Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! VOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Goriška policija poostrila kontrole nad tovornimi vozili Marij Maver dobitnik Schwentnerjeve nagrade Slovenskega knjižnega sejma /i 2 Primorski Bizarna naključja v tržaški občini Marjan Kemperle Naključja so v politiki včasih res bizarna. V ponedeljek zjutraj je tržaška občina prejela prenovljen načrt uplinjevalnika, ki ga družba Gas natural želi zgraditi pri Ža-vljah. Poslala mu ga je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine, ki je pred dnevi projekt pozitivno ocenila. Tržaška občina bi se morala o njem izreči. Njeno mnenje je obvezno, ne pa obvezujoče. Nekaj ur pozneje, točneje ob 13.05, je občinski svetnik Združene levice Marino Andolina vložil amandma k smernicam novega občinskega prostorskega načrta, o katerih je zvečer potekala razprava. Popravek, označen s številko 35, poziva občinsko upravo, naj na občinskem ozemlju ne dovoli gradenj novih nevarnih industrijskih objektov, kot to določa zakon iz leta 1999, poimenovan po katastrofalnem Sevesu. V bistvu pravi, da uplinje-valnika na Tržaškem ni primerno graditi. O amandmaju sploh ni bilo razprave: župan Roberto Co-solini ga je na mah osvojil. Kar zgovorno nakazuje (in potrjuje), kako bo levosredinska občinska uprava ocenila prenovljeni načrt družbe Gas natural. Negativno. Pa se zastavlja vprašanje: ali bo ob tem obveljalo mnenje neposredno prizadetih, domačih ljudi in njihovih demokratično izvoljenih predstavnikov, ali pa bo prevladala z vrha vsiljena odločitev, tlakovana z kdove kakšnimi politično-gospodar-skimi interesi? Res bizarno bi bilo, ko bi na koncu obveljala druga opcija. egipt - Še protesti Pospešene predsedniške volitve KAIRO - Vrhovni vojaški svet, ki vodi Egipt od strmoglavljenja Hos-nija Mubaraka februarja letos, je sprejel odstop začasne egiptovske vlade premiera Esama Šarafa. Odločil je tudi, da bodo predsedniške volitve pripravili do julija 2012 ter nakazal možnost izvedbe referenduma, na katerem bi ljudje odločali o takojšnjem sestopu vojaškega sveta z oblasti. A večdesettisočglava množica, zbrana na kairskem trgu Tahrir sedaj zahteva odstop vrhovnega vojaškega sveta in predajo oblasti civilnemu predsedniškemu svetu. Na 19. strani dnevnik SREDA, 23. NOVEMBRA 2011 Št. 2ii (20.292) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € bruselj - Predsednik komisije EU Barroso po srečanju z Montijem Evropska unija zaupa, da bo Italija izšla iz krize Podkupninska afera Enav-Finmeccanica problem za novo vlado občina trst - Nov prostorski načrt Odobrene smernice Pozornost usklajenemu razvoju, namesto novih gradenj raje obnovitev že obstoječih TRST - Tržaški občinski svet je po 8-urni nočni razpravi z glasovi levosredinske večine odobril smernice novega prostorskega načrta in zaščitne norme za omejitev gradenj na nekaterih območij občinskega ozemlja. Slednje so že včeraj stopile v veljavo. Desna sredina je skušala z nekaterimi proceduralnimi ugovori zaustaviti postopek, a ji ni uspelo. Župan Co-solini je med drugimi sprejel tudi po- pravek svetnika Združene levice Marina Andolinija, ki v bistvu nasprotuje gradnji kopenskega uplinjevalnika in podzemski progi visokohitrostne železnice na občinskem ozemlju. Na 6. strani BRUSELJ/RIM - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj po srečanju s predsednikom vlade Ma-riom Montijem dejal, da verjame, da bo Italija sposobna rešiti problem zadolženosti, spodbuditi rast in pridobiti zaupanje trgov. Barroso ocenjuje, da se je nova vlada pravilno lotila izzivov. Monti je zatrdil, da bo Evropa v središču dejavnosti nove vlade in da bo Italija spoštovala obveze. Montija pa v Italiji čakajo novi problemi. Podkupninska afera Enav-Finmec-canica dobiva vse širše razsežnosti in mnogi zahtevajo poseg vlade za zamenjavo vodstva državnih podjetij. Na 5. strani Premik v zvezi s špetrsko šolo Na 3. strani ZKB pred novim nizom srečanj s člani Na 4. strani Mirta Čok o komisiji za enake možnosti Na 9. strani Bruce Springsteen junija v Trstu Na 12. strani Mladi tatiči kradli šolske računalnike Na 14. strani Obnova palače goriške pokrajine se začenja Na 14. strani nabrežina Smrtna nesreča v kamnolomu NABREŽINA - V nabrežin-skem kamnolomu je včeraj umrl 59-letni delavec. Popravljal je kopač, nanj pa je zgrmela težka skala. Njegov sodelavec se je lažje poškodoval. Na 7. strani gorica - 30-letnica Kulturnega doma Stičišče idej, kultur in ljudi, kot nalašč stoji ob križišču MARINI GH GANT- II G.INI.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 24. novembra 2011 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Slovenski knjižni sejem se je začel z nagrajevanjem Marij Maver dobitnik Schwentnerjeve nagrade Ob glavni nagradi sejma podelili še nagrade za najboljši prvenec, mladega prevajalca in najlepše knjige LJUBLJANA - Slovenski knjižni sejem se je tradicionalno začel s podelitvijo nagrad. Schwentnerjevo nagrado so podelili tržaškemu založniku in uredniku Mariju Maverju. Nagrado za najboljši literarni prvenec je prejela Katja Perat za pesniško zbirko Najboljši so padli, nagrado za mladega prevajalca pa Stana Anželj. Podelili so še nagrade za najlepše knjige. Marij Maver (1937) je zgleden lik slovenskega kulturnika v zamejski skupnosti, ki igra vidno vlogo v manjšinskem javnem življenju. Žene ga predanost slovenstvu, predvsem pa velik čut odgovornosti, s katerim se loteva vsake pobude ter jo spremlja kritično, če je treba tudi odklonilno in brez znakov omahovanja, piše v obrazložitvi nagrade. Svoji literarni ustvarjalnosti se je že zgodaj odrekel zato, da bi se z večjo intenzivnostjo posvetil organiziranju raznih pobud na področju kulture, politike, založništva. Že od vsega začetka je sodeloval v Slovenskem kulturnem klubu, ki je zaživel pod mentorstvom Jožeta Peterlina v 50. letih minulega stoletja v Trstu. Največje zasluge si je Maver, kot piše v obrazložitvi, pridobil z delom na prosvetnem in založniškem področju. Leta 1976 je prevzel uredništvo revije Mladika, ki je pod njegovim vodstvom postala konstanta v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru in danes ob 50-letnici predstavlja najstarejšo slovensko revijo. Leta 1972 je dal pobudo za literarni natečaj, ki ga revija razpisuje že 40 let. Leta 2003 je sprožil zamisel o skupnem nastopu zamejskih založb Mladika, ZTT in Novi Matajur na knjižnem sejmu v Ljubljani pod geslom Slovenska knjiga v Italiji. Med drugim je skrbel je tudi za to, da so izhajali zborniki študijskih dni Draga. "Sofisticirana govorica Katje Perat v pesniški zbirki Najboljši so padli vehe-mentno opleta z ostružki teorije in z njihovo pomočjo razkrinkava samoprevaro poezije, ki je prepogosto zreducirana na samovšečno objokovanje pesniške usode," piše v obrazložitvi nagrade za najboljši prvenec. Neutrudna dekonstrukcija praznih pojmov, povezana z natančno pesniško imaginacijo in močnim zavedanjem kiča sodobne pluralnosti sta tisto, kar zbirki Najboljši so padli zagotavlja kar najširšo slišnost, so prepričani v komisiji. Nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za mladega prevajalca letos prejme Stana Anželj za prevod knjige Mesto sanjajočih knjig Walterja Moersa (založba Sanje). Prevajalka se je nemškega izvirnika lotila s sproščeno skladenjsko ubeseditvijo, razgibanim, pomensko polnim besednim redom ter z okusnim in nevsiljivim slovenjenjem