakem primeru vporabi tudi za napad na Sovjetsko uni-(Konec na 5. strani.) IMPERIALIZEM VELIKE BRITANIJE V PROCESU RAZKRAJANJA Dasi je delavska stranka v svojem programu zagotavljala, da je proti imperializmu in izjavljala, da ko dobi vlado ga bo spremenila v občestvo detel Velike Britanije, je njena naloga teija kot pa se bi zdelo v kakem volilnem proglasu. Dobiti naklonjenost ljudstev deiel, ki jih imaš desetletja ali stoletja v podjarmijenju je če&tokrat nemogoče. Kajti taki narodi zahtevajo neodvisnost, ne samo avtonomijo. In zahtevajo osvoboditev izpod gospodarskega zasutnjenja. Dasi je delavska vlada Indiji obljubila popolno svobodo, v kateri se lahko odloči, da-li teli postati dominjon pod okriljem občestva Velike Britanije, ali pa postane povsem samostojna, bo proces tega osvo-bojevanja dolg in krvav, ker se posledic starega angleškega imperializma nad to nesrečno detelo ne more kar tako izbrisati. Svojstvo imperializma je, da v podjarmljenih ali v ekonomsko odvisnih deželah podpira vedno najreak-cionarnejše, najbolj izkoriščevalne elemente. Taka je bila tudi politika Zed. driav v latinski Ameriki, na Kitajskem in kjerkoli.. Anglija je v Indiji podpirala razne prince in po-tentate, napredne kroge je zatirala, maso pa izkoriščala. Angleške imperialiste so kritiki po svetu doltili, da izigravajo hinde proti muslimanom, zato da so to ogromno maso indijskega ljudstva laglje držali v podlotništvu. Sedanja angleška vlpda se trudi, da bi med tema dvema verama prišlo do strpnosti, toda mohamedanci, ki jih je v Indiji kakih 80 milijonov, zahtevajo neodvisnost od ostale Indije, kar pa je neizvedljivo. Sedaj se vrše verski boji v Indiji, v katerih je bilo ubitih te veliko ljudi. Vzlic vsemu pa je Angle-tem in inteligentnim Indijcem jasno, da tako kot je ne more dalje. Enako se lahko reče glede Palestine, kjer Židje povzročajo svojim "protektorjem" (Angleiem) čezdaije več preglavic. I v Grčiji je angleška politika zavožena, ker nadaljuje po torijskih potih. Tudi v Italiji ne gre Angliji vse posreči in tev bomb v angleškem poslaništvu v Ril Ako hoče sedanja angleška vlada ljudstva v deželah v katerih ima interese, nehati podpirati kapitalizem in "dolarsko diplomacijo" ne samo v Angliji ampak povsod. Drugače bodo simpatije maie samo s Sovjetsko unijo, ker sedaj le njo smatrajo za nasprotnico starega reda in za graditeljico socializma v svetovnem obsegu. Joiko Oven in Milan Medvešek govornika na konferenci Prosvetne matice V nedeljo 24. novembra se bo vršilo v Milvvaukeeju zborovanje krajevne organizacije Prosvetne matice za okrožje illinoi-ško-vvisconsinsko okrožje. Seja se prične ob 9:30 dopoldne v Reberniškovi (prejšnji §o-štaričevi) dvorani, 539 So. 6th Street. Vsi, ki pridejo tja iz Chicaga in Waukegana po električni železnici, naj izstopijo na National Ave. Od tam je samo še dober blok hoda do dvorane. Mnogim je itak že znana, ker se je v nji vršilo v minulih letih že veliko konferenc Prosvetne matice in JSZ Tajnik Prosvetne matice za to okrožje sedaj je Louis Zorko. Prej je bil mnogo let Anton Garden. Za vsa navodila, ali za prijave. ali pa za pojasnila, pišite Louisu Zorkdtu, bodisi na naslov Proletarca, ali pa na naslov Prosvete. Referanta Joško Oven in Milan Medvešek sama sta zadostno poroštvo, da bo ta konferenca zelo zanimiva. Kot običajno v tem okrožju, bo zastopana direktno tudi JSZ, Prosvetna matica in Proletarec. Upravništvo naših publikacij bo zastopala Anne Reniger. Poročala bo o stanju Proletarca. o delu pri Koledarju, o Prosvetni matici itd. Navzoč bo tudi urednik Pro- Pri nas reakcija, v evropskih deželah pomikanje na levo Governer države Georgia, Kili* G. Arnall, je na shodu 30. oktobra dejal, da bodo Zed. države gazile skozi prihodnjih osem do dvanajst let v reakcijo. Dasi je on iz južnjaške države, ima vzlic temu smisel za liberalizem, ni pa optimist — prav za-, to, ker je iz juga doma in pozna tudi kapitalistične mašine obeli strank v severnih in v drugih -j državah. Kapitalistični predstavniki naj se bi potrudili reformirati svoj sistem, je dejal governer Arnall, ali pa bodo nekega dne ob vse. On je za odpravo volilnega davka, rad hi, da KKK zatone in pa da ta dežela uredi svoje ekonomsko življenje tako, da bo zidano na socialni zaščiti. To pa je v kapitalističnem sistemu nemogoče, čeprav celo tudi !lenry \Vallace verjame, da je izvedljivo. Seveda je governer Arnall tudi proti sovjetskemu komunizmu. ne le proti fašizmu, a njemu se zdi, da se lahko ustvari zaščiteno blagostanje i v sistemu, : ki mu pravimo kapitalizem. To pa ie največja zmota ameriških liberalcev, ker bi radi, da hi bil volk sit in ovca cela. Dejstvo je. da ker je bila naša I dežela v minuli vojni, kar se žrtev tiče, proporčno najmanj prizadeta. tizvzcmši onih držav, ki so bile v vojni le na papirju), smo veliko na boljšem kot pa so liste, kjer so pustošile milijon-i ske armade in roji aeroplanov. Pa tudi drugače je naša država izborno razvita in je zmožna dvigniti produkcijo toliko, da je lahko vsega za vse tu in še je veliko na razpolago za izvoz. A v resnici ni tako. In nikar naj ne pozabimo "zadnje" depresije, ker nam ekonomi (?) zagotavlja-1 jo. da se spet obnovi, morda ie prihodnje leto. In ako se dogodi — pa bomo spet imeli morje revščine ob ku-1 pili izobilja. V Angliji in drugje v Evropi je ljudstvo mnenja, da mu je naš kapitalizem vzlic posojilom in podporam, ki jih daje, v breme, pa glasuje za stranke, ki so za odpravo profi*ncga sistema. Značilno je, da vzlic ogromnim kritikam, ki jih jc med svojim članstvom deležna angleška delavska stranka, je pri občinskih volitvah pred dobrim tednom dobila 257 novih mandatov, izgubila pa jih je 98. Toriji so napredovali samo za štiri, vse 1 druge skupine pa so jih izgubile, vštevši komuniste, ki so ob pet mandatov. Ostal jim jc samo i den. Ampak to ni toliko važno. Važno pa ie, da reakcija v Evropi propada, a pri nas pa ji obetajo še do "dvanajst" let napredovanja. letarca Frank Zaitz. Zastopniki društev, klubov, zadrug in raznih drugih ustanov bodo vsi imeli priložnost povedati vse. kar imajo v mislih Vodstvo konference še kajpada nadeja le takih poročil, ki so vz-l>od budna. (Konec na 5. strani.) i KOMENTARJI j •••••••••••tltlllllltltlltttlltltattttabaaa * Zbirti in presoja urednik Demonstracije v Trstu in Go-1 je zasedbena oblast dovolila, je rici, ki lih vprizarjajo Slovenci zahtevala, da mora biti popol-ter tisti Italijani, ki so za pri- noma nepolitična. "Samo naša druženje Primorja k Jugoslavi- starodavna običajna proslava ji, so anglo-ameriški zasedbeni vinske trte bo to," ali nekaj slič-oblasti jako neljube. Označuje- nega so jim odgovorili Slovenci, jo jih za "slovenske" in komu- Toda na dan parade se je nate-nistične, ampak dejstvo je, da plo v Gorico kakih tisoč italijan-ondotno ljudstvo ni za tako re- skih frkolinov, ki so metali v mi«-v vprašanja .Julijske krajine slovenske viničarje opeko in ka-kot sta jo skovala James Byr- menje ter vzklikali "duče, du-nes in Ernest Bevin In pa fran- če!" Eden izmed liberalnih re-coski Bidault jima je pomagal. 1 porterjev je svojemu listu v Ameriko brzojavil, da se mu je zdelo, kot da je naša zasedbena oblast simpatizirala s tistimi, ki io vzklikali pokojnemu Musso-tiniju, ne pa s Slovenci, ki so oroslavljali svoj kraški teran. Pevski zbor "Zarja" v Clevelandu bo imel na Zahvalni dan koncert in proslavo svoje tridesetletnice. Leo Poljšak bi se ob tej priliki morda lahko kako iztisnil čas, da bi opisal zgodovino tega zbora. Bila bi zanimiva — ker je ZANIMIVA. Minuli teden so v Trstu demonstrirali Italijani proti Slovencem Imajo veliko potuh^. kajti naši (ameriškii in pa angleški vojaki so napram Slovencem zelo neuljudni—in iz poročil ameriških časnikarjev bi si bilo to razlagati tako žnost za-Sovjetski uniji v priznanje je ^rzenemu italijanskemu kralju da je v spopadu z "zapadom 11Emanuelu ,U v rai v ^P1 in sicer agresivna, a vojne ne išče sinu Umbertu na Ima preogromno dela z rekon- Po?uKalsko- Albanski Zog se strukcijo. Stalin je dejal, da bo •®t_n®kJ® 8osti« bivši jugo-vzelo šest do sedem let. predno *lovanskl knez Pevle se ima dobo razdejanje v Ukrajini in dru- *?r(Vn nJeg°va 01ga- nadvojvo-god v zapad nem delu USSR po 1 da °to ** nf*flm -- da Oto se je nekam potaknil, seveda z dvornim spremstvom — vo klanje Ampak pri nas še ve-1tako gre ta komedija kot mor-dno mnoei oišpio k nt Ha rHnAo ' S ka™ B°j' Pa « *a dvoma pravljeno — torej ni časa za no- dno mnogi pišejo, kot da rdeča armada lahko vsak moment udre v našo deželo in zato da naj bomo pripravljeni. procesija "boljševikov". Kajti menda v nobeni revoluciji niso uporniki iztrebili dvorne žlahte bolj temeljito kot "v desetih V Gorici so pred nekaj tedni dneh. ki so pretresli svet". Fran-dobili Slovenci in "komunisti" cija je pometala z dvorno žlah-dovoljenje vprizoriti slavnost to, Španija je poskušala, v An-"vinske trgatve". Predno jim jo (Konec na 5. strani.) UMWA in druge unije znova v bojih Anton Zornik je na agitacijskem potovanju. Obišče naselbine v vzhodnem Ohiu in oglasil se ho mimogrede (udi v drugih. Priporočamo vsem prijateljem tega lista, da mu gredo na roko. Za vsako us-• lugo, ki mu jo store pri njegovem delu za Proletarca, jim bomo hvaležni. Iz statističnih poročil je razvidno, da so se potrebščine podražile v minulih mesecih — oziroma po vojni nad 30 odstotkov. Mezde pa so šle medtem navzdol. Ne sicer da so bile znižane, ampak delavnik je krajši ter nadur ni več, ki so prinašale poldrugo ali pa dvojno plačo, namesto le redne za 7 ali 8 ur dela na dan. Polomijada vlade v kontroli* ranju cen (OPA), sklepi kongresa. ki so odprli pota v inflacijo, in pa splošna politična zmeda je napravila na povprečnega delavca vtis — in to po pravici, da je med nami veliko narobe. Toda njegovi voditelji zahtevajo le višje mezde^ ne potrudijo pa se, da bi (udi v zakonodajah kaj pomenili. Tako so v poslanski zbornici, v senatu in v Icgislaturah posameznih držav dobro zastopani le privilegiji, nič pa se ne stori, da bi tudi delavstvo imelo svoje poslance, nameslo le "pri-jalelje", za kakršne so v ravnokar končani kampanji spc( agi-lirali linijski voditelji AFL in CIO. Precej udarca na zvezno vlado je povzročil predsednik unije premogarjev, John L. Levvis, ki je dejal, da s (ako vladno kontrolo ne bo šlo. Premogovniška industrija je namreč sedaj "vladna" posest, dokler se s opera-(orji ne poho(ajo. Zahteva zvišanje mezde