govorečih imen. Gre za prevajalko, ki dobro pozna izrazne možnosti literarne slovenščine, zato se ji je posrečilo ustvarjalno in brez nižanja slogovnih registrov posneti Moersov komunikativni, a strogo literarni in mestoma žlahtno pa-tinirani antikvarni jezik, so zapisali v obrazložitvi. Nagrado za najlepšo slovensko knjigo so podelili v treh kategorijah. V kategoriji književnost jo prejme knjiga Saše Pavček Obleci me v poljub (založba Miš), ki jo je oblikovalka Petra Černe Oven. V kategoriji knjige za otroke in mladino so nagradili knjigo Petra Svetine Čudežni prstan (Vodnikova založba, DSKG), ki sta jo oblikovala Damijan Stepančič in Janez Turk. V kategoriji umetniške monografije in foto-monografije, bibliofilske izdaje pa je komisijo prepričala knjiga Janeza Bogataja Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije (Založba Rokus Klett), ki jo je oblikoval Žare Kerin. (STA) Marij Maver je na odprtju slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani prejel Schwentnerjevo nagrado arhiv Sanader zavrnil odgovornost tudi glede črnih skladov HDZ ZAGREB - Preiskovalci hrvaškega pro-tikorupcijskega urada so v priporu v Zagrebu včeraj zaslišali bivšega hrvaškega premierja in predsednika HDZ Iva Sanaderja v primeru Fimi-media glede domnevnih črnih skladov HDZ, potem ko so preiskavo razširili tudi na vladajočo stranko kot pravno osebo. Sanader je odgovornost za domnevne črne sklade v HDZ zanikal. Sanaderja sumijo, da je javnim podjetjem in ministrstvom odredil, naj uporabljajo izrecno storitve oglaševalske agencije Fimi-media, preko katere naj bi potem najmanj 13,5 milijona evrov končalo v črnih skladih HDZ in v žepih posameznikov. Hrvaške oblasti so prejšnji mesec raziskavo razširile tudi na HDZ, ker sumijo, da je na "črnih računih" stranke končalo najmanj 4,3 milijona evrov, ki naj bi jih uporabljali v predvolilnih kampanjah in za dodatna plačila izbranim članom stranke in sodelavcem. Potem ko so preiskavo razširili na HDZ, so znova zaslišali tudi direktorico Fimi-medie Nevenko Jurak in člana predsedstva HDZ Ivana Jarnjaka, ki je bil generalni sekretar stranke. Prav tako so zaslišali tudi bivšega tiskovnega predstavnika vlade in HDZ ter tesnega Sanaderjevega sodelavca Ratka Mačka. Skupno je osumljenih 19 oseb in stranka HDZ, ki so ji blokirali premoženje, da bi država lahko nadomestila svoje izgube, če bo pravnomočna razsodba potrdila odgovornost stranke. SLOVENIJA - Predvolilna anketa CRJM: SDS trdno vodi, Virant izgublja glasove LJUBLJANA - Po podatkih raziskave Centra za raziskovanje javnega mnenja (CRJM) pri FDV bi 22,5 odstotka vprašanih volilo SDS Janeza Janše. Sledi Lista Zorana Jankovica, ki bi jo volilo 15,9 odstotka vprašanih. Glede na prejšnjo anketo je opazen zlasti upad podpore Listi Virant, ki bi jo volilo 9,3 odstotka vprašanih. Po anketi, opravljeni konec oktobra, bi Državljansko listo Gregorja Vi-ranta volilo še 18,4 odstotka vprašanih. Anketa je po besedah predstojnika CRJM Nika Toša pokazala, da je del Virantovih volivcev odšel k drugim strankam in ne med neopredeljene. Na desnici so se glasovi porazdelili med SDS, NSi in delno tudi SLS, na levici pa med DeSUS, Listo Zorana Jankovica in SD, je povedal Toš. Po izidih ankete je trdno v vodstvu SDS, ki bi dobil 22,5 odstotka glasov (konec oktobra 18,3 odstotka). Druga je Lista Zorana Jankovica, ki bi jo volilo 15,9 odstotka (oktobra 14,7 odstotka). Na tretje mesto pa se uvršča Lista Virant. Četrti bi bil DeSUS, ki bi ga volilo 5,9 odstotka vprašanih (oktobra 2,9 odstotka). Sledil bi mu SD, ki bi ga volilo 5,6 odstotka vprašanih (oktobra 4,3 odstotka). SLS bi volilo 3,3 odstotka vprašanih (oktobra 1,2 odstotka), NSi pa 2,7 odstotka vprašanih (oktobra 1,2 odstotka). TRS bi dobil 1,8 odstotka, SNS 1,4 odstotka, Zares in LDS pa vsak po 0,5 odstotka. Zadnjim trem omenjenim strankam je podpora glede na oktober padla. 30,2 odstotka vprašanih še ne ve, koga bi volilo, medtem ko je bilo konec oktobra neopredeljenih še 33,6 odstotka. Anketa je tudi pokazala, da se število tistih, ki so že dokončno odločeni, koga bodo volili, povečuje. Takih je namreč 64 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je bilo konec oktobra 54 odstotkov. Da se bo volitev zagotovo udeležilo, pravi 69 odstotkov vprašanih. Telefonsko anketo je CRJM opravil med 14. in 16. novembrom, nanjo pa je odgovarjalo 1053 oseb. CRJM redno opravlja raziskavo Politbarometer, tokrat pa je opravil dve eksperimentalni meritvi, eno v oktobru in tokratno, ki jo je opravil novembra. (STA) divača - Podpora tudi filmskemu muzeju Oživitev občinskega razvojnega centra DIVAČA - Po nekaj letih mirovanja bo v Divači znova pričel delovati občinski razvojni center (RC). Njegove naloge bodo pomagati občini, občanom, krajevnim skupnostim, društvom, podjetnikom in drugim pri prijavi na različne razpise, hkrati pa bo nudil podporo tudi Muzeju slovenskih filmskih igralcev pri trženju njegovih programov. Po odločitvi divaških svetnikov na zadnji novembrski seji bo RC vodila Nataša Matevljič, domačinka iz Dolnjih Ležeč, ki je zadnjih sedem let nabirala izkušnje na sežanski Območni razvojni agenciji Krasa in Brkinov. Po besedah direktorja občinske uprave Iztoka Felicjana so na razpis prejeli 75 prijav in po dopolnitvi jih je 23 ustrezalo razpisnim pogojem. »V upravnem odboru so osem kandidatov povabili na razgovor in na podlagi novega tehtanja izbrali dve kandidatki kot najustreznejši. Največjo podporo je na koncu dobila Mate-vljičeva.« Slednja je na vprašanje, zakaj se je odločila za kandidaturo, povedala, da želi doprinesti k razvoju svojega kraja. »Pomembno bo, kakšna bo sestava program- CELOVEC - Danes 22. evropski kongres narodnih manjšin Udeleženci bodo tokrat razpravljali o avtohtonosti, alohtonosti in avtonomnosti CELOVEC - Avtohtonost, alohtonost in avtonomnost - položaj in samorazumevanje evropskih narodnih skupnosti. Takšen je naslov 22. Evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga organizira Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi. Kongres so - očitno iz finančnih razlogih - skrčili na samo en dan, potekal pa bo danes v Domu Glasbe v Celovcu. Na kongresu bodo znanstveniki in predavatelji iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Italije, Španije, Severne Irske, Romunije in Ukrajine spregovorili o različnih pristopih manjšinske zaščite v njihovih državah: med drugim o naporih Baskov za avtonomijo, o avtonomiji na Južnem Tirolskem, o političnih sporih na Severnem Irskem, o možnostih in izzivih narodne skupnosti v Severni Friziji, o položaju madžarske narodne skupnosti v Romuniji itd. Rektor Doma prosvete v Tinjah, koroški Slovenec Jože Ko-peinig, pa bo spregovoril o mestu narodnih manjšin sredi večinskega naroda - med sprejemanjem in odklanjanjem. Že samo geslo letošnjega kongresa potrjuje, da je Evropska unija oz. Evropa nasploh še daleč od skupne manjšinske zakonodaje, ki bi avtohtonim narodnim skupnostim dejansko zagotovila vsaj Rektor doma v Tinjah Jože Kopeinig arhiv minimalen standard zaščite. Vedno večji izziv za zakonodajalce pa je tudi vprašanje, kako ravnati z alohtonimi ali tako imenovanimi novimi manjšinami, torej s prebivalci z migracijskim ozadjem. Kako tudi njim omogočiti ohranitev kulturne in jezikovne identitete v novem življenjskem okolju, bo v svoja razmišljanja med drugim vključil vodja ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Gerhard