in (o je s(oril (ik pred voli(vami, da je Trtimanovim že itak zbeganim "politišnom" napravil še več nadlege. A na drugi strani je resnica, da so pre mogarji sedaj res zapostavljam in da iive v neštetih kempah v slabših razmerah kakor pa delavci v velikih meslih. Živil sploh dobili niso — razen najslabša — meso je pos(alo v marsikateri kempi že neznana stvar in gospodinje so se jezile, delavec pa 4 ud i ne more gara (i ob nezados(ni hrani. Mnogi Levvisovi neprijatelji so sicer zatrjevali, da je planil na dan s svojim manevrom (ik pred voli(vaml zato, da hi pomagal republikanski slranki. V (em je nedvomno precej resnice. od kar se mu je pokojni Rooseveh (oliko zameril, da se je vrnil nazaj v rep. s(ranko. To seveda za de.avstvo ni koristno, ker igranje v roke kapi-talistični slranki na eni strani, v boju proti drugi, ne moreš izboljšali položaja, pač pa ga la- j hko poslabšaš. Slavke same na sebi so le skrajno obrambno sredstvo, ali pa uporabne za iz-vojevanje zah#ev unije, (oda delavci imajo v njih nič koliko naporov, izgube na plači in druge (cžkoče. Kilo bi (orej zategadelj boljše, če se hi unije rajše trudile dobili izboljšave za svoje člane najprvo brez s(avk, namesto da bi z njimi kar v naprej pretile, po(em pa pridejo v (cžkoče, ko( se n. pr. dogaja sedaj in že vas čas po vojni v marsikateri stavki. Poleg unije premogarjev za-h(cva zvišanje mezde unija (ek-s(ilnih delavcev, pa i jeklarske, avlna in mnoge druge unije. In-duslrialni nemir je velik, vladna politika jc negotova in novi kongres pa se bo bržkone havil bolj s prolisocialno kakor pa s socialno legislafuro. P0JEMANJE AKTIVNOSTI V NAŠIH NASELBINAH NA KULTURNEM POLJU Dasi je vojne že precej časa konec in so se naši fantje že skoro vsi vrnili, se aktivnosti med nami na prosvetnem polju vendar niso pospešile toliko kot smo pričakovali. V Chicagu eksistira samo še en pevski zbor. Včasi so bili štirje in vsi aktivni. Na dramskem polju je bila pred leti ta naselbina silno delavna. Ampak sedaj je v zastoju. Med prejšnjimi igralci in režiserji ni več volje, da bi delo znova prijeli, a tisti, ki bi še radi nadaljevali, pa imajo težave, ker med mladino ni takih, ki bi znali dovolj dobro slovensko, ali pa ki bi jih dramatika veselila. Joško Oven pravi v tej številki, da ni pomanjkanju aktivnosti kriva samo naša brezbrižnost temveč tudi okolščine, v katerih živimo in se jih je nemogoče otresti. On izvaja, da "ameriški nivo, v katerem živi in se giblje naša mladina, je nekaj, kar je skoro nemogoče prodreti." Navdana je s prezirom do vsega, kar diši po "starokrajskem", največ ji je za šport in zabave in pa lahkomiselnost je tudi kriva, da je tako kakor je. Vendar pa se dobe med nami tudi solnčne strani. N. pr. pevski zbor "Zarja" v Clevelandu nam je lahko v vzpodbudo. Letos obhaja tridesetletnico, ki jo bo svečano praznoval s prireditvijo koncerta na Zahvalni dan 28. novembra. Težko bi bilo na tem prostoru dovolj poudariti, koliko dela je že izvršil ta zbor v svojih 30 letih; in to ne samo na glasbenem polju, kajti pomagal je tudi v dobrodelnih akcijah, v stavkah in delavskih političnih bojih. Kot vse slične skupine je imela tudi "Zarja" težave med vojno. A po zaslugi požrtvovalnih članov in članic je vzdržala. Včasi gre priznanje za ohranitev take ustanove samo eni osebi, ki si zna zbrati okrog sebe sodelavce in držati moralo zbora pokonci. Kar se tiče naših tu rojenih fantov in deklet, "Zarja" nima vzroka, da se bi pritoževala. Med njo ima veliko zaslombo in pevci ter pevke so sedaj večinoma iz njenih vrt t., Žal, da ni povsod tako. PROLETAREC UST ZA INTERESE DRAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. larfajt Jnp4lof«Dik« DaUvib Tiskovna Drvibt, Chicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan ca celo leto 13.00; sa pol leta 91.76; sa četrt leta $1.00. Inosemstvo: za celo leto $3.60; sa pol lat* $2.00. Vti rokopisi in ofl»«j morajo biti v natom urada najpozneje do pondaljka popoldne sa priobčitev t številki tekočega tadna. P U O L E TA U E C rublinhed every Wednesday bv tbe Jugoslav Workmen's 1'ubliahing ln«. Eatabliahed 1906. Editor.....................................Frank. Zaits 8UBSCRIPTION RATES: ?nited States: One Year $8.00; Si* Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Si* Months $2.00. PROLETAREC t30\ S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Po zvezi narodov zedinjeni narodi - zo Litvinovom Viačeslav Molotov Bilo je v palači lige narodov, kjer se je dramatično uveljavil zastopnik Sovjetske zveze Maksim Litvinov in svet svaril, da je nova svetovna vojna na pragu, ako jo vlade vseh miroljubnih dežel vzajemno ne preprečijo. Kajti mir je mogoč le na temelju skupnega programa vseh za skupno varnost. Litvinovu so ploskali in časnikarski poročevalci so ga hvalili. Litvinov govori prilično jezikov, med njimi angleščino, kar mu je bilo v dobro. Ampak njegovi argumenti niso obveljali. Zgodovinarji se ga spominjajo in bodo še dolgo pisali o njemu. Ravno tako o romanjih angleških in francoskih diplomatov na Hitlerjevo grajščino na Bavarskem O izdajstvu Pariza in Londona nad Čehoslovaško. in o paktu med Berlinom in Moskvo, ter o drugih takih stvareh, ki so vse gnojile tla drugi svetovni vojni. Sedaj začenjamo spet od kraja. Namesto društva narodov imamo združene narode. In namesto prejšnjih državnikov sedaj novi obetajo zgraditi mir za ves svet. Ampak vzroki, radi kakršnih je liga propadla, so še tu. In se je blago stekalo? Tja, kamor ni segal urad za določanje cen l OPA i! Tja, kamor bi pa morala, morala segati roka postave! Nesramno se nam je zdelo tisto z nogavicami povezano radijsko oglašanje in čudili smo se drznosti nu eni ter slepoti na drugi stiani, ali obupavali nismo. Prej ali slej bo nasa vzajemnost prodrla! Bo prodrla . . JOŠKO OVEN: začasne stiske! so kričali. Ali prav kmalu se je iz rastočega vpitja, proti OPA naperjenega. slišal še drug vzrok: OPA je vsega kriv! Zavrl je povojni razvoj! On drži trg v svojih kleščah! On, on sam je odgovoren za črni trg! Ako bi tega urada ne bilo, ne bi bilo ni črnega trga! Zato proč ž njim. pa bomo rešeni tudi črnega trga! — Tako so obesili črnomavharski greh hkrati tudi nam, ki smo delo OPAodobravali in podpirali njega težnje. Ta: se je zopet enkrat rešil, ko je kričal: "Tat, tat! Pri-mite tatu ..." No in so skopali grob za "mrliča, ki nam že predolgo zasmra-ja ameriški standard" — kakor se je izrazil na radiu eden od častilcev zlatega teleta — ter ga polagoma pokopali, najprej do gležnjev. nato do kolen, itd. Le pleša se mu še vidi, in še ta jih draži. Mi? Mi pa nekam osramočeni pobešamo glave, zakaj zmagal je črni trg, zmagal s svojimi cenami. "Majčkeno inflacije ne more škodovati . .Tudi to tolažbo so nam dali. Res ne more škodovati lakomnikom. ki so svoje vreče na široko odprli za tisto nekaj denarja, ki so si ga delavski sloji prigarali med vojno. Pri tem šteje tudi psihoio-nemu trgu lahko prišle do žive- ska stran. Delavec s praznim že-ga, ako bi le hotele, ako bi po- pom se boji zgubiti delo, zato Na vsej črti poraženi in tepe- kazale vsaj nekaj tiste svoje vo- rajši uboga, nego bi tvegal. Ka-razprave, spletke in manevri so v sedanji mednarodni organiza- n* 86 čutimo vsi tisti, ki smo bili |je< s katero so takoj pripravlje- teri pa nima ne dela ne denarja. RAZGOVORI Komaj je malo potihnil bojni razuma s stavkujočimi delavci veter pri nas in v Angliji, se je je zadnje dneve postala pravo zopet oglasil v preteklem te- vojno polje med stavkarji, po i-dnu naš stari znanec VVinston cijo in kompanijskimi agenti. Churchill ter skušal spraviti Naši meščanski dnevniki prina- Ni surovin ni te*a ni oneaa I bojno razpoloženje napram Ru- sajo slike kako policija zadnje UNRRA' To umk^ naše ^ kot Je P° njegovem dneve jim je prišla na pomoč se UNRRA. lo so vzroki nase ^^ y FJultonu KMo au vse polšja iz Milwaukeeja> vlači in njegovo rožljanje s sabljo ni pretepa stavkarje. Vse to je moglo poživeti tega. Priznat* zbudilo vvestalliškega župana, moramo, da se je v splošnem Ja je apeliral na governerja, da mišljenju pri nas v Ameriki pre- on prisili kompanijo na poga-cej spremenilo. Wallacejev ener- janje. Mislim, da je že skrajni gični nastop je veliko pomagal, čas za tako akcijo. Vse to so sli-da se je saj malo zamašilo usta kc, kaj čaka delavstvo v bodoč-vojnim razgrajačem, katere je posest atomske bombe — upija-nila. Govor predsednika Trumana ob otvoritvi zborovanja združenih narodov v New Yor- nosti. Naše gibanje Vinska trgatev podružnic SANSa v dvorani SNPJ ni bila ravno najboljše obiskana. Ali ku ter Stalinov odgovor na nje- kar nas je bilo. smo imeli v resnici izvrstno zabavo. Upam. da bo precej pieostanka. Viničarji viničarke so bili izredno pa- VLOMILEC ANTIIONY MAZlKKOVV1T/ je bil dober krojač, a je smatral, da mu njegova obrt ne douaša dovolj, pa %e je odločil sa vlomi Istva. Preeital je v javni knjišniei knjige o ključih, ključavnicah in druge take stvari, ki bi mu pripomogle do več snanja v tej "vedi". Kes se mu je posrečilo priti v marsikakoManovanje In ga isropatl. A ker je tudi policija tu pa tam budna, ga je nekega dne pri njegovem novem IhmIu sasačila in posledica je. da je Mazurkouitz sedaj za rešetko in brez ključev. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Kdo ie zmagal ? mu stavljena vprašanja, so tudi veliko pomagali, da se je nap3-tost med nami in Rusijo izboljšala. Molotovi predlogi za takojšnjo razoroženje so napravili precej hrupa med zbranimi delegati. V imenu ameriške delegacije mu je odgovoril bivši senator Warren R. Austin. "Mi smo tudi za razoroženje. ali samo pod strogo kontrolo, tako. da bo nemogoče komu skrivno izdelovati orožje, še posebno atomske sile." je dejal. "Ali Zed. države nočejo biti nikdar več v poziciji, kot se je dogodilo leta 1920, ko smo uničili naše bojno brodovje in razorožili naše armade, predno so drugi stopili v isto akcijo " Kot izgleda, se bo veliko govorilo o tem silno važnem predmetu. Ali kot vedno v sličnih slučajih, ko je enako temo predlagal v ligi narodov sovjetski zastopnik Maksim Litvinov — se ni storilo ničesar. in zni, bil je res pravi partizanski duh, tako, da so imeli tatovi res zelo malo sreče. Sodrug Lojze Zorko mi je omenil, da se vrši konferenca Prosvetne matice v nedeljo 24. novembra v Milvvau-keeju. Omenil je, da je odziv za to konferenco zelo dober, ter da se pričakuje veliko ljudi. Kot je razvidno, se delo naših klubov in pevskih zborov iz vojne in povojne letargije vendarle razvija. Največje težkoče so kajpada utrujenost pri starih — in mladino je pa težko zainteresirati. Zadnje čase sta to omenila Tone Zornik, kateri dobro pozna naše ljudi in tudi mladino, ker on zelo veliko potuje, in pa urednik "Prosvete" Anton Garden. Oba sta povedala precej resnice, kar jima lahko vsak pritrdi. Seve, veliko je temu kriva naša lastna brezbrižnost, ciji sorodne onim po prvi svetovni vojni. Namesto Litvinova je v sedanji organizaciji združenih narodov glavni predstavnik Sovjetske unije Vjačeslav Molotov. In tudi Zed. države so zastopane v nji. Prejšnjo ligo je naš zvezni senat ignoriral. V sedanji pa skuša imeti glavno besedo. Minuli teden jo je imel v dneh otvoritve sedanjega zborovanja združenih narodov v resnici sovjetski minister vnanjih zadev Molotov. Udaril je naravnost in po svoje, toda v bistvu enako kakor pred leti njegov prednik Maksim Litvinov. Molotov je predlagal splošno razorožitev, odpravo fašizma v Španiji, iztrebljevanje fašizma povsod drugje, predvsem ostankov nacizma v Nemčiji, udrihal je po imperializmu in sploh posegel v zadeve, ki so anglo-ameriški diplomaciji najbolj neljube. Neoziraje se na občitljivost Angležev je zahteval svobodo za skozi vso vojno in povojno dobo načeloma proti črnemu trgu. Ni bilo lahko potrpeti, ni se bilo lahko odrekati nekaterim potrebščinam, ki smo jih bili tako vajeni, da se nam je zdelo, da brez njih skoro biti ne moremo. Na vkljub vsem težavam sir.o vzdržali, pa vzajemno sebi in bližnjemu na dobro pomagali pritiskati "pokrovec" na cenah. So bile izjeme tudi med nami. Ne da bi se zavedale Kakšnih posebnih nepravilnosti ali prestopkov so nam pravile: Ma- ne mahati po stavkarjih. v imz- se pa kaj hitro zadovolji z vsa- Indijo. In pa da naj se angleške in ameriške čete umaknejo iz pri- lo več plačaš, pa dobiš vsega, kar črne grmače. nu reda, kakopak. Ce bi ga že ne mogle popolnoma udušiti. bi ga pa z zaplembami, z visokimi denarnimi in dolgimi zapornimi kaznimi lahko tako okrcale, da bi se trgovina ne izplačevala, in bi se vsak devetkrat premislil, preden bi kaj pod roko prodal, ali pa kupil. A b redkokdaj se jc čitalo. da so tega ali onega že večjega ptiča prijeli. Po navadi so priščipnili le kakšne prirašč-ke. kakšen postranski poganjek, ki je nekoliko preveč štrlel iz kim delom, za vsako plačico in v skrajnostni potrebi bo celo iztrgal kruh svojemu tovarišu iz rok. Ne. ne. malo inflacije ne more škodovati — špekulantom! Upam. da se v tem slučaju mo-1 ali največ je pa kriva okolščina, timo. Pri nas Sedaj, ko so volitve v kraju, je prav, da pogledamo naše delavske pozicije. V kampanji v zadnjih volitvah sem dostikrat poslušal govore na radiu naših v kateri živimo in katere se je nemogoče otresti. Ameriški "nivo", v katerem se giblje in živi naša mladina, je nekaj kar je t skoro nemogoče prodreti. Športi, ter prezir za vse kar diši po "starokranjskem" in pa precej jateljskih dežel, to je iz Grčije. Kitajske, Indokine. Indonezije, bočeš; tam in tam dobiš celo Perzije. Egipta in kjer drugje sploh se še nahajajo. Dalje je za-' "stempse"—po centih jih lahko hteval, da naj vladi v Londonu in VVashingtonu povesta, kolikšne kupiš . . Seveda nas je dimilo so njune armade v prijateljskih državah. In tudi, kolikšne so v bivših osiščnih deželah. Ob enem je zagotovil, da je tudi njegova vlada pripravljena podati točne številke o svojih posadkah v tujih državah. Molotovu so potem mnogi ameriški listi očitali, da je pozabil na svoj imperializem, češ. saj si je v resnici le Rusija nagroma-dila novih teritorijev! Molotov je bil na to pripravljen in enako v Moskvi. Anglija in Zed. države si morda niso prilastile novih dežel, toda vzel si jih je v svoje področje anglo-ameriški kapitalizem ekonomsko in politično. Zed. države imajo sedaj vojna oporišča vsepovsod. Druge si dele skupno z Anglijo. Molotov je predlagal, da naj se namesto tega rajše prične z razoroževanjem. Takega manevra zborovalci združenih narodov od Sovjetske unije sedaj niso pričakovali. Kajti mar ne čujemo dan za dnem kako da je Rusija oborožena do zob, kako da njena municijska industrija noč in dan obratuje in kako da ruske armade preplavljajo pretežni del Evrope? Pa pride Molotov in svetu predlaga odložitev orožja in odpravo kolonijalnega ter kapitalističnega imperializma. Oziroma imperializma sploh. Zastopnik naše delegacije mu je odgovoril, da Zed. države soglašajo s predlogom za razorožitev, ampak ne- na način kot se je to vršilo po prvi svetovni vojni. Sličnega mnenja so Angleži. Ampak kar se tiče Indije, kolonij, Grčije, fašizma v Španiji — to so stvari, ki jih je lahko pobijati na zborovanju v Nevv Yorku, ne pa tako lahko dejansko. Resnica pa je to: dočim se je v anglosaškem tisku doslej Rusijo predstavljalo kot za najbolj imperialistično orientirano silo, za najbolj nedemokratično in najbolj nasilno, je Molotov v svojem nad uro dolgem govoru to taktiko VVashingtona in Londona izpodbil ter ju prisilil v defoi živo. Da-li bo imel več sreče kot jo je v enakih manevrih imel Maksim Litvinov, je drugo vprašanje. V interesu vsega sveta je, da bi Molotove besede in predlogi nc oili zaman. I in silila nam je na jezik ostra beseda. Ali namesto da bl jo izrekli — pomagala tako ne bi nič — smo se le pomilovalno nasmehnili, češ, saj se ne zavedaš, kaj delaš. Konec vojne se je bil odmaknil že toliko v ozadje, da se je blagovno in živežno gospodarstvo utegnilo neto preurediti im preosnovati, ampak je že obrato valo. Nilonske nogavice, ki so jih na radijskih programih oddajali za nagrade, niso padale iz nebes. In kjer je bilo nogavic. Se hujše nas je dimilo, kadar je bilo še kaj drugega. Le v naše smo pomislili, da bi oblasti čr- prodajalne ni prihajalo nič. Kam Tridesetletnica unijskih voditeljev, še posebno lahkomiselnosti so tudi ovire, s načelnike AFL, kako pridno so katerimi se morajo boriti naši pevskega zbora agitirali za razne zelo dvomlji- ljudje. Ali kljub vsemu temu "7ttr\tk" V ve in reakcionarne kandidate tfre delo naprej. In upati je, da £Of/6 dveh kapitalističnih strank. Clo- ko bo sedanja bojna utrujenost Cleveland. O. — Ker smo spet veku, kateri se zaveda, da se su- in psihologija polegla, se bodo dospeli v jesensko sezono kon- če zemlja in da progresivne sile aktivnosti res poživele. Mi ni- certov, se v tem oziru tudi pev. stopajo po vsem svetu na po- smo sami. kateri imamo te ovi- zbor Zarja pridno pripravlja za vršje. se zdi zelo. zelo nedelav- re. Imajo jih vse organizacije, svoj koncert in ob enem bo tudi sko in reakcionarno, da mora Pa naj bodo tujerodne ali pa proslavljala 30-letnico svojega največja delavska unija prosja- ameriške. Vzelo bo pač nekaj obstoja To se bo vršilo kot obi- čiti milosti od takih ljudi. Ali časa, ko se politično in duševno čajno na Zahvalni dan 28. no- dokler bodo voditelji te vrste na malo umirimo. vembra v avditoriju Slov. nar. krmilu je težko misliti, da iz ta- ( ~ ---- doma na St. Clairju. Pričetek kih unij izraste močna delavska DELOllRANI FIFI ob 4:30 popold ne. Za to prosla- progresivna politična stranka. V svoji sobi, ves vesel vo si je Zarja pripravila lep pro- In vendar so danes vsi pogoji za Fifi hvali: "beu. beu. beu! gram. ki bo gotovo prekašal tako stranko. Ej, da bi gospa Adela prejšnje Podane bodo lepe pe- Stavke, izprtja, protidelavski kot do zdaj zame skrbela! smi, med njimi tudi nekaj no- zakoni, vedno naraščajoča reak- Postelj moja je blazina, vih partizanskih. Predvajani cija v obeh zbornicah — zahte- moja papca perutnina."' bodo izvlečki iz opere "Prodana va od delavstva zares močno ak- Bržkone je bil Chernc v pravem, ko je dejal, da stavk v USSR ni, ker po njegovem mnenju so prepovedane. Browder pa se je po svoje trudil dokazati, da niso zabranjene, ampak ker jih nevesta", v kateri je lep prizor cijo. Gotovo je, da je velika veni, pač ni vzroka zanje. j z ubranim petjem in v drugem čina progresivcev in liberalno Bilo bi pametnejše, ce se bi Green, Cherne in mi vsi drugi delu pa vprizorjena spevo- mislečih delavcev in intelcktu-rajše brigali za stavke v tej deželi, ne pa čemu jih v Rusiji ni. iSra ''Čevljar in vrag", v kateri alcev danes v levem krilu demo-N. pr. pri Allis-Chalmers v VVest Allisu, VVis., je na stavki bod? nastopili naši znani igralci kratske stranke, takozvani Roo- lisoče delavcev že okrog dve sto dni. Dve sto dni imaš svobodo piketirati in dve sto dni ti lahko tu pa tam pade policijski količek po glavi. Dve sto dni si brez plače, v največji draginji. In stavka pomeni tudi stroške, ne samo dolžnost piktiranja, udeleževanja sej itd. Fr. Kokal. J. Ceh, Jennie Fatur. seveltovi progresivci. Ali Roosc- mmTh ■ su'ni vze"' Dorothy Skcdel iCecelid, Tony veltovega duha je danes silno ki h£ tt V ^ meSti' Perušek in drugi. Režijo pa vo- malo ostalo v demokratski stran- c p.rffj S°\na cesti' V svoji sobi ves vesel Fifi hvali: beu. beu, beu. Komisija pa. seveda, tudi v ta kvartir pogleda in takole de Adeli: Psičku bomo sobo vzeli. ki. Prej ko slej bo moralo prit, ^»»P™* poisce. di naša pridna Sophie Elersich Več o tem bo podano pozneje. do odločitve. Trideset let je že minulo od V reviji New Republic z dne!Fifi tuli' Fifi joka. ni i u. - ^ , • ^ ,kar 0bst011 Pevskl zbor ZarJa 21. oktobra je bil priobčen "cre da Adeli srce poka Delavec se lahko ponaša, da ima pravico stavkati, posebno Med tem časom jih je že veliko do- ni« nega ui^n ikaH t če nima v tem skušenj in le bere kapitalistične časopise o naši odstopilo in veliko pristopilo; \ VVallaceja Ured i t TlstIm ki so krov dobili, svobodi. Ampak ko res stavka, spozna, da je nad njim sodnik, ki veliko je bilo tudi bojev in ne- VZel s 16 decembromV V uvod ^ ^ ^ smili" ga preganja, ki izreka prepovedi in določa kazni in stavkar jih soglasja glede značaja in prin- nem članku na 1 "trani m pi^uh I----Iz "Pavlihe" mora plačevati. Uvidi tudi, da ima sodnik še posebne privilegije cipov, ali Zarja je vse to prene- čen nipanv nn/.rf iiy „ proti odbornikom unije, ki so tirani pred njega znova, češ, da so sIa tcr Sla svojo pot naprej. Pri-se vsled trmoglavosti ali kar že pregrešili proti veličanstvu sod- rejala je koncerte in sodelovala tudi pri drugih naprednih orga- Privilegij, ki ga naše delavstvo zelo drago plačuje stva in morajo biti že zaradi tega prestopka znova tirani pred sodni stol. Sodnik dalje da mandat šerifu, županu in načelniku policije mobilizirati varnostne organe olitično