Hesse, prvi referent letošnjega manjšinskega kongresa. Thomas Kassl iz Biroja za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi, ki je odgovoren za organizacijo in izvedbo letošnjega kongresa, ki ga bo uradno odprl deželni glavar Gerhard Dörfler, je v zvezi s kongresom dejal, da je očitno, da sodobna manjšinska zaščita ni le izziv za politiko v Avstriji, temveč za odgovorne v Evropski uniji in v Evropi nasploh. Ze včeraj je bil v Celovcu nekdanji predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Ada-movich, ki je zaslovel zlasti po razsodbi o dvojezični topografiji v letu 2001, ki je dvignila precej prahu. Bral je iz svoje avtobiografije «Erinnerungen eines Nonkonformisten» (spomini nonkonformista), ki je pred kratkim izšla, in ob tem zavzel tudi stališče do političnega kompromisa, ki je bil letos dosežen glede dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Menil je, da gre za »kompromis na široki bazi«, ki pa je - upoštevajoč predzgodovino - »le nekaj«. Kritiziral pa je predvsem ureditev glede slovenščine kot uradnega jezika. Ker je avstrijski parlament sklenil ureditev v ustavnem rangu, jo bo težko izpodbiti, meni Adamovich, ki tudi ne vidi možnosti pravnega postopanja na evropski ravni. Ivan Lukan skega sveta, kar pomeni, ali bodo v njem člani (skupaj jih je 11) z različnih področij dela ter kakšne bodo prioritete občine in občinskega proračuna. Danes večina razpisov predvideva od 85 do 100-od-stotno sofinanciranje, ampak šele ko ima prijavitelj v celoti plačane račune. Zato se bo treba odpreti tudi navzven in biti odprt še za druge naročnike. Seveda se je treba zavedati, da ima človek samo dve roki, zato bo pri pripravi projektov potrebna zunanja pomoč,« je poudarila Matevljičeva. Zanimalo nas je še, ali ne bo divaški RC kot nova »agencija« naletel na konkurenco podobnih agencij v okolici. Matevljičeva se tega ne boji, saj so že doslej sodelovali: »Razpisi so zelo obsežni, zato si je bilo treba delo razdeliti. Upam, da bo tudi v prihodnje tako.« Ena od nalog RC bo tudi skrb za izvedbo programov muzeja slovenskih filmskih igralcev. »Verjamem, da bomo lahko skupaj uresničili vse načrte,« je po imenovanju Matevljičeve povedal direktor Slovenske Kinoteke (SK) Ivan Nedoh. »V svoji predstavitvi je pokazala, da razume mesto kulture v družbi. Kako bo to sodelovanje teklo, pa še ni jasno, saj se moramo z občino Divača o tem še bolj natančno pomeniti. SK je imenovala kustosinjo zbirke - to je Pija Bodlaj, ki je doslej sodelovala pri pripravi festivala Kino Otok v Izoli, in pripravila program dela za leto 2012. Ta mora še skozi strokovno presojo na ministrstvu za kulturo, kjer nam odobrijo tudi denar zanj.« Tako naj bi v Divači za osnovnošolce izpeljali delavnice dokumentarnega, animiranega in igranega filma, v poletnih mesecih imeli letni kino, želijo si sodelovanja pri natečaju Nagrada Darko Bratina, ki jo podeljuje Kinoatelje iz Gorice, mednarodnim filmskim festivalom Kino Otok v Izoli, predvideli pa so tudi več pogovorov s slovenskimi filmskimi zvezdami. Vse te vsebine naj bi povečale obisk ljudi v muzeju, obenem pa napolnile za prireditve namenjene prostore v Škrateljno-vi domačiji. Muzej je od odprtja na začetku julija do srede novembra obiskalo okoli 1750 ljudi, kar Nedoh ocenjuje kot dober obisk. Napovedal je še, da se nameravajo potegovati za naziv evropski muzej leta 2013 ali 2014. Da bo muzejska zbirka zanimiva in razumljiva tudi za tujce, želijo vsebine, ki so sedaj samo v slovenskem jeziku, ponuditi še v angleščini. Zaključimo s podatkom, da bo Nataša Matevljič mesto direktorice nastopila v decembru, za delovanje RC pa bosta na voljo dve pisarni, ena v občinski hiši in druga v pritličju Škrateljnove hiše. Irena Cunja / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 23. novembra 2011 3 špeter - Prostorske težave dvojezične nižje srednje šole Dežela odobrila sredstva za obnovo šole Dante Alighieri iz drugega sklada »Popravljena« napaka špetrske občine, ki zdaj nima več izgovorov za zavlačevanje z deli ŠPETER - Deželni odbor je na petkovi seji občinski upravi v Špetru odobril izredni prispevek v višini 440 tisoč evrov. V obrazložitvi zelo jasno piše, da so sredstva namenjena »za nujno adaptacijo prostorov nižje srednje šole Danta Alighieri, da bo lahko v šolskem letu 2012/2013 pod svojo streho sprejela tudi dijake treh razredov dvojezične nižje srednje šole«. Prispevek je bil odobren iz posebnega sklada v višini 55 milijonov evrov, ki je namenjen za kritje dvajsetletnih posojil, in na osnovi 4. člena deželnega zakona št. 2 iz leta 2000, iz katerega financirajo manjša dela v mestnih središčih in vaških okoljih. Na ta način je Dežela »popravila« spodrsljaj špetrske občinske uprave, ki je, kot smo že poročali, zamudila rok za prošnjo za deželni finančni prispevek za zgoraj omenjena gradbena dela. Predračun za navedena dela je znašal 275 tisoč evrov, sedanji prispevek pa je precej večji. Zdaj se špetr-ska občinska uprava nemore več izgovarjati na pomanjkanje sredstev, še posebej zato, ker je tudi deželni odbornik Riccardo Riccardi zagotovil, da bo Dežela pospešila postopek za sprostitev odobrenih sredstev, tako da bi se dela v šoli Dante Alighieri lahko čim prej začela. Da je občina Špeter dobila sredstva, je župan Tiziano Manzini povedal na izredni seji občinskega sveta, ki so jo sklicali na pobudo opozicije.Predstavnike opozicijske občanske liste "La nostra terra" je sicer zanimalo, kako je lahko pred poldrugim mesecem sploh prišlo do zamude pri vložitvi prošnje za prispevek. Šlo je za nesporazum, se je glasil odgovor. Na Občini Špeter nihče ni vedel, da bo deželni odbor 30. septembra odločal o porazdelitvi sredstev iz zakona 22/2010 (to sicer piše v samem zakonu, op.ur.), večkrat so poklicali tudi v deželne urade, a baje niso dobili primernega odgovora. Da bi lahko dela stekla čim prej, pa je opozicija predlagala, da bi iz občinskega proračuna delu sredstev (točneje 45.000 evrov), ki so bila namenjena za razsvetljavo in cestne povezave, spremenili namembnost in jih uporabili za preureditev italijanske nižje srednje šole. Predlog je večina zavrnila, tako da bo za začetek del treba počakati, da bo prišel denar s strani deželne uprave. (NM) Deželni odbornik Riccardo Riccardi zagotavlja, da bo Dežela pospešila postopek za sprostitev deželnih sredstev, tako da bi se lahko adaptacijska dela na šoli Dante Alighieri čim prej začela Tudi v občini Rezija, kjer je z večjezičnostjo danes precej težav, so večjezični napisi nm čedad, špeter - Zanimiv mednarodni posvet o večjezični stvarnosti na Videmskem Imena, kraji, identitete Posvet sta pripravila Italijansko jezikovno društvo in Furlansko filološko društvo v sodelovanju z Univerzo Videm in Deželo FJK ČEDAD - Imena krajev ali toponimi predstavljajo veliko bogastvo, ki ga kot nematerialno dobrino ščiti tudi Unesco. So izraz skupnosti, njenega jezika in odnosa do teritorija, na katerem živi in ga je skozi zgodovino oblikovala. V tem smislu predstavljajo pomemben dejavnik identifikacije, ki je toliko bolj občutljiv tam, kjer prihaja do stika med različnimi etničnimi in jezikovnimi sistemi in kjer sobivajo različni večjezični toponimi. Dežela Furlanija-Julijska krajina s svojo jezikovno in kulturno pluralnostjo ter še posebej Čedad in Špeter sta bila torej prava lokacija za mednarodni posvet »Imena, kraji, identitete. Toponomastika in jezikovna politika«, ki sta ga od 17. do 19. novembra priredili Študijska skupina za jezikovne politike (GSPL) v okviru Italijanskega jezikovnega društva (SLI) ter Furlansko filološko društvo (Societa Filologica Friula-na) v sodelovanju z Univerzo Videm in Deželo FJK. Udeležili so se ga strokovnjaki s področja jezikoslovja, geografije in prava iz številnih italijanskih univerz in iz tujine (Španije, Maroka, Poljske, Srbije in Slovenije). V znanstvenem odboru je bil tudi Bojan Brezigar, ki je v petek vodil špetrski del posveta, na katerem je prof. Matej Šekli spregovoril o standardizaciji toponimov v slovenskem jezikovnem okolju in o jezikovnih izbirah med Slovenci na Videm-skem, kjer so se uveljavili domači, narečni nazivi.Zaščita in vrednotenje toponimov imata številne implikacije: geografske, zgodovinske, družbeno-kulturne in tudi turi-stično-ekonomske. Čedajsko-špetrski posvet se je osredotočil na dva sklopa vprašanj: na odnos med toponimi in identiteto (manjšinskih) skupnosti ter na njihovo pravno zaščito in posledično jezikovno politiko tako v teoriji kot v praksi. Identiteto posameznika ali skupnosti, je dejal prof. Vermondo Brugnatelli v svojem uvodu v posvet, opredeljujejo številni dejavniki, med njimi je jezik najmočnejši. Imena krajev so še zlasti v stičišču različnih jezikovnih skupnosti znamenje etnične in jezikovne pripadnosti. Značilnost toponimov je, da predstavljajo dragoceno zgodovinsko in kulturno dediščino ter opozarjajo na razvoj jezika, živijo pa avtonomno življenje v okviru jezikovnega sistema, zato je včasih tudi težko natančno opredeliti njihov izvor. Pomembno pa je dejstvo, da toponi-mi temeljijo na soglasju skupnosti, ki jih sprejema in uporablja. Tako kot dokazujeta zgodovina prejšnjega stoletja z vsiljenim preimenovanjem krajev pa tudi kasnejša nacionalistična politika, so toponimi razlog sporov in hudih konfliktov. Ob vrednotenju zgodovinskih toponimov pa se v sodobni turizem Promotur začel z umetnim zasneževanjem VIDEM - V pričakovanju naravnega snega je družba Promotur, ki upravlja z zimsko-športnimi središči v Furlaniji-Julijski krajini, izkoristila nizke temperature in začela z umetnim zasneževanjem smučarskih prog, da bi lahko odprli nekatera smučišča že za vikend 3. in 4. decembra. Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo uspeli zasnežiti nekatere proge, kjer bo že možna smuka, za popoln užitek pa bo seveda treba počakati tudi na pomoč narave v obliki snežnih padavin. Smučarska sezona v FJK bo trajala do 9. aprila 2012, kar pa seveda ne velja za smučišča Na Žle-beh, ki so povezana s smučišči na Kaninu na Slovenski strani. Tam bo sezona trajala vse do začetka maja. Medtem pa se je že začela tudi predprodaja sezonskih smučarskih kart po znižani ceni. V smučarskih središčih je prodaja stekla že 18. novembra, zdaj pa je mogoče najrazličnejše karte, kot so »CARTAneve« ali »Alpe Adria« (ta omogoča smuko tudi na smučiščih na Mokrinah, Weiss-briachu, Podkloštru-Tromeji in na Koetschachu) ali družinski paket na osrednjem sedežu Promotura v Ta-vagnaccu. Konec tega tedna (25. in 26. novembra) bodo sezonske karte prodajali tudi športnem centru pri umetni progi v Nabrežini (od 9. do 12.30 in od 14. do 18. ure). Predprodaja se bo zaključila 30. novembra, cena sezonske karte CARTAneve pa na primer zdaj stane 390 namesto 450 evrov. S to karto bo od letos mogoče smučati tudi v Sappadi. Podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.pro-motur.org. družbi pojavljajo novi problemi, saj se novi toponimi množijo, njihovo oblikovanje pa se je od govorcev in skupnosti preneslo na krajevne uprave in druge institucije. Od tod potreba po njihovem normiranju in standardizaciji. Če je res, da se je tudi na področju varstva manjšin zakonodajalec lotil vprašanja uveljavljanja toponimov, je zakonodaja ohlapna in nedorečena in to tudi zunaj italijanskih meja, je povedala prof. Valeria Pier-gigli. Vsekakor zakon 482 predvideva, da je na območjih, kjer so naseljene jezikovne manjšine, ob italijanskem tudi izviren naziv kraja, pravilnik zakona pa določa enako dostojanstvo za oba jezika, kar se mora odražati na tablah. Pojav dvojezičnih tabel pred furlanskimi vasmi, je dejal William Cisilino, sega v sedemdeseta, osemdeseta leta, volja krajevnega prebivalstva in krajevnih uprav se je torej pokazala mnogo let pred sprejetjem zakona za zaščito manjšin482/ 1999. To področje je Dežela FJK sanirala in normirala leta 1996 v zakonu štev. 15, ki je dokončno rešil tudi vprašanje uradne pisave furlan-ščine. Leta 2000je sledil nov deželni zakon, ki določa, da morajo biti table v skladu s prometnim zakonikom. Cisilino, ki je poudaril »popolnost« deželne zakonodaje, ki ščiti toponomastiko vseh manjšinskih jezikov in tudi venetskih govorov, se je lotil tudi vprašanja dvojezičnih in trojezičnih tabel, ki so kapilarno prisotne na ozemlju dežele FJK. Prometni zako- nik, je pripomnil, ne predvideva trojezičnih tabel, a so se kljub temu pojavile tako v vi-demski kot goriški pokrajini. V dvojezični toponomastiki v Furla-niji so še številna neskladja in nedoslednosti. Prof. Franco Finco je z diapozitivi pokazal številne primere, kjer je isto ime kraja na tablah napisano različno (Virco: Vuirc, Uerc in Uirc), primere nestrpnosti ter nesprejemanje nekaterih uradnih »hi-perkorektnih« oz. knjižnih poimenovanj, ki jih prebivalstvo ne sprejema in jim zato nasprotuje. Obstajajo tudi napisi, ki niso v skladu z zakonom 482, ki določa enako dostojanstvo za oba jezika. Videli smo primer iz Špetra, kjer je Sarženta napisana v italijanščini z velikimi črkami, z manjšimi pa v slovenščini, kar ni zakonito. Pod okriljem deželne agencije za furlanski jezik Arlef so bili popisani in standardizirani vsi toponimi za furlanske kraje in vasi. V dogovoru s krajevnimi upravami je bil pripravljen seznam "uradnih" imen in leta 2012 bi moral predsednik Dežele FJK Tondo podpisati ustrezni dekret za njihovo uvedbo. Posvet so uvodoma pozdravili čedaj-ski župan Stefano Balloch, predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini, komisar gorske skupnosti Tiziano Tirelli, predsednik agencije Arlef Lorenzo Zanon, direktor centra za večjezičnost videnske univerze Giorgio Ziffer, predstavnik SLI Gabriele Iannaccaro in kot predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo. (jn) celovec - Dialog večina - manjšina »Forum dialoga« bo začel z delom z novim letom Deželna vlada včeraj potrdila ustanovitev novega gremija na deželni ravni CELOVEC - Kolegij koroške deželne vlade je na svoji včerajšnji seji sprejel sklep o ustanovitvi t.i. »foruma dialoga za razvoj dvojezičnega ozemlja« na Koroškem. Novi forum bo deloval na deželni ravni, njegova ustanovitev pa sloni na političnem dogovoru o dvojezičnih napisih 26. aprila letos. Prvič se bo sestal v začetku prihodnjega leta, je včeraj po seji deželne vlade napovedal deželni glavar Gerhard Dorfler. V vseh treh političnih organizacijah koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) in pri Enotni listi (EL) so poudarili, da bo manjšina v novem gremiju skušala uveljaviti vse točke, ki so zapisane v memorandumu, ki je bil 26. aprila letos podpisan od zastopnikov zvezne in deželne vlade ter koroških Slovencev. Eden od pogojev za trajno sodelovanje v novem gremiju pa je, da se bodo vsi člani foruma »dela lotili resno in brez fige v žepu,« kot je dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm. Forum dialoga naj bi obravnaval vsa vprašanja bodočega razvoja slovenske narodne skupnosti ter sožitja na južnem Koroškem. Kot je bilo včeraj potrjeno, bodo posebno pozornost namenili kulturnim, socialnim in gospodarskim aspektom. Člani foruma bodo imeli nalogo, da sestavijo priporočila in stališča k obravnavanim temam, ki naj bi jih nadrejeni gremiji nato potrdili. V »forumu« sedijo izključno politiki, je pa Dörfler včeraj povedal, da bodo pritegnili tudi strokovnjake. V njem so zastopane vse v koroškem deželnem zboru zastopane politične stranke (FPK, SPÖ, ÖVP in Zeleni), politične organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS, EL), ter šest županov iz občin v dvojezičnih okrajih Velikovec, Celovec-dežela, Beljak-deže-la in Šmohor. Izvedelo pa se je, da ni izključeno, da bo - kot zastopnik deželnega svetnika Doberniga - v gremij vstopil predsednik skrajno desničarske Zveze koroških brambovcev (KAB) Fritz Schretter, kar najbrž ne bi bila najboljša popotnica za »forum«, ki naj bi skrbel za sožitje in ne za razhajanja med dvema skupnostma na Koroškem. (I.L.) 4 Torek, 22. novembra 2011 GOSPODARSTVO banke - Po uspelem lanskem in spomladanskem nizu srečanj ZKB pripravlja nov niz • •■ ■ V V • VI • štirih območnih srečanj s dani Letošnja novost bo aktualno predavanje predstavnika deželne Zveze zadružnih bank TRST - Člani Zadružne kraške banke (ZKB) predstavljajo gonilno silo te slovenske banke, ki si prizadeva za njihovo zadovoljstvo in hkrati za zadovoljstvo svojih strank in okolja, v katerem posluje. Banka namreč deluje za razvoj lokalnega gospodarstva, za blagostanje družin in skupnosti, v kateri tudi sama živi. Upravni odbor ZKB se je odločil, da bo nadaljeval z uspešnimi območnimi srečanji s člani in tako držal obljubo, da se bo banka dvakrat letno pogovarjala s svojimi člani o najrazličnejših aktualnih temah. Letošnja novost bo zanimivo in aktualno predavanje Lorenza Kasperkovitza, odgovornega za marketing pri Deželni zvezi zadružnih bank FJK (BCC). Za člane bo povzel posege uglednih gostov, ki so predavali na zelo uspešnem prvem posvetu, ki ga je banka organizirala oktobra v hotelu Savoia Excelsior. Vsi udeleženci posveta so zelo pohvalili vsebine in teme, ki so bile predstavljene, zato se je upravni odbor ZKB odločil, da jih posreduje tudi svojim članom, ki se posveta niso mogli udeležiti. Tako se bo ponovno obravnavalo aktualno temo sedanje gospodarske in finančne krize in postavilo v ospredje model zadružništva in lokalnih zadružnih bank, ki so za domačo skupnost bistvenega pomena pri njenem razvoju. ZKB posveča veliko pozornost strokovnemu izobraževanju, zato je upravni odbor tokrat poskrbel, da bo poleg predstavitve rezultatov in delovanja banke tudi trenutek prepotrebnega izobraževanja. V ospredju pa bo ponovno potreba po združevanju in po skupnem zadružnem delu. V drugem delu srečanj pa bodo imeli glavno besedo člani, s katerimi bo tekla beseda o vseh že omenjenih temah in o ostalih problematikah našega ozemlja, predvsem pa bodo člani lahko predlagali kako novo zamisel za ovrednotenje našega prostora. V prejšnjih izvedbah teh srečanj je bilo slišati veliko pohvalnih besed članov banke glede organizacije območnih srečanj in glede pomembne vloge, ki jo ima ZKB na našem ozemlju. Veliko predlogov, ki so jih člani izrazili na teh sestankih, so upravitelji banke upoštevali pri snovanju strateškega načrta. Zadružna kraška banka že od nekdaj ve, kako pomembni so njeni člani: so njeno najpomembnejše premoženje in obenem prve stranke, torej nosilni stebri celotnega delovanja in najboljša izkaznica same banke. Trdnost razmerja med banko in člani ter recipročnost odnosov med člani samimi sta bili vedno odločilnega pomena za ZKB, kjer se zavedajo, da je potrebno to bogastvo še naprej razvijati, in to s še večjim sodelovanjem članov in tudi z utrjevanjem banke v prostoru. Zato se je upravni odbor ZKB odločil, da spet ponovi izredno uspešno izvedbo območnih srečanj in da nadaljuje s strategijo in politiko vse večjega odpiranja in tesnejšega stika s članstvom ter čim bolj konkretnega sodelovanja, dialoga in neposrednega soočanja s člani. Območna srečanja bodo tokrat izvedena v štirih terminih. Pri izbiri lokacij bo prišlo do manjše rotacije, tako da se zadosti potrebam vseh članov. Srečanja bodo vedno ob 20. uri, in sicer: - v četrtek, 24. novembra v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu; - v petek, 25. novembra v hotelu-re-stavraciji Sonia pri Domju; - v četrtek, 1. decembra v dvorani Ljudskega doma - restavracija Bita v Križu; - v petek, 2. decembra v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Upravni odbor ZKB toplo vabi vse člane, da se udeležijo teh srečanj, saj je njihov smisel tudi tudi neposredna izmenjava mnenj glede različnih aktualnih tem. Člane tudi prosi, da potrdijo svojo udeležbo najpozneje dva dni pred izbranim srečanjem v Uradu za člane in teritorij (g. Sabini Citter na tel. 040-2149278 oz. g. Sabini Cuk na tel. 040-2149263), v svoji podružnici ali po elektronski pošti na naslov clanisoci@bcccarso. it. Z lanskega srečanja vodstva ZKB s člani banke v Nabrežini arhiv Spominski posnetek organizatorjev, predstavnikov oblasti in delegacije iz FJK ličine proizvodnje, ki je v primerjavi z vašo prav zanemarljiva, temveč po zaslugi visoke kakovosti našega ekstra deviškega oljčnega olja, ki žanje veliko odobravanje na tekmovanjih po vsej Italiji.« Dolenc je svoj poseg sklenil s pozdravom v italijanščini, slovenščini in furlanščini, v treh jezikih, ki so razpoznavni znak Furlanije-Julijske krajine. Nato je razgrnil listino, ki jo je v imenu naše dežele podpisal sam, za Li-gurijo pa odbornik za kmetijstvo Giovanni Babagallo. Ob koncu krožne pobude Giro-lio, 18. decembra v kraju Arco pri Trentu, bo listino prejel v dar predsednik republike Giorgio Napolitano. Igor Dolenc je na koncu izročil sadiko belice ravnateljici srednje šole Nazario Sauro iz Imperie, ki jo je sprejela z veliko spoštljivostjo in jo položila na častno mesto pod drog, na katerem je plapolala državna zastava. Prireditvi je dal svoj zaključni pečat z ganljivim pričevanjem znani italijanski pisatelj, pesnik in publicist Giuseppe Conte, ki je podčrtal pomen in simboliko treh najžlatnejših proizvodov ozemlja svoje rodne Imperie: olja, kruha (žita) in testenin, s katerimi se pogosto srečuje na svojih številnih pesniških potovanjih okrog sveta. Slovesnost v Imperiji je bila preprosta, vendar zelo občutena in deležna velike pozornosti predstavnikov najvišjih krajevnih oblast. V časten krogu ob boku prirediteljev so se zvrstili številni okoliški župani z lento, ob njih pa odborniki za kmetijstvo ali proizvodne dejavnosti, ki so po koncu slovesnosti ponovno odhiteli v svoje stojnice, kjer so promovirali svoje olje in postregli svoje občane in tisoče radovednih gostov. oljkarstvo - Podpis skupne listine na prizorišču sejma Olioliva GIROLIO iz Trsta v Imperio Delegacijo iz FJK so sestavljali Igor Dolenc, Antonio Ghersinich in Boris Pangerc TRST - Oljčna nit, ki si jo je zamislilo združenje Mesta olja (Citta dell'Olio) z dogodkom Girolio, je simbolično povezala Italijo ob 150. obletnici njene združitve. Po tržaški etapi, ki je z bogatim sporedom in slovesnim podpisom skupne listine potekala preteklo soboto v Trstu, se je v nedeljo nadaljevala v Imperiji. Pergament in sadiko belice