pa glasovali za tiste, ki i (N)teni preganjajo s sodnimi dekreti, s količki in t zakoni. Hcnry VVallace ni revolucionar. Ali če ga pogledamo v luči raznih naših bivših revolucionarnih delavskih voditeljev _ stoji za celo glavo nad njimi. Imel bo široko polje med ameriškim ljudstvom. Stavka v Chalmerjevi tovarni Akn verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov v VVest Allisu, Wis., katera tra-in zbirajte prispevke v njegov ja že kakih 200 dni, ter kjer i tiskovni sklad! kompanija ndfre nobenega spo- hktretu'' \hkn fr-i....... VASILIJ GROSMAN: V JARKIH Nemci so odrinili ob zori. Tan-kisti so odprli kupole, žvečili jabolka in gledali sonce, ki je vzhajalo. Nekateri med njimi so nosili kratke hlače in športne srajce s širokimi, kratkimi rokavi, ki niso segali niti do komolcev. Veliki tank-predvodnik se je valil nekoliko spredaj, poveljnik stroja, debeli Nemec z rdečim nizom koral, ki mu je ovijal belo, polno roko okoli lekta. je obrnil svoj veliki, močno pegasti obraz proti soncu in zdehal. Izpod čepice mu je silil dolg čop svetlih las. Sedel je na tanku kakor kakšen simbol vojaške samovšečnosti, kakor bog nepravične vojne. Njegov tank se je že odmaknil nič manj ko šest kilometrov od Marčihine Bude. a železni rep kolone še vedno ni stopil na cesto, marveč je samo bobnel in se počasi valjal po vaškem trgu. Hitro kakor roj brzih ščuk, če zaide med težke karpe, so drčali motorciklisti mimo in prehitevali tanke, s tem, da so se jim izogibali, niso zmanjševali hitrosti, zato pa so na neravni cesti dobivali nenehne sunke Temno-zelene košare so bingljale in se tresle, kakor bi se hotele odtrgati od motorciklista. Ko so dohitevali čelni tank, so sključeni. kočino, s platnenimi torbicami za ročne bonibe ob bedrih. Naj jim odstopijo sedeže v zelenih I vagonih, naj si na potovanju dele svoj čaj-. . . Z leve strani se širok protitankovski jarek, podprt« z debelimi bruni, razteza od močvirnate majhne reke vse do ceste, s desne se širi gozd. Rodimcev, Ignaiijev, moskovski komsomolec Sedov stoje v zemlji in opazujejo cesto. Njih jame so si povsem blizu. Desno od njih. onkraj ceste, stojita narednik Zuveljev in mlajši polit-ruk Jeretin, poveljnik čete prostovoljcev za uničevanje tankov. Za njunim hrbtom je dvoje mi-traljeških gnezd—Glagol jevlje-vo in Kardahinovo. Ce človek dobro pogleda, tedaj vidi mitra-Ijeze, ki kukajo iz temne pečine izmed lesa in zemlje in so vse naperjene na cesto, dalje za njimi pa topničarske opazovalce, ki preže med velikimi, v zemljo zakopanimi hrastovimi vejami. FRANK BARBIČ POROČA Cleveland, Ohio. — V nedeljo _______ _____10. novembra 1946 bo društvo fantje, ne stiskajte tako blizu, ni boj" praznovalo štirideset-po predpisih'" ti je v strašnem ! letnico ustanove v Slovenskem trenutku tako sladko pri srcu. delavskem domu, 15335 VVater-če vidiš blizu sebe potno obličje 1°° road. Cleveland 10. O. Jože drugega in vzklikneš: "Ne zavr- j Kunčič. ki zdaj stanuje na 15610 zi čika, ki ga bom jaz pokadil VVaterloo cesti, je prišel v letu ske ceste, so sredi grmovja izkopali jame. V teh jamah so stali do prsi v zemlji možje v sivoze-lenih bluzah in s čepicami, na katerih je bila rdeča zvezda. Na dnu jame so se vrstile številne steklenice, po robu jame pa so prislonili puške. V hlačnih žepih teh vojakov bi mogel najti rdeče mosnjičke s tobakom, v spanju zmečkane škatljice vžigalic, kos prepečenca in košček sladkorja. V žepih na bluzah so nosili listke raztrganih pisem, ki so jih dobila od žen, koščke svinčnika, vžigalice za granate, zamotane ponavadi v kos časni-škega papirja. Na bedrih teh mož. ki so stali do pasu v zemlji. so visele platnene torbe in v njih ročne bombe. Ce pogledaš, kako so izkopane njihove jame, opaziš: tam sta dva tovariša stisnjena drug k drugemu, ondi si je petorica rojakov, ki so hoteli biti kar moči blizu, izkopali jame drugo poleg druge. Čeprav je narednik govoril: "Nikar se. George Lautar, Joseph Krizay, Jo-1 cvetice. Kdove kje daleč na vz-i ph Valenčič, Louis Skubic, Ed- hodu je domovina teh junakov, uard Simmons. John^Opeka, John k] S() prehodi|i yso doJgo in kr_ vavo pot od Stalingrada do (lat bor, Anton Godeša, Mary Go I defta, Anton Troha (56-16th St.i, Adolph Ai ko, John Belčič, Mary Fidel, Matt Moehnik, Andrew Bom-back. llenry Muren, George Žagar, Joseph Bečaj, Matt Platnar, John Grbec (Clinton), John Shega, Joe Janesh, Simon Stremlan in John Piijatelj; John Drobnici) $4; sedem oseb po $3. ena $2.35, petdeset po $2, ena $1.50, dvainsedemdeset po • $1. ena 57c, osem po 50c in 8c (za SANS $40). Poslale Frances Smrdel, tajnica in Jennie Okolish. blagajničarka podr. ie 51 SANS, skupno $1.218 IPENNSYLVANIA: Društvo št 240 SNPJ, Bentley-villc S10. Louis Humar in žena $5; ena oseba $2, osem po 1, in tri po 50c, skupaj $26 50. Poslala Frances Skerbetz, tajnica. — Frank Novak, j Coraopoli> $10; Louis in Pauline Palcich, Creensburg $25; Vencel Palcich, Greensburg $15; Mary Smith, Homer City 20; nabrano na ptijateljsk »m sestanku v Kraynu, I dne 15. s« nt.: Anton Poje $5; dva- prekmurske zemlje, da so dali najdražje za svobodo slovenskega naroda. Od te dolge vasi, ki ji ni konca ne kraja, se začne pot vzpenjati na Goričko, ki je v tem času prav posebno lepa. Ob južni sončni strani že poganja trta prve nastavke, Tod ne rasto znamenite plemenske vrste, kot jih poznamo onstran Mure, vendar je Prekmurec zadovoljen tudi s to kapljico, s katero zaliva koline pozimi in hladi znoj poletnega dela. Le prav ozek pas trte preide kmalu v borov in bukov gozd, ki je v velikonočnem soncu še prav posebno vabljiv. Radi letošnje zgodnje pomladanske vročine že diše borovi gozdovi po smoli. Na obeh straneh poti je povsod polno šmarnic, znanilk najlepšega meseca maja. Pot se vzpenja vedno višje v KLAVNE ŽIVINK še ni bilo nikoli toimo kakor sedaj. A vendar je skozi skoro pet tednov ni bilo na trg, ker je zvezna vlada skušala vztrajati s kontrolo nad cenami mesnin. Pa ni šlo, ker je Truman premalo odločen in tako gaiimo novi depresiji naproti. najst oseb oo $1 m 3 po 50c. skupaj Goričko in preide v širok hrbet, poslal Ane rew Vidrich $18.50; dru- na katerem se greje v toplem *tvo štev. 682 SNPJ. Library $15;jsoncu vasica Vue,ja gomila. Na vrhu kopastega hriba leži grob šolska 1906, nekaj mesecev prej iz Lo-raina, Ohio. ker je bil tam med ustanovitelji društva št 17 S N. P J. Delal je v Nevv York Central železniški tovarni in tam do konca'" in občutiš z vročim dimom gorkoto in vlago zmeč-suhljati. temnopolti, od sonca kane in izgrizene cigarete." zagoreli motociklisti. ne da bi Stali so v zemlji do prsi in obrnili glave, pozdravljali z ro- pred njimi je ležalo pusto polje, ko in se nato stisnili h krmilu pusta cesta ... In ne bo minilo za<>cl nagovarjati rojake, naj bi Debeluhar jim je odgovarjal z dvajset minut in brzi tanki. ust*novili tudi društvo v ta-lahnim gibom svoje polne roke vsak po dva tisoč pudov teže kratnem CoHinwoodu. ki je bilo Odred motociklistov je zdirjal bodo zaškripali pred njimi, vsi Pre^mestje Clevelanda in leto 1914 anektirano pod upravo naprej in dvigal za sabo velike zaviti v oblak prahu. "Prihaja-■ * anektirano in beloprogaste repe prahu. Ko- j jo," bo vzkliknil vodnik, "priha- m<>sta Clevelanda. mai vzšlo sonce ie daialo temu iaio. fantie Dazite!" Zgodilo se je. di maj vzšlo sonce je dajalo temu jajo, fantje pazite!" ' Zgodilo se je. da se je zbralo prahu rumeno barvo, vedno več Za njimi so na rebrih hribčka ^eset rin sic*r, Pr^s™k se ga jc razprostiralo nad cesto mitraljezi v zaklonih, malo vi- Ivan, Dež man Ivan. Blumel Do- in čelni tank je s svojim brenča- še in dalje izza mitraljezcev se- minik- r Knafelj ivan Prusnik njem vstopal v oblak prahu. Po de v jarkih strelci, dalje, le-tem Jožo Knafelj Franc, Starman nebu so s tankim žvižgom leteli za hrbtom so položaji artilerije Vo,k Jožef. Pretnar Ivan 'Messerschmiti 10 q". Njih tru- in še dalje je štab poveljstva. Porenta Ivan- Na čarterju je q . Njih tru- in še dalje je štab poveljstv pi so se zibali zdaj na le*'o zdaj medsanab tmedicinsko-sanitet-na desno, se zaganjali kvišku in ni bataljoni in dalje, vse dalje za se spet naglo spuščali, prehite- njimi so štabi, letališča, rezerve, vajoč kdaj pa kdaj črto tankove ceste, gozdovi, ponoči zatemnje-kolone, potlej so se urno zasu- na mesta in postaje, tam nekje kali nazaj in delali pri tem ostre je Moskva; še dalje izza njih te-viraže. Njihovo žvižganje je bilo če Volga, potem so tam tovarne. tako predirljivo. da ga ni mo- ki so ponoči razsvetljene z mo- ------------ •----- —....... glo prevpiti niti močno krulje- čno električno lučjo, okna brez ne v*mo b(>_li posetil zabavo ali nje tankov. Messerschmiti so se nalepljenih trakov beli raz- ne Vcnclar K™ njemu veliko za- podpisan John Stonič kot glavni predsednik, in Frank Klobučar. glavni tajnik. Dva sta se tukaj, ali pri drugih društvih, in to sta John Prusnik in Louis Starman, ki sta povabljena, da se udeležita proslave 40-letnice Jože Kunčič ni prav zdrav in sluge, da se je pričelo gibanje za ustanovitev društva št. 53. ki je imelo kakor večina novo ustanovljenih društev SNPJ pote-škoče v začetku. On je bil že v nje tankov. Messerschmiti so se nalepljenih trakov, beli. raz spuščali nad slehernim gozdom, svetljeni parniki na Kami. in za vsakim jarkom in stikali nad njimi vsa prostrana dežela. Mo- njivami nepozete pšenice. Izza žje stoje v svojih jamah, a med tankov so sopihali po cesti ve- njimi ni nikogar. Kade cigarete liki črni kamijoni na treh oseh iz časniškega papirja, božajo z j ----. w" " * in z motorizirano pehoto. Voja- dlanmi žepe svojih bluz in tip- or£anizacij» železničarjev v sta ki so sedeli na povzdignjenlh ljejo na pregibih orumenele n domovini. ki so takrat pripa-klopeh. z zakrivljenimi čepica- listke z doma. Nad njimi so ob- dali k sociaIdemokratični politimi in s črnimi avtomati v rokah. laki. včasih preleti nebo kaka slranki Za njim najbolj ak Njihovi avtomobili so se pomi- ptica in izgine, oni pa stoje do kali v tako gostih oblakih pra- prsi v zemlji in čakajo. Njih na-hu. da ni moglo skozenj posiniti loga ie v tem, da odbijejo naval niti močno poletno sonce. Prah tankov. Njihove oči ne vidijo se je kakor širok in dolg oblak več tovarišev, pričakujejo le so-vil nad poljem in nad hostami, vražnika. In naj se tisti, ki stoje drevje je kar tonilo v gosto me- danes za njimi, spomnijo, kadar gličasto temo; zdelo se je. da go- pride dan zmage in miru, teh ri zemlja v sajastem suhem ljudi, ki so uničevali tanke. Iju-dimu. di v zelenih bluzah, s steklenica-Na polju, deset metrov od va- mi. napolnjenimi z zažigalno te- •••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••a«« PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Združene driave (Izvzemal Chlcaga) in Kanado $6.00 na leto; $.1.00 za pol leta; $1.50 ia četrt leta; sa Chicago In Cleero $7.50 za celo leto; $3.75 za pol leta; sa inozemstvo $9.00. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS tiven takrat je bil Dominik Blumel. Ti so pozneje tudi sodelovali izmed nekaterih v socialističnih klubih. Jože Kunčič še tudi sedaj redno podpira Proletarca in Družinski koledar. Tudi društvo št. 53 je včlanjeno pri Prosvetni matici in daje oglase v Koledar. To društvo ni zastonj dobilo ime V boj", ker je bilo že v marsikaterem boju. da sedaj njegova zastava visi preluknjana kakor da je bil boj s puškami, vendar so bili to delavsko zavedni boji. Torej ste vabljeni vsi rojaki iz Clevelanda in okolice, da po-setite to 40-letno proslavo dru-slavo društva. Na sporedu bo petje, godba, govori, predvajanje slik in druge točke. Po programu bo ples v obeh dvoranah". Spodaj Pajk trio in zgoraj Frank Barbič ml. in John Zalokar orkester. Pričetek programa bo točno ob štirih popoldan. • • • Dopisnik je obiskal v oktobru | zapadno Penno, namreč nascl-! bi ne Librarv, Coverdale, Wash-| ington, in ker je bilo zborovanje I Prosvetne matice in fcderacij-skih društev. SNPJ v Bridge-villu. sem posetil tudi tam oba zborovanja. Večina zastopnikov je bila tudi na 13. redni konvenciji, ali pa rtari poznani obrazi Izgleda, da je John Terčelj št vedno aktiven. Tajnik obeh zborovanj je bil Jacob Ambrožič. Picdsednik Kvartich je bil zbo- Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WG£S, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. lel in tako je sejo vodil podpredsednik Auguštin iz Imperiala. Navzoč je bil Mike Pleše, Anton Cipčič, ki je blagajnik, prvič da sem spoznal Rožanca in pa Pro-garja, ki me je predlagal za glavnega tajnika na konvenciji, "ki pa nisem maral zamenjati za mojo službo pouličnega operatorja", da bi se selil v Chicago na moja stara leta. Ce bi me bil on predlagal za urednika, bi bil mogoče sprejel, ker mi Slovenci v resnici potrebujemo nestrankarske urednike, ker sedanji so brez izjeme strankarski, če ne pišeš dopis po njihovih notah, "matraš se ž njim", pa ti ga enostavno vržejo v koš Na seji popoldan pri Prosvetni matici se je nabrala precejšnja vsota v prid Proletarca, kakor je bilo razvidno iz kolekcije Navzoča je bila Mary Prasnikar iz Prispevki v sklad SEZNAM STEVII KA II, Gotovina v skladu dne 31 avgusta 1946 $100,621 41. Sprejeto v dobi od 1. do 30. septembra 1946: CALIFORNIA: Podružnica *t 67 SANS. Los Angeles Pevsko dramatično društvo Zarja" $50; Jacob Stonich* $25; Blaž Mezori $20; Joseph Vesel $10; po $5: Frank Matjažič in Frank Novak, podružnica St 67 SANSa $4 50. Založeno na obljubljeni prispevek $5.50. skupaj poslano po Fr. Novaku $125 — Blaž in Mary Mezori. Los Angeles $100 — Društvo St. 745 SNPJ. Grass Vallcv $146. COTORADO: Jacob Skerlj. Fnglewood $10; Anna Pachak. Pueblo $25; Miss Ann Pachak, Pueblo $10 ILLINOIS. Podružnica št 25 SANS. Chicago: Frank in Paula Lusbey $25; po $10: Minka Constantine in Valentin ter Mary Kurent, Gust Moline in žena $5; en dar $1, skupaj $51. -- Po $10 Helen in Edwark Arko, (Cieero), John in Frances Hribar ter Peter in Apolonia Lusbi; po $5: Vinko in Mary Dolson, Maric Vesel, Louis Mesec.Mrs. John Korun in K. Ladstatter, dve osebi po $3 in pet po $2, skupaj $71. Nabiralka Agnes Bohinc, skupaj poslano $122 — Dr Rudolph P Zaletel (za SANS $25) Chicago $110; Jack in Mary Hertz. Chicago $10; Frances Novak (Pullman), Chicago $10; John Borse. $?,; Joseph Judnieh $10; Ernest Krusich $10; Louis Beniger, $5. v.ii i/. Chicaga; pevski zbor France Prešeren, Chicago (dodatno k preUniemu prispevku od piknika $117.80) $3 00 Hans Rieken. Chicago $1. MICHIGAN Podružnica si. 1 SANS. Detroit. Herman in Gilbert Forbas $50; John in Mar.v Sain $10; po $7: Ru-dy Grum in John Vihtelich ml.; po $5: Ignac in Ana Travnik. Frank Truden. Andrew in Mary Pregel ter Louis Src bernak; za brolurice "Ustava FLRJ 60c. Skupaj $94 60 John Okoren, Harrietta $5. MINNESOTA: Podružnica stev. 23 SZZ. Ely, $100; R. M Kiirre, Crosby $5; po družnica št 6 SANS, Ely: Louis Prijatelj (Baroor) $25; Frank Lam-baigi $5, iz podružnične blagajne Harvvicka in Jennie Jerala iz Mon Runa. Obe sta bili dclega-tinji na 13.,redni konvenciji S. N P. J v Evelethu. Minn. Kuharice so nam pripravile okusno kosilo in Koklich iz Strabana mi je kupil kar cel kvart mleka, da bi se opil! Čudno se mi je zdelo, da imajo tam kar dva hriba in na vsakem hribu dvorano, kakor pri nas v Collinvvodu. ki ao se pregovarjali, na kateri strani železnice naj bo cerkev. Ker so jo postavili na južni, so bili oni na severni tako jezni, da sedaj nimamo cerkve, in smo postali izgubljen brezverski narod No, pa Bog nam bo že odpustil, in sv. Peter odprl vrata na zadnjo uro' Upam. da bo John Kvartich kmalu zdrav. Zahvaljujem se za uljudnost vsem. Frank Bar bič. otroške bolnišnice ! $96.68 (za SANS $40», skupaj za bolnico $126 68. j MONT AN A: } Martin Lipošek. Jardine $10; Jakob in Katrina Blutt. Mili Iron $20; klub " Slovenski veseli bratje" Red Lodge $25. NEVV YORK Pomožni odbor in ,diužnice. Brooklvn: ces Kcbe. Moon Run (v spomin njenemu mižu Johnu Kcbe) $10; — Amerisk« -slovenski dan. preostanek prie iitve dne 3. avg. v Pittsburghu $1.100; federacija SNPJ društev za zap. Penno $200 (za kopastega partizanskega junaka, mladina mu krasi ta njegov zadnji dom. Poleg njegovega groba je ogradila prostor in spretno _ _______ ____ uredila vrsto malih grobov, s SANS $300) skupaj $1,000; Narod-1 katerimi je simbolno počastila .ni do»n. Verona $10. spomin na vse padle borce. Si- RAZ ,1 KRAJI ren pogled s te najvišje točke je Fran* Kern, Frenchmans Butte; edinstven. Pred dolgo vrsto Sa k., Canada $25^ prekmurskih goric leži kot na Anna Bačar in Theresa Banich. ji«^: « i i . f,i/iiar>urwkt » , , i dlani prekmurska ravan in Mur- Incnanapolis, Ind., vsaka po $5, . i- o «• skupaj $10 sko P0^6 Sredi, ravnine se dvi- Podružnica št 107 SANS. Gallup. visoki toP°li< ki spremljajo N. Mex , $6 30. John Novak in že- široko cesto od Sobote do Raki-ia $15; Anton Gantar $7; en dar ^ana in so vidni od povsod kot $1.70, trije po $1, skupaj $33. — j posebna značilnost te ravnine, iojak št. 23. F.P.S.D. (za SANS Ozadje te svojevrstne slike tvo-*20 : rijo Slovenske gorice, preko ka- Društvo št. 29 SNPJ. Thomas. terih pomaljajo svoje glave ra-VN Va : po $5: Martin C.č in An-1 dovedni vrhovi koroških gora ton Royce skupaj $10. Poslal Le- pohorja Kanjiške gore in na on ha rt VVerdinek, tajnik. .ji - . • , , ., Marv Janes. Cleveland. Tt>xas ^aljnem jugu 8reben. hrvatsk.h $5 00 hribov. Lepšega zadnjega doma Trije manjši prispevki (v vsotah si ne bi mo^el kot ga manj kot $5» $7. Gotovina v skladu dne 30. septembra 1946 $104.331.69 Obljubljena vsota (Pledges) $32.-000. Skupaj $136 331 69. Mirko G. Kuhel, tajnik. Pojdi na Goričko, Ja boš bolj trden... države Washington S AN Sove po-Slovcnska iz $60; Rudolf Dr, John J. Zavertnik PHV8ICIAN and SURC.EON 3724 WEST 26th STREET Tel. ( rauford 2?12 , OFFICE HOURS; 1:30 to 4 P M. (Except Wed , Sat. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridgetva* Ave. Tel. Crawford 8440 If na anawer — Call Auatin 5700 in Mrs A Krasna $5: nabiraika Anna P Krasna, poslal Jacob Ce-rar $76. — Leo Mosse (poslal Jacob Cerar, Brooklvn) $26; Martin Urbank, Gowanda $10. OHIO: Društvo št 626 SNPJ, Barber-ton $10; podružnica št 33 SANS, Bridgep(>rt: Ivana Rel>ol $5; J<»e SubeC $5. poslal tajnik .1 Vite/ $10 — Podružnica St. 51 SANS. Barberton: Dramatično društvo "Slovenija" $100; Mladinski pevski zbor "Slavčki" $87 32. preostala blagajna razpuščene slov. mladinske godbe (iz leta 1923) $64. druš. št 111 KSKJ $50; druš ' Domovina) (družabni prostor) $28. po $25. diufttvo št. 44 ABZ; zabavni klub Kras"; Anton Okolish in družina; Nick Niehola in žena; Joe Sustar-sich in žei.^ Rudolf Knaus in žena; po $20, Anton Pečnik in žena ter Stan1ey Prtrich in žena. Po $15 00: Pevsko društvo "Ja vornik" ter Frank Platner in žena. Po $10. Lovrenc Frank«. John Podlipec in žena, George Porok in žena. John Drobnich in žena (VVads-vvorth). Mike Skraba. Leo Bregar. John Zupec in žena (Clinton Rd.). John Mohar in žena, John Vadnal m žena. društvo št. 73 SNPJ. Frank Smuk. Louis Arko in žena, Joseph Gabrovšek in žena. Anton Jakich in žena. Frank Steiner in žena. Joseph Sega in žena. John Skraba in žena. Frank Likovieh st. in žena. John Stražišar in žena, Frank Smrdel in žena, rusko podporno društvo I O. WM in društvo Stev. 28 SDZ — Frank Krantz $7; Alois Ocepek $6; po $5: Luka Može in žena. Mirko Cindrich, Anton 2elc, John Slanovec. Vincent II. Lautcr. Jim Bra.van, podruž. štev. 6 SžZ. Frank Platner ml., John Meglich. Anton Gradisher, (29th St ), Frank Spetich in žena. Emily Beg. Stan-ley Kalčič in žena. Jernej Penko in žena, Jennie Skerl. Joe Rogelj in žena. Joseph Usnik, Andrew Zalar st., Joe Siriuk, John Klančar, Louis Obreza, Ignac Pavlovich, našel ta partizan Preko borovih in bukovih gozdov me je vodila pot v neposredni bližini madžarske meje mimo Scpove čarde navzdol mimo Martjancev v ravnino. Ni mi dalo miru, hotel sem se prepričati. kako žive ljudje tod ob meji, kjer so pomešani tudi z madžarskim prebivalstvom. Zve-Pot inc je zanesla z Murskega del sem, da žive onstran naše polja na sončno Goričko. Ko sem meje sami težki milijonarji, ki prestopil Muro na brodu pri Pe- imajo plačo v milijonih. Plača tanjcih. kjer se gradi z vso vne- navadnega železničarja znaša 50 mo porušeni most. ki bo zopet milijonov pengejev, s temi mili-tesno povezal kraje tostran in joni pa si lahko kupi 8 jajc pa je j onstran, sem se spomnil, kaj je že zapravil svojo plačo. Zato ni Prekmurje doživelo prav pred čuda. da je izdala Madžarska letom dni na Veliko noč. Za te bankovec po 10 milijonov pen-praznike je že ta Kocljeva de- gejev. Za pismo si dal v času žclica svobodno zadihala, ko je okupacijo znamko za 1 pengo, I nanjo stopila noga rdečearmej- pred enim mesecem 7500, danes skega osvoboditelja. Tiha in mračna reka bo takratni nemški meji ie postala pozorišče krvavih šesttedenskih borb in tudi grob marsikateremu hrabremu borcu. Tudi Mura ni mogla zaustaviti zmagovitega poleta, zadržala je le za kratek čas sunek, pa že 250,000 pengejev. Nisem mogel verjeti vsem tem vestem, pa sem se oglasil še pri učitelju, čigar žena 'je doma iz Sombate-lja. Pritrdila je vsem tem izjavam in dodala še veliko zanimivega. Njeni starši, ki žive preko, ____________ so ji pisali, da še niso videli tro- ki se je končal s končno zmago hice sladkorja in da so dosedaj nravice nad krivico in nasiljem, dobili od osvobojenja sem naka-Ncme priče tega boja so danes zanih 20 dkg soli za tiste, ki so le še številni požgani in poruše- klali! V Sombatelju ne moreš ni domovi v bližini reke in požgani ponosni topoli. Preko vseh teh nemih prič sije svobodno kupiti kruha Za lkg kruha moraš delati ves teden. S solzami v očeh mi je pripovedovala o tam- sonce in že rastejo domovi iz tal. 1 kajšnji bedi in mi zagotavljala, Mimo tišinskih logov vodi pot v da mi živimo v pravem raju. srce Prekmurja, v Mursko So- kjer ne primanjkuje ničesar. Tu boto. Ošabni madžarski žandar- na meji so prav vsi za Jugosla-ji so se umaknili naši narodni vijo. Spomnil sem se naših lju-vojski, povsod slišiš le sloven- di, ki neprestano godrnjajo in skega človeka in našo pesem. Kar praznična je danes Sobota. Mogočen edinstven spomenik, postavljen sredi mesta v hvaležnost in zahvalo rdečearmej-cem. Od Sobote dalje pričajo podrti mostovi in hiše o bojih, kritizirajo vse vprek. Morali bi kaj takega doživljati, da bi se malo streznili. Kadar ti ni kaj po volji, napravi kratko pot ob naši severni meji in se malo pozanimaj za razmere tam prek, pa ti ne bo nobena žrtev v ko- ki so se tod vršili V Tešanovcih r>st skupnosti pretežka. Pojdi na je bila dalje časa ruska vojaška nflšo mejo, pa boš trden . .. bolnica. Na tešanovskem poko- S težkim srcem sem se ločil pališču počivajo številni ruski od sončnih goričkih bregov, ki vojaki, ki so dali svoje življenje so bila zame na to velikonočno za našo zemljo. Med njimi poči- nedeljo še prav posebno sončni, va tudi naša partizanka V dveh ker sem prav tu prišel do trdne- dolgih vrstah so zasajeni nad ga spoznanja, da je edino ta pot gomilami rdeči križi s partizan- pravilna, po kateri korakajo ju- sko zvezdo na vrhu. Na grobo- goslovanski narodi v skupni vih so hvaležne roke naše mla- ljudski državi pod partizansko dine vsadile prve pomladanske zvezdo... t i PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO baretincic s son j^ adria printing co. dororokii t a v/nn • 1 w ^ ^ • POGREBNI ZAVOD T jI. 20-3C1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. • I T«l MOHAVVK 4107 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL % PROLETAREC SE TISKA PRI NAS jj Vojska obnovljene Poljske Od trenutka izdajalskega hit-lerjevskega napada septembra 1939 pa do same končne zmage ni poljsko ljudstvo niti za trenu-t( k odložilo orožja, ni prenehalo neusmiljene borbe na življenje in smrt z nemškim napadalcem. V domovini se je ta borba razvijala konspirativno v vrstah podtalnih organizacij in borbenih partizanskih odredih v gozdovih. V emigraciji se je začelo skoraj neposredno po semtember-skem porazu formiranje rednih poljskih vojaških edinic, ki so daleč od domovine z ramo ob rami z zavezniškimi armadami branile svobodo in čast Poljske. Sredi francoskih vinogradov in nad meglenim La Manchom, na norveških skalah in afriškem pesku, v borbi za London, v bitkah pri Narviku in Tobruku so |K)ljski vojak, letalec in mornar ovenčali s slavo belo-rdečo zastavo. Poljska vojska, ki se je formirala v Franciji in Angliji, a ni bila številčno močna in možnost njene okrepitve je bila še tem bolj omejena, ker poljska emigracija na zahodu ni bila številna. Sovjetska zveza je bila najmočnejše zbirališče poljske emigracije . Vojni vihar je vrgel po raznih poteh milijone Poljakov na prostranstva ZSSR, in sicer delavce, kmete in delovno inteligenco. Na področju ZSSR je bilo veliko število vojakov in oficirjev prejšnje poljske vojske, borcev iz septemberske vojne. Poljsko prebivalstvo v So-\ jetski zvezi je bilo številno glede na izredno dober element v - vojaškem pogledu. Glede na to je bilo mogoče računati na ustvaritev močnejše poljske oborožene sile v tujini. To je pravilno presodil pokojni general Vladimir Sikorski. Cim so bili z vstopom ZSSR v vojno ustvarjeni za to potrebni pogoji, je general Sikorski predlagal Sovjetski vladi ustanovitev poljske armade iz vrst Poljakov. ki so bili razkropljeni po ozemlju sovjetskih republik; poljska armada naj bi sodelovala z Rdečo armado na vzhodni fronti v borbi proti skupnemu sovražniku — Nemcem. Sovjetska vlada ni le pristala na ta predlog, temveč je vladi Sikorskega ponudila tudi posojilo v znesku 300 milijinov rubljev za ustanovitev armade. Poljski oddelki so bili izenačeni po opremi z borbenimi oddelki Rdeče armade. Središča formacij so bila na prošnjo poljskih oblastev premeščena v južne predele ZSSR. kjer so bili ugodnejši podnebni pogoji. Skratka, sovjetska oblastva so storila vse, da bi nudila poljski armadi čim boljše pogoje. Toda že v začetku so se pojavile v poveljstvu armade na čelu z generalom Vlaow & krusi: 58 E. VVASHINGTON, Room 704 shipping room help No Experience Necessary 5-DAY VVEEK — GOOD PAY Good opportunity for ambitiuos men. — Phone at once superior 8013 VV O M A N wanted to work in KITCHEN Good Pay NORTH SHORE SCHOOL 1217 VVest Chase Avenue BRI. 5102 — M E N — 40 Hour VVeek — Over $1 per Hr Time and half for overtime Phone CENTRAL 5235 125 NOHTU HALSTED cabinet maker • UNION Full or Part Time 7747 vvest roosevelt rd. Phone FOREST 3530» forest park Ako verujete v poslanstvo, ki ** vrli ''Proletarec*', pomaf.jte mu v Pridobivanju narcrfirfkov .kimjte prispevke v njegov tiskovni Kklad? Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. ZAKLJUČNI APEL Pred nekaj tedni je bila v tej koloni izrečena želja, da bi bila postavljena kvota $150,000 za sklad otroške bolnice v Sloveniji dosežena do konca septembra. To je bila seveda le pobožna želja, ki bi se najbrž izpolnila. če ne bi nekatere naše podružnice in sodelujoča društva odlašala z uveljavljanjem bolj sistematičnega nabiranja prispevkov do oktobra in novembra ter ako bi se ne zanašala, da bo kvota brez kakega posebnega truda od njihove strani avtomatično dosežena. Toda 31. oktobra je se manjkalo dobrih $6,000 in podv^ti je treba nadaljne korake, da kampanjo vsaj meseca novembra uspešno zaključimo. Podružnice in društva, ki vodijo nabiralne akcije, nj pospešijo svoje delo in nabrano vsoto čim prej odpošljejo v SANSov urad. Istočasno apeliramo na društva in posameznike, ki so zaradi enega ali drugega vzroka odlašali poslati svoj prispevek da se odzovejo predno bo kampanja zaključena. Poleg te humanitarne akcije, da slovenski Amerikanci pomagajo zgraditi v Sloveniji bolnico za slovensko mladino, ima Slovenski ameriški narodni svet še druge naloge, katere še niso popolnoma izpolnjene. Naša politična akcija v korist Slovenije in Jugoslavije je danes bolj potrebna kot katerikoli drugi čas v dokončni borbi za uresničenje zgodovinskih teženj slovenskega in jugoslovanskih ljudstev. Medtem, ko si bodo narodi Jugoslavije sami uredili notranjost svoje hiše brez zunanjega vmešavanja, rabijo zunanjo pomoč za zgraditev prijateljskih odnoša-jev z drugimi državami, posebno z zapadnimi demokracijami, s katerimi je skoraj prišlo do odprtega spora, ker se predstavniki jugoslovanskih narodov ne marajo odpovedati svojih upravičenih zahtev in pravic in dopustiti, da bi bila dežela in njeno ljudstvo ponovno podvrženi izkoriščanju. Ni mi treba poudarjati, da zapaone velesile ne soglašajo s preureditvijo, kakršno si je izbralo jugoslovansko ljudstvo. Preprečiti jo hočejo za vsako ceno in za dosego tega se vodi proti Jugoslaviji načrtna sovražna kampanja, katere namen je ustvariti antipatično javno mnenje o Jugoslaviji in njenim voditeljem. Ta kampanja je naperjena proti vsem narodom,, ki spadajo pod takozvano "sovjetsko ^fero", posebno pa so na piki vsi slovanski narodi, in uspela je že v toliko, da daje moralno oporo vsem diplo-matičnim prestopkom proti Jugoslaviji in njenim bratskim državam. Ti postopki, ki so jih ameriški vladni zastopniki zava-jalno predstavljali javnosti kot izvajanje "principov demokracije", so se že na mirovni konferenci izkazali za "politiko sile", "ekonomski imperializem" in "dolarsko demokracijo". Slovanske države, ki so se zedinile za nasprotovanje taki politiki in proti neupravičenim zaključkom konference, so že občutile "politiko sile" in "dolarske de-mokracije". Jugoslavija je po-, nosno zapustila zaključno zborovanje. — globoko užaljena, brezmejno razočarana. SAN Sova naloga je še vedno stol iti vse mogoče korake, da se sovražna propaganda pred zavedno ljudsko maso razgali in oslabi. Povedati je treba še glasnejše. da je Jugoslavija predrar go plačala za vse svoje pridobitve osvobodilne borbe ter da ima vso demokratično pravico te pridobitve braniti in jih ohraniti Predstojnik Slovenskega književnega zavoda v Ljubljani nam piše: 'Tolmačite vsem Slovencem •j in Jugoslovanom, ki jim je postala Amerika krušna domovina, da stojimo Slovenci v starem kraju trdno na svojih branikih in da od svojih načel ne odstopamo. Hočemo izgraditi trdno Jugoslavijo, kjer bodo la-j hko vsi živeli mirim in udobno življenje. Povejte jim, da smo prebrodili že velike teikoče pri obnovi, povejte jim pa tudi, da smo pripravljeni na vsakršno ir-{tev. To pa samo zato. da bo nekoč dobro nam in našim zanamcem,—rodu. ki sedaj dorašča..." Poštene besede, ponosne besede . . . Toda najprej moramo uspe-{šno izvesti našo kampanjo za otroško bolnico. Enotno delo bo irodilo več sadov. To je zaključni apel na vse podružnice, društva, organizacije in posameznike, da dopolnijo svoje kvote in nabrane vsote odpošljejo v San-sov urad. Bratje ljudje, ki dihate Se zrak. ne imejte src zakrknjenih za nas. saj če sc smili vam tak siromak. Bog se tem rajši bo ozrl na vas." (O. Župančič.) Mirko G. Kuhel. tajnik Stanje bolnišnic v Sloveniji Dnevnik "Slovenski poročevalec ie o stanju bolnišnic v Sloveniji poročal letos sledeče: "V prejšnji Jugoslaviji so posvečali premalo pozornosti ugodnemu razvoju zdravstvenega stanja ljudstva. Maloštevilne bolnišnice so bile prenatrpane z bolniki, tako da so bili ponekod prisiljeni uporabiti eno bolniško posteljo za dva ali več bolnikov. Stanje slovenskih bolnišnic se je po osvoboditvi popravilo in je danes na razpolago že več bolniških postelj kakor leta 1941. Ena najvažnejših nalog ljudske oblasti je. da odločno začne graditi bolnišnice, ki bodo ustrezale potrebam današnjega časa. Slovenija ima 9 državnih in 3 bolniške Bratovske skladnice s 4177 bolniškimi posteljami. V ljubljanskem okrožju, kjer je stanje najboljše, je ena bolniška postelja na 218 prebivalcev. Najslabže stanje je v novomeškem okrožju, kjer je ena postelja na 473 prebivalcev. 2alostno dejstvo o zdravstvenem stanju v novomeškem okrožju nalaga ljudski oblasti posebne dolžnosti za pospešeno ureditev bolniške službe. V Sloveniji je povprečno na 280 prebivalcev ena bolniška postelja." Bilo je torej jako dobro, da so se ameriški Slovenci odločili pomagati v pospešenju bolniških lavodov v Sloveniji. V glavnem v tem slučaju seveda za ustanovitev moderne otroške bolnice. Minimalna kvota ni še napolnjena, dasi bi že lahko bila, če se bi vsi ameriški Slovenci saj neko- liko več potrudili. Ako bi pa vsi posegli v akcijo, bi bila kvota že davno dosežena. V/lic temu, Slovenija se na svojih lastnih nogah trudi izboljšati svoje bolnišnice in je v tem oziru po vojni dosegla že velike uspehe. KOMENTARJI (Konec s I. strani.) gliji so napadali tron — toda nikjer toliko temeljito, da bi ga do kraja zdrobili. Cemu demokracija dopušča da se koplje še zmerom več tisoč dvorjanov v izobilju, v razkošju in intrigirajo proti ljudem, katere izkoriščajo? To se bi moralo nehati. Ampak že pod pokojnim Rooseveltom je bilo tako, da smo sprejemali kralje in kraljice veličastnejše kot pa bi kogarkoli drugega, ki se jc boril za odpravo sistema kakršen je. Italija gladuje----Cemu naj njeno ljudstvo potemtakem vzdržuje dvor, ki ga noče? Mar samo zato. no — saj razumete ... mi nismo za nasilja . . . ampak Umberto je bil . . . Giacomo Matteotti je bil ena i izmed žrtev italijanskega kralja ter dučeja. Umoriti ga je dal kajpada duče, a ljudje, ki so j verjeli v savojsko dinastijo, so od kralja pričakovali, da bo kaj storil proti tistemu zločinu Pa ! se i kralj i ni zganil. In sedaj se pripravljajo obesiti še kakega pol ducata tistih, ki so sodelo-- vali pri usmrtitvi Matteottija Ampak Emanuelu ter Umbertu pa ne bodo skrivili niti lasu (c.1 i jih še kaj ima>, čeprav je bil in je vojni zločinec prvega reda in podpornik onih. ki so ugonab-11 jali najboljše sinove Italije. Anglo-ameriški tisk—kapitalistični seveda, saj drugega je v tema deželama silno malo-^je ob umoru Matteottija previdno molčal — češ. našli so ga ubitega v hosti pod listjem — a v isti sapi so pripovedovali, kako je Mussolini odpravil brezposelnost, beraštvo, stavke, nered na železnicah in pa kako se je spravil s-cerkvijo ter oprostil s tem | papeža jetništva v Vatikanu Ako bi ljudje zgodovine tako hitro ne pozabljali, bi se iz nje kaj naučili, namesto da zmote svojih prednikov zdržema ponavljajo. Angleška zbornica, v kateri ima delavska stranka večino, se je odločila uvesti preiskavo časopisja. Angleški dnevniki, tedniki in mesečniki so svetovno znani. Ampak kar je velikih — razen nekaj izjem — so posest par posameznikov, ki jim narekujejo uredniško črto in tako je ; milijone čitateljev brez "svobo-1 de tiska " Reakcionarji na Angleškem so sicer za vpil i. da je taka preiskava atentat na prostost časopisja, toda besedniki delavske stranke v parlamentu so torijem rekli, da kar oni hočejo, je res svoboden tisk, ne pa le časopisje, ki ga kontrolira par i lordov. Morda se nekega dne dogodi taka preiskava tudi v Zed. , državah, kjer okrog šest družin kontrolira vse novinske agenc ije in z nekaj izjemami vse veliko časopisje. Ta monopol pa nagovarjajo pod masko borbe za svobodo tiska. Seveda, svoboda naj velja le kot si jo oni predstavljajo —. to je, sa..io ..anje. SANSov tajnik Mirko G. Kuhel poroča v tej številki o kampanji za otroško bolnico v Sloveniji. Cas je. da se jo zaključi. Namenili smo se zbrati v ta namen vsoto $150,000 in bila bi že lahk > skupaj — ampak "lahko** lc — če hi pristopili zraven še tisti, ki bi tudi LAHKO pomagali. !><: ;rs, accountnr.ts, lawyers and in-vestigators hired last fall, the Treasury said. have novv had ade-quate training and vvill soon be iurned loose on tax dodgers. During the first tvvo months of this fiscal year, start ing July 1, the Internal Revenue Bureau reeover-ed $300 million in additional revenue,, and by the end of this year the figure is expected to reach $2 billions Most of this money is coming in "voluntarily"—that is, from tax dodgers vvho vvish to es-cape eriminal prosecution VVhilc major attention is to be given persons with large incomes, the Treasury said it is not over-looking the "little fellovvs." In-vestigators are examining the tax returm of taxi drivers and others -even vvaiters—vvho obtain a part of their income from "tips." PROFESSORS TO "ADVISE" LAVVMAKERS Members of Congress to Be Treated Like Schoolhovs: "Intel-lectuall" Will Receive $10,000 a Vear; A Dngeroii* Schem Of course this nevvspaper believes in progress, bul there ere a ir of proposals masquerading under that attractive name vvhich s!u>ul l>e closely serutinized before they are given pubiic acclaim This observation is provoked by a headline in a morning pa pri ' Congressmen s College—Full Time Faculty Charged VVith Instruct.iu Lavvmakers." lt vvould appear that. under the reorganization bili put through in the elosing days of the last season of Congress. the Linrnrian ol Con press is "selectTng the most impressive list of advisers the National Legislature ever had." t They are to be college professors and their pay vviU be $10.000 a year. They vvill ' advise" Congress on sueh subjeets as International political reiations; money and banking; international economic rela tions; labor; full employment; legislative organization; state govern- rient; taxat on. public administration. and manj more. • • • No "erusaders" are vvanted. vve are told. but, if one mav judge from the partial list so far made public, these "advisers" vvill be an extrcmely conservative crovvd. Of course. they are supposed to gather facts for the lavvmakers and to refraintfrom vvriting their ovvn idcas into their reports i/ they are angel* from heaven, they might be able ln (io tiiat, bu' being ordinary beings, there itn't one change in a hundred that their ftndings tcill remain truly factual and objeetive. « « • In the judgment of this paper, this is one of the most dangerous expenments ever undertaken in connection vvith the National Congress Furthermore, labor stands to lose more than any other group. Anyone vvho knovvs hovv "experts" vvork knovvs that this army of college professors vvill undertake to vvnte the lavvs of the land Thc ordinary member of Congress vvill te tremendously impressed by their "learning." He vvill hesitate to pit his conclusionsagainst those cf "inUl lectuals" drafted from the great institutions of learning If he is bold enough to suggest that fhe "advisers" mav l>e vvrong. his colleagues are likely to tr£at him as an insolent upstart. • • • The idea that Congress can be "reformed" by placing it under the lutelage of college profes.;ors is ali rot Members of Congress are not schoolboys. If they are not properly equipped for the job of making lavvs, they should be rejeeted by their constituents in favor for men vvho have more brains and experience. Since the first Congress convened, our rederal House and Senate have always had strong men and vveak met.. good men and bad men. progressives and reactionaries, those vvho favored the people and those vvho favored special privileges But. ali in ali, Congress has done a good job, infinitely better than any other legttlative body in the world. It can be improved, but the way to improve it is to eloet nbler men. more experienced, more devoted to the public vvelfare — Labor. Rough Justice The War Department vvill draft no more men in 1946, it is an-licu need. Already fifty thousand prospeetive draftees have been freed to fight for houses. • • * An Associated Press correspond-end says the Russiun people ure more interested in football than in vvar. This is the kind of godless materialism that ought to be en-couraged. • • * A manufacture in Nevv York has been vvarned bv the OPA (vvhile OPA vvas stili in existence) that hc must not buy meat for his employ-ecs. The normal channels of distri-bution must be maintained, says the OPA. even if it kills us. • • ♦ A MacArthur-for-son-of-Heaven movement has started in Japun, vvhere a book about him has sold 800,000 copies. This is an avvk-vvard situation for some of his friends. vvho stili believe he could l>e the greatest American president since General Grant. • • • VVhen truek drivers and coal miners strikr for higher pay, that's a threat to society. VVhen cattle ranehers hold back beef for higher prices. that's the American way. Are there anv questions? • * Both American political parties. the Moscovv radio says. are vvork -tng hand in hand on the ' Ameri-an foiegin poliev of the dollar." 1 act i vit > could be caried on i.si as cffectivelv by one party, iceing lhe other for useful vvork in he salt mineš. v • . • * // WH0 ARE ITS "ASS0CIATE MEMBERS? The United States Chamber of Commerce has diseovered the Com-iminist menace" It insists 1 Reds" are "infiltrating" the government and pushing their propaganda through a seore of organizations. The Chamber demands that something be done about this and. among other things. suggests that the Communist party be compelled to make public a list of its members The Chamber hasn t a vvord to say about the various Fascist movements. vvhich are collecting huge "slush funds" and promoting fear and hatred ali over the country. It s unfortunate the Chamber is blind in ene eye. • • ♦ The nevvspaper LABOR is opposed to both Communism and Fascism and has been fighting both for the last 25 years. It believes one is just as dangerous as the other. VVe regret the United States Chamber of Commerce can t go ali the way vvith us in fighting these subversive mfluences. VVe also regret that the United States Chamber of Commerce doesn t pppreciate that it vvould be in a much stronger position to criticize Communism and other dangerous movements if it took the people of lhe United States into its confidence and fra'nkly revealed vvhere it fcets its money. • * • As this is vvritten,, ,we have before us a tantalizing little pamphlet t ntitled "Adventures in Thinking." It s "A story of the Chamber of Commerce of the United States of America." On page nine vve diseover that for the fiscal year ending July 1, 1943, its income totaled $1,483,770, For the fiscal year ending July 1, 1944. this very comfortable sum had inereased to $1,775.189. Presum-ably for 1945 and 1946 the totals are much larger. VVe don't knovv. Hovvever, here is the interesting point. Most of thi« money comes from "associate members." To be more exact: "In 1943, they contributed pbout 75 per cent! The names of those "associate members" have never been made public, although. during the last 25 years, they have put upp millions of dollars for the Chamber's propaganda activities. • • . • ' VVe dont vvant them broadcast over the nation," an official told a representative of LABOR. Why not9 Is the Chamber ashamed of the men vvho support it? Or is the Chamber afraid that if it reveals the names of these "associate members." and the amounts they contribute, Chambers of Commerce throughout the country vvill diseover vvhat is pretty vvell knovvn in VVashington—that the United States Chamber of Commerce is the organ of Big Business and that it coes practicallv nothing for Small Business.—Labor. he feilc.w vvho used to say, "I could More About Profits of lndustry at a hors* " LOOKING AHEAD By Leon De Caux As the cat eating the canary said to the mouse: ' Don't take alarm, be patient,, .1*11 get around to you." The guzzling and lip-smacking of the profiteers resounds through the land today, Their congressional cooks prepared the feast for them by slaugh-tering the Priče Control Act. The cooking of the banquet took a little time. The heat had to be turned on, the gravy prepared But novv the lid has ben lifted on priče and profits, and the fat boys are lettlng out their belts for a regular orgy. • * • THERE IS, hovvever, a skeleton at the feast. It rufflet the com-posure of the profiteers, but doesn t interfere vvith their appetitei. They don t quite like the lean and hungry look on the face of labor. As Shakespeare said, "Sueh men are dangerous"—particularly vvhen they've been robbed The rich man of the Biblical feast at least let the poor man eat the erumbs that fell from his table. But the profiteers' press of today has only this adviee to offer to labor: "Be patient, vvait avvhile, don't ask for higher vvages. Just vvork harder, tighten your belt, and if you can't afford the higher prices, don*t eat. Let us enjoy our profit-feast in peace, and we'll get around to you later." 4« * • MOST ATTENEION has ben direeted to meat lately. But the meat trust vvas only the vanguard of the profiteers army. VVhen Truman finally surender-ed to their offensive, lifting meal controls and promising a spcedy end to other priče controls, stocks of ali kinds (not only those of the packers) shot upvvard at a record rate. The profiteers vvon their victor.v over the American people through a gigantic hold-up Not only did they ereate an arti-ficial shortage of meat, to destroy the meager remnants of priče control, but they also vvithheld huge amounts of other goods from the market. JlIVENILE LOGIC "I vvant you to understand," said the teacher, "that it is the lavv of gravity that keeps us on thia earth." "Please," asked the little Nellis, "how did vve stick ofl before the law vvas passed?" lluncireds of thousands of dis-placed vvill spend another vvinter in Euroj)e's detention camps. Nobody regret s this more than our Militar.v Government, and it is to be hoped that a minimum of these people vvill have the bad taste to du on our hands • • • | The Eve Bank for Sight Restora-tion has ben distributing reclaimed I corneas for a vear novv. No record ■ * is avilable as to hovv many blind l>eople. their sight restored, took a hast.v look at the vvorld and gave the corncas back Fr.)m The Cooperative Builder. ASSASSINS OF MATTEOTTI FACE TRIAL Tvventv-tvvo years ago Giacomo Matteotti vvas eut to pieces by " hatchet men" cmploved by Mussolini. Novv some of the "small fry" ir volved in that shocking tragedy must face an Italian court. Mussolini is dead. King Victor Emanuel, vvho complacently ignored the jrime, n en)oying a luxurious exist-ence. He has royal blood in his veins and. therefore. must not be touched. Matteotti vvas a gallant gentleman. He saw that Mussolini vvas setting up ^ dietatorship, and he had the courage to publicl.v de-nouncc II Duce. For that he died This nevvspaper printed the story at the time. Unfortunatel.v, most of the British and American press ignored the "incident." As they savv it, Mussolini vvas "reforming" 11 a 1 y —trains were running on time and beggars no longer vvandered around the streets annoying tourists. If they starved, thej starved in private. That vvas n uch better than starving in public. Matteotti deserves the tallest monument in Rome. Let us hope the nevv Italy vvill develop suf-ficient gratitude to erect it.—Labor. Patience Krom The International Rookbinder l Supposn' fish don't bite at first, VVhat are you goin' to do? Trovv dovvn your pole. destroy your bait, An' say your fishin g through? You bet you ain't; you're goin' to fish An' fish, an' fish. an' vvait Until you've cought a basketful Or used up ali your bait. Suppose success don't come at first. VVhat you are goin* to do? Throvv up the sponge, an' kiek yourself, An' grovvl, an' fret, an' stevv? You l>et you ain't your goin' to fish. An' bait, an' bait again. Until success vvill bite your hook, For grit is sure to vvin. —Tid-Bits Prize not thyself by vvhat thou hast. but by vvhat thou art. — Quarles. In his radio talk on Monday night, President Truman vvas optimistie about the business outlook He emphasized inereased employment and production. He might have reminded some of his erities of the mounting profits of Big Business Here are a fevv examples taken from the financial pages of last vveek: For the first seven months of this year net earnings of the private ovvned electrie povver companies in this country vvere 30 per cent higher than for the same months a year ago. The Industrial Rayon Corporation reports an inerease in earnings per common share from 69 cents a year ago to $4 08 this year. That s about a 400 per cent boost. Gimbel Brothers, ovvners of a number of big department stores in various parts of the country. admit an inerease of 35.5 per cent in their profits for the last year. This shovving can bc duplicated by practicaliy rvery concern in the same line of business. In the face of these and similar figures. business men continue to shout: "Labor takes ali!" One nevvspaper vvriter. commenting on the swanky season at Nevv-port, says: "The.v are lousy vvith money" It s unnecessary to say he v.asn t referrring to vvorkers He vvas vvriting about the idel rich and the j vvar profiteers. —Labor. PRICELESS VVAR SECRETS GOING TO INDUSTRIALISTS FOR "SONG" VVAR SECRETS—tons of them— are being handed to American in-dustry on a platter. And these secret*, vvorth millions of dollars to manufactures, are being gobbled up at prices as lovv as 10 cents a platter. The hitherto closel.v guarded knovv-hovv of vvartime production and invention is being disclosed by the Department of Commerce at the rate of 800 reports a vveek Tl.e curtain is being lifted on enemy secrets, as vvell as the great pool of techniques developed during the vvar by our ovvn armed forces and the Office of Scientific Management and Development. Immediatel.v after the Nazis sur-rendered, teams of American ex-perts began probing into German industrial methods, vvhich in some instances vvere far ahead of our ovvn. The.v have returned vvith information that vvill save American industry years of research. The larger United States industries have been avvarc of the avail-ability of the data and have been keeping close vvateh on the Department of Commerce releases. In fact. much of the information has ben gathered by technicians, researchers and seientists loaned to the government by the bigger man-ufacturing companies. Naturally, these concerns are in fine position to get in on the ground floqjr., More than 200 manufacturers and researchers call on the Department daily for help in tracking dovvn information. An ineidental sidelight it the disclosure that the Soviet Union's foieign trade organization, Amtorg, is the Dcpartmenfs best customer in the sale of vvar secrets. Amtorg, it is said, buys a copy of every report issued by the Department. The other day one of its representatives vvalked in, planked dovvn a check for $5.594 50, and asked for a eomplete file of 2,000 secret proccsscs made public during the month. LABOR AND THE NEW FRENCH CONSTITUTION VVhen one of the world's great nations adopts a constitution de-elaring that ' every man may join the union of his choice," something nevv and significant has happened. That phrase is in the constitution approved by a vote of the French i people. It contains many other prin-i eiples vvhich had no plače in con-stitutions of the past. True. some of these statements are qualified by vvords vvhich may vveak en them. Only time can teli exactly vvhat they mean in prac-tice. but no one can deny the importance of provisions like these. ' Everyone has the right to em-ployment. No one may suffer in his vvork by reason of his origins. opinions or beliefs. Every man may defend his rights and interests by trade union aetion, and may join the union of his choice. "The right to strike is exercised vvithin the framevvork of the lavvs that govern it. (Before vve could pass on that one vve vvould vvish to see the "lavvs") "Every vvorker, through his delegate«, participates in collective bargaining on vvorking conditions, as vvell as in the management of the business." Every human being vvho, by reason of his age, phy«ical od men-tal condition or economic situation finds himself ineapable of vvork has the right to obtain from the community the means of decent living."—Labor. HIGH MEDICAL FEES REBUKED BY DOCTOR Unleaa phy«ician« reduce their fee», and abandon other practice« mu.!n.t.hte lnt!r#,t 0f Patl*nt«. they muit get re«dy to accept "aoci »U ized medicine, vvith aH doctors vvorking for the government " That vvarning vvas dellvered bv Dr Paul R H.wley, medical dl tration °It ^ Vetrr*n1, ' tration, at ceremor.iea openina th-. s w..hlniton z;:n?y "almost . ln th. c.„ * ZJL '