je v ligursko oljkarsko središče prenesla deželna delegacija, ki so jo sestavljali podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, podžupan Občine Dolina Antonio Ghersinich in Boris Pangerc kot predstavnik oljkarjev iz Furlanije-Julijske krajine in referent za Združenje Mesta olja. Etapa Giorlia je v Imperiji potekala na prizorišču 11. sejma Olioliva, ki se razprostira po mestnem nabrežju in po glavni ulici, obišče pa ga na de-settisoče ljubiteljev oljčnega olja in drugih tipičnih proizvodov ligurske zemlje. Slavnostno listino (Pergameno) so podpisali na glavnem trgu Edmon-do De Amicis ob prisotnosti najvišjih predstavnikov mestnih oblasti, pokrajinske in deželne uprave. Mestna godba je zaigrala italijansko himno, ki so jo zapeli učenci nižje srednje šole Nazario Sauro, oblečeni v barve italijanske zastave, nato je besedo prevzel predsednik Združenja Mesta olja Enrico Lupi, ki je doma prav iz Imperie in je bil vrsto let predsednik tamkajšnje trgovinske zbornice. Lupi, ki je glavni pobudnik in duša te velike in doživete manifestacije, ki povezuje vso oljkarsko Italijo, je s ponosom podčrtal, da se je zamisel razvila v veliko prireditev, ki simbolično približuje ne samo najpomembnejše kraje, kjer rastejo oljke in se proizvaja oljčno olje visoke kakovosti, temveč prihajajo do izraza tudi kultura in posebnosti teritorija in prebivalstva dežel, mest in podeželij, ki jih povezuje Giorlio; ob tem je s posebno ljubeznivostjo pozdravil delegacijo iz Furlanije-Julijske krajine. Po predsedniku Lupiju so govorili še župan Občine Imperia Paolo Strescino, predsednik Pokrajine Im-peria Luigi Sappa in seveda Igor Dolenc, ki je povedal, s kakšno navdušenostjo se je tudi dežela Furlanija-Julij-ska krajina predala tej pobudi in s kakšno vero v simbolično moč oljke in njenega olja so naši kraji ponovno obudili oljakrstvo po strahoviti pozebi leta 1929. »Na pomembni manifetaciji Girolio smo lahko prisotni ne zaradi ko- Tržaški Slow Food vabi drevi na Simpozij kraških belih vin TRST - Danes ob 20.30 bo v restavraciji Scabar večerja in degu-stacija izbranih belih vin Lupinca, Zidaricha, Kanteja, Skerka in Vo-dopivca, ki ga tržaški Slow Food prireja za promocijo vinarjev, ki skrbijo za ekološko izboljšanje svojih vinogradov. Ribja večerja iz priznane Scabarjeve kuhinje z degustacijo vin bo stala 45 evrov za člane Slow Fooda, za nečlane pa deset evrov več. Posvet o generacijski zamenjavi v podjetju TRST - V prostorih tržaške Trgovinske zbornice bo jutri ob 10. uri posvet, ki ga zbornično podjetje Aries prireja na temo generacijske zamenjave v vodstvu podjetja. Gre za srečanje v okviru deželnega programa za podjetniško kulturo in usposabljanje Imprendero. Beseda bo tekla o specifičnih dinamikah posebne kategorije novih podjetnikov, ki prevzemajo v roke krmilo družinskih podjetij in ki se srečujejo s tveganji in priložnostmi. Poleg strokovnih referatov so na programu pričevanja treh mladih podjetnikov, in sicer Ivana Baiuttija iz Vidma, Tanje Lorenzon iz Pordeno-na in Luce Furlanija iz Trsta. EVRO 1.3S3S $ +0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 22.11. 21.11. ameriški dolar 1,3535 1,3458 japonski jen 104,15 103,44 kitajski juan 8,6022 8,5613 ruski rubel 41,9475 41,8596 indijska rupija 70,8900 70,3920 danska krona 7,4421 7,4426 britanski funt 0,86570 0,86000 švedska krona 9,2035 9,1795 norveška krona 7,8250 7,8405 češka krona 25,485 25,598 švicarski frank 1,2350 1,2375 madžarski forint 305,40 305,30 poljski zlot 4,4637 4,4200 kanadski dolar 1,4059 1,3937 avstralski dolar 1,3718 1,3614 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3573 4,3628 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7060 0,7045 braziljski real 2,4431 2,4257 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5043 2,4812 hrvaška kuna 7,4886 7,4925 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25656 0,48778 0,69861 0,03000 0,05000 0,09583 1,199 1,465 1,694 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 40.408,54 € +513,67 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,06 IMTCDCI IDr»DA l"» 7-3 -4,51 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,55 -9,86 -3,73 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,00 180,00 16160 -0,88 -0,88 TELEKOM SLOVENIJE 62,60 +0,37 +0,97 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,00 AERODROM LJUBLJANA 10,50 DELO PRODAJA 21,00 rrm «cm +3,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,00 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,60 3,526 +6,85 KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS III IRI IANA 11,50 5,30 10,22 -4,96 -5,19 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 18,25 179 00 -0,57 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 91,10 11,00 +1,00 -1,79 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 22. novembra 2011 -1,54 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,76 69 1035 -1,03 -1,50 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,89 -0,29 -5,87 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,26 0,28 -3,30 +9,97 EDISON ENEL ENI 0,83 2,92 15 -0,30 +0,07 -1 90 FIAT FINMECCANICA 3,48 -2,95 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,01 11,85 +0,27 -1,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,12 1066 -2,43 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,36 1 93 +0,57 -0,59 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,71 1 44 -2,71 -2,68 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,42 -1,17 +0,55 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,83 29,39 +2,93 -1,21 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,27 4,45 -0,73 -5,39 TENARIS TERNA 0,78 12,19 -2,29 +0,41 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,52 0,03 -0,24 -3,97 UNICREDIT 2,84 0,70 -2,06 -4,17 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 97,83 $ -0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 623,57 -1,39 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.782,88 -0,34 -1 02 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 898,90 1.898,05 ci Q m -0,75 _1 ")0 üuicA i j, utuyiou i \ SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v Q-3-3 m _">r»Q un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.982,13 -0,32 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.570,88 2.233,94 +0,20 +0,58 S&P 500, New York 1.196,60 +0,30 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.130,98 5.537,39 5.206,82 -2,29 -1,22 -0,30 CAC 40, Pariz 2.860,67 -0,84 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.668, 846,3 2.136,81 -2,51 -1,06 -1,09 Nikkei, Tokio 8.348,27 -0,32 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.730,34 18.251,59 2.412,63 -1,72 +1,14 -0,10 Sensex, Mubaj 16.065,42 +0,75 / ITALIJA Sreda, 23. novembra 2011 5 evropska unija - Premier Monti včeraj na pogovorih z voditelji EU v Bruslju Barroso verjame, da bo Italija uspešno opravila težek test Potrebno bo trdo delo: »Pridobitev zaupanja trgov ni šprint, ampak maratonski tek« BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Bruslju po srečanju s predsednikom vlade Ma-riom Montijem poudaril, da se je Italija odločena spopasti z ogromnimi izzivi za izvedbo potrebne fiskalne konsolidacije in spodbujanje rasti. »Prepričan sem, da bo Italija opravila ta težek test,« je menil. Barroso ocenjuje, da se je nova vlada pravilno lotila izzivov. Montijeve napovedi o pokojninski reformi, reformi trga dela, boju proti davčnim utajam, davku na nepremičnine in institucionalni reformi je šef komisije označil za ambiciozne, a opozoril, da je sedaj nujno dosledno izvajanje napovedanih ukrepov. Ob tem je spomnil, da komisija pozorno spremlja izvajanje ukrepov in da bo njena nadzorna misija svoje dosedanje ugotovitve predstavila na zasedanju evrske skupine 29. novembra. Misija se bo tudi kmalu spet vrnila v Rim. Barroso je sicer prepričan, da bo Rimu uspelo spet pridobiti zaupanje finančnih trgov, ljudi in mednarodnih partnerjev, katerih oči so uprte v Italijo. Položaj države je težak, zato ima Montijeva vlada pred seboj zgodovinsko nalogo. »A nihče ne pričakuje čudežev, potrebna so trajna prizadevanja,« je opozoril Barroso in dodal, da dojemanja finančnih trgov ni mogoče spremeniti iz dneva v dan, temveč mora Italija vztrajno nadaljevati prizadevanja. »Bolj kot šprint je potreben uspešen maratonski tek,« je dejal. Monti je zatrdil, da bo Evropa v središču dejavnosti nove vlade in da bo Italija karseda prispevala h krepitvi Evrope. Konkretnih ukrepov za zmanjšanje ogromnega italijanskega dolga do leta 2013 ni želel komentirati, češ da z Barrosom nista govorila o podrobnostih. »Zagotovil sem, da bo Italija spoštovala svoje obveze glede nadzora nad javnimi izdatki«, je dejal Monti, ki se bo o podrobnostih pogovarjal s komisarjem Ollijem Rehnom v petek v Rimu. Rehn je včeraj tako kot Barroso izrazil zaupanje v Italijo. Nekaj obvez iz pisma o namerah, ki ga je Berlusconi 26. oktobra poslal voditeljem evroobmočja, je država že izpolnila, novi premier pa naj bi pospešil reševanje še odprtih vprašanj. Barroso se je Montiju zahvalil, da je prišel v Bruselj tako hitro po prevzemu položaja, in menil, da je to znamenje njegove predanosti EU. Ob tem je poudaril, da uživa Monti njegovo popolno zaupanje in da verjame, da bo Italijo s svojo avtoriteto in izkušnjami popeljal iz krize. Od Montija, sicer dvakratnega evropskega komisarja, EU pričakuje odločne ukrepe za zmanjšanje javnega dolga in strukturne reforme, ki bodo spodbudile rast. Monti se je v Bruslju sestal tudi s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, že jutri pa se bo v Strasbourgu srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Kot je povedal, še ne ve, če se bodo pogovarjali tudi o evrobondih, ki jih Italija želi Nemčija pa ne, prepričan pa je, da na tristranskem vrhu ne bo tabu tem. V Rimu je medtem minister za sike s parlamentom Pietro Giarda napovedal začetek obravnave ustavne spremembe, s katero bi v ustavo vnesli obvezo o izenačenju proračunskih izdatkov in prihodkov. Direktor banke Italije Fabrizio Saccomanni pa meni, da 7-odstotne obresti na javni dolg še niso nepovratna točka, saj je Italija v preteklosti že plačevala tudi višje obresti. Slabo razmerje dolg/BDP tudi ni posledica potrate javnih sredstev ampak bolj ekonomske recesije. Kljub težkim razmeram, je včeraj ocenil predsednik nemške Bundesbank in član uprave ECB Jens Weidmann, tako Italija kot Španija trenutno ne potrebujeta pomoči drugih držav. ^Evropstaj imitstonE^fi 'Peii Europfi Komisj." upa'Kü ' Eurc>| :íto|Z, Hiúit Körnet . IZ iur6r 7 —'lUR tAr F Premier Monti s predsednikom komisije EU Barrosom včeraj v Bruslju ansa ste, Euro« fe finmeccanica-enav - Vpletene stranke centra in desne sredine Podjetja kot molzna krava Casini, Follini, Alemanno, Matteoli zavrnili obtožbe - CGIL: Monti naj takoj zamenja menedžment RIM - Podkupninska afera Enav -Finmeccanica dobiva vse širšo politično razsežnost in dokazuje, da se je sistem podkupovanja prenesel iz prve v drugo republiko in se celo razrasel. Vanj so vpleteni politiki strank, ki so v letih Berlus-conijeve oblasti bile tako ali drugače za krmilom oblasti. Če je ustanova za kontrolo poletov Enav bila nekakšen fevd UDC, so se v preiskavi pojavila še imena politikov Ljudstva svobode, Nacionalnega zavezništva, Severne lige, posameznih struj in podskupinic teh strank. Neapeljski sodniki so to novo vedro govna razkrili v preiskavi o umazanih poslih desne roke ministra Tremontija, poslanca LS Marca Milaneseja. Zadeva Fin-meccanica pa je iz obrobnega poglavja te preiskave kmalu prerasla v povsem samostojno preiskavo, ki jo vodi rimski tožilec Paolo Ielo. Na osnovi pričevanj podjetnika Tommasa Di Lernie, ki je plačal vrsto podkupnin, konzulenta Finmecca-nicce Lorenza Cole in člana uprave iste družbe Lorenza Borgognija, ki je vodil »delitev torte« za stranke (in pri tem zase zadržal in spravil na varno v Švico in Anglijo 7 milijonov evrov), so preiskovalci dobili dokaj jasno sliko delovanja sistema, ki jo potrjujejo tudi telefonski prisluhi. Enav in Finmeccanica sta javni podjetji. Politiki so imenovali v upravo »prijatelje«, slednji pa so se jim oddolžili z obilnimi financiranji. Denar smo nudili mi davkoplačevalci. Z lažnimi fakturami so namreč javna podjetja pod kontrolo Finmeccanicce plačevala naročila in zakupe tudi do 60 odstotkov več od realne vrednosti. Razlika je šla strankam, njihovim fundacijam ali pa naravnost v žepe politikov in nepoštenih javnih menedžerjev. Prvi izsledki preiskave omenjajo zneske po 200, 300 in 500 tisoč evrov, gotovo pa je torta bila veliko večja, vredna desetine milijonov evrov, če so drobtinice, ki so ostale pod nohti Bor-gognija, vredne 7 milijonov. Po pričevanjih, s katerimi razpolagajo sodniki, je denar šel blagajniku UDC za liderja te stranke Casinija in Ceso, fundaciji Marca Follinija (takrat UDC, danes DS), strujam NZ bivših ministrov Matteoli-ja, Gasparrija, La Russe, rimskega župana Alemanna, Severni ligi, ki je kot vsi drugi postavila svoje zaupnike v upravne odbore in v zameno prejemala denar, pa še poslancem LS Milane-seju, Floresti, Brancherju in drugim. Skoraj vsi navedeni so včeraj zanikali vsako vpletenost in napovedujejo tožbe zaradi obrekovanja. Prav tako je predsednik Finmeccanicce Guarguaglini zanikal, da bi vedel za podkupnine. Tajnica CGIL Susanna Camusso pa je zaskrbljena za usodo koncerna Finmeccanicca. Montijevo vlado poziva, naj takoj zamenja celoten menedž-ment, tako kot tudi pri Enavu. »Nikogar nočemo vnaprej obsojati, odgovornosti posameznikov bodo ugotavljali sodniki, naloga vlade pa je, da reši Fin-meccanico in nadzorovana podjetja«. Sinoči se je razširila vest, da naj bi Guar-guaglini že razmišljal o odstopu. Vlada previdna do Fiatove odpovedi dosedanjih pogodb RIM - Nova vlada za zdaj se ni še odzvala na ponedeljkovo Fiatovo pismo sindikatom, v katerem je pooblaščeni upravitelj družbe Sergio Marchionne potrdil, da namerava s 1. januarjem 2012 preklicati vse doslej sklenjene kolektivne delovne pogodbe. Kot znano, to sovpada s Fiatovim izstopom iz Confindustrie in Federmeccanice. Minister za gospodarski razvoj Cor-rado Passera včeraj zadeve ni hotel komentirati. Časnikarjem je dejal le, da se ta čas ukvarja s problemom Fiatove tovarne v Termini Imerese-ju na Siciliji, ki bi jo morala v teh dneh prevzeti družba DR Motor. Ministrica za delo Elsa Fornero pa je povedala, da gre za delikatno zadevo, ki zahteva veliko previdnost. Fiatova odpoved pogodb medtem razdvaja sindikate. Kovinarji Fiom-Cgil se pripravljajo na splošno stavko v avtomobilski industriji, medtem ko se zvezi Cisl in Uil zavzemata za sklenitev novih delovnih pogodb za avtomobilski sektor. Potočnik: Neapeljski odpadki so prava sramota BRUSELJ - »Problem neapeljskih odpadkov je prava sramota, ki se vleče že leta.« Tako je včeraj povedal evropski komisar za okolje Janez Potočnik na avdiciji v Evropskem parlamentu. Predstavnik Slovenije v Evropski komisiji je pristojne oblasti pozval, naj v Neaplju in širše v Kam-paniji končno aktivirajo ločeno zbiranje odpadkov. »Nihče ne more biti ponosen nad tem, kar se dogaja v tem mestu. Stvari so prišle tako daleč, da bo potrebnih 20 let za odpravo nagrmadenih odpadkov. To je grozljivo,« je pristavil Potočnik. Konec tega tedna se bo iztekel rok dveh mesecev, v katerem bi morala Italija sporočili Evropski komisiji, kakšne ukrepe namerava sprejeti za reševanje krize z odpadki v Neaplju. Če ne bo ustreznega odgovora, bo Italija tvegala težko globo. Neapeljski župan Luigi De Magistris je zagotovil, da je njegova uprava v zvezi z odpadki naredila vse, kar je bila dolžna storiti. Javna tožilka zahteva 30 let zapora za Alberta Stasija MILAN - Javna tožilka Laura Barbai-ni je včeraj na prizivnem procesu v Milanu ob koncu svojega 5-urnega sklepnega govora zahtevala 30 let zapora za Alberta Stasija, češ da je on 13. avgusta 2007 ubil svojo zaročenko Chiaro Poggi v Garlascu, in to povrh »na krut način«. Kot znano, je bil Stasi na prvostopenjskem procesu oproščen. Mnogi, z družino Poggi vred, pa so prepričani, da je Stasi morilec. berlusconi - Danes začetek procesa o aferi Ruby Sodni mlini meljejo naprej Zaradi zavajanja mladoletnice in zlorabe položaja bivši premier tvega do 15 let zapora RIM - Silvio Berlusconi je odstopil s položaja predsednika vlade, a procesi proti njemu na sodiščih ostajajo. Že danes ga čaka nova etapa v t.i. aferi Ruby, ni pa še jasno, ali se bo sojenja udeležil. Tokrat izgovorov, da mora opravljati premierske dolžnosti in da ne more izgubljati časa po sodiščih, nima več. V aferi Ruby je 75-letni Berlusconi obtožen, da je mladi Maročanki s pravim imenom Karima el Mahroug plačal za spolne odnose, ko je bila še mladoletna. Zatem naj bi zlorabil še položaj predsednika vlade, ko jo je spravil iz zapora s klicem na milansko kvesturo z neverjetno domislico, češ da je vnukinja zdaj že bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Za obe kaznivi dejanji nekdanjemu premierju skupaj grozi do 15 let zaporne kazni. Z eksotično Ruby naj bi si Berlusconi noči krajšal med svojimi divjimi zabavami »bunga bunga«, na katere naj bi mu posebej izbrana dekleta vodili tele-vizijec Emilio Fede, nekdanja zobna hi-gienistka in danes deželna svetnica Karima el Mahroug - Ruby arhiv Ljudstva svobode v Lombardiji Nicole Minetti in televizijski agent Lele Mora. Dekleta naj bi nato tudi plačevali z denarjem, dragim nakitom in avtomobili. Kot smo poročali, se je proces proti trojici začel včeraj. Obravnava se je sicer hitro zaključila, tudi ker se na sojenju ni predstavil nihče med tremi obtoženci. Sodnica Anna Maria Gat-to je zato sojenje preložila na 20. januar, pred tem pa sprejela pomemben sklep, po katerem bo sodišče vseh 32 deklet obravnavalo kot žrtve izkoriš- Poleg tega je sodnica dvema nekdanjima lepotnima kraljicama, ki sta se na sojenju že prijavili kot civilni stranki, dovolila civilno tožbo proti Fe-deju, Minnettijevi in Moru, ker naj bi jih v Arcoreju naredili za prostitutki in s tem kršili njuno »pravico do dostojanstva žensk«. Na sojenju pa bi se utegnilo z odškodninskimi zahtevami javiti še drugih 29 deklet (Ruby je to možnost že odklonila), ki jih je imel Berlusconi nastanjene v enem izmed svojih blokov v Milanu in "na razpolago" za bunga bunga zabave. Berlusconi, ki mu bodo zaradi nekdanjega statusa sodili ločeno od ostalih treh obtožencev, vse obtožbe zanika in trdi, da gre za načrtno gonjo njegovih političnih nasprotnikov. Poleg tega se mora nekdanji premier te dni zagovarjati tudi v procesu proti medijskemu podjetju Mediaset, kjer je obtožen finančnih poneverb pri prodaji filmskih in televizijskih pravic. Tudi v tem primeru Berlusconi zavrača vse obtožbe. integracija - Predsednik Napolitano Otroci priseljencev naj bodo državljani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj na srečanju s Federacijo evangeličanskih cerkva odločno pozval parlament k ureditvi statusa v Italiji rojenih otrok priseljencev. Današnja zakonska ureditev je zastarela in temelji na prenašanju državljanstva po krvni liniji (jus sanguinis) in ne po kraju rojstva in bivanja (jus loci), kot velja v večini omikanih držav z modernejšo zakonodajo. Na problem so v zadnjem času opozorile številne človekoljubne organizacije in tudi tajnik DS Bersani se je nanj spomnil v nagovoru ob zaupnici Montijevi vladi. Zakon danes določa, da v Italiji rojeni otroci priseljencev ne pridobijo državljanstva ob rojstvu. Zanj morajo zaprositi, ko dopolnijo 18 let, in to le v roku enega leta. Po 19. rojstnem dnevu izgubijo za vedno to pravico. Še več, zakon zahteva dokaz, da so vseh 18 let neprekinjeno živeli v Italiji. Če so nekaj me- secev medtem preživeli v domovini staršev ali drugje v tujini, ali pa so jih starši ob rojstvu z zamudo prijavili matičnemu uradu, kar se rado dogaja, ko starši sami še niso prijavljeni, izgubijo pravico do državljanstva. Napolitano ocenjuje, da je to absurd, in upa, da ga bo Montijeva vlada čim prej odpravila. Ti otroci so se rodili in se šolali v Italiji, čutijo se Italijani, vključeni so v tukajšnjo družbo in bi se v matični državi staršev počutili tujci bolj kot v Italiji. Napolitanov poziv so soglasno podprle vse stranke leve sredine in centra, nasprotovanje pa prihaja iz desne sredine in Severne lige, ki napoveduje barikade v parlamentu in na ulicah. Ligaši trdijo, da se »ubogi otroci« uporabljajo kot trojanski konj, da bi nato priznali priseljencem volilno pravico. Z druge strani pa zagovorniki integracije odvračajo, da je sodobna ureditev tega vprašanja stvar omike in človeškosti. / SVET Sreda, 23. novembra 2011 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Po 8-urni nočni razpravi levosredinska večina odobrila pomemben dokument Smernice prostorskega načrta Včeraj so že stopile v veljavo zaščitne norme za omejitev gradenj na posameznih območjih za dobo dveh let Poudarek na trajnostnem razvoju, omejitvi novih gradenj in obnovi že obstoječih - Več ur proceduralnih prask Prolog novega prostorskega načrta je pod streho. Tržaški občinski svet je včeraj ob 3. uri zjutraj po 8-urni nočni razpravi odobril smernice prostorskega načrta in tako imenovane zaščitne norme, ki omejujejo gradbene posege na nekaterih območjih občinskega ozemlja. Slednje so že včeraj stopile v veljavo. Levosredinska uprava je v smernicah zakoličila bodoči mestni razvoj. Zanj bo značilna omejitev gradenj po eni strani in obnova že obstoječih a zapuščenih gradenj po drugi. Med razpravo je bil večkrat omenjen trajnostni razvoj, prav tako usklajena povezava prostorskega načrta z načrtom o mobilnosti, načrtom za parkirišča in energetskim načrtom. Co-solini se je torej odločil za usklajen razvoj mesta, ki naj bi ga v dobi 15 do 20 let poživil in privabil nove gospodarske in turistične dejavnosti, s katerimi naj bi demografsko krivuljo dokončno obrnili navzgor. V smernicah je zakoličenih nekaj temeljev. Opravljena bo geološka študija, da bi preverili geološko stanje tržaškega ozemlja, kar je - po katastrofalnih ujmah v Liguriji - umno in potrebno. Paštni, ki predstavljajo eno od značilnosti valovitega občinskega ozemlja, bodo ohranjeni, kar dejansko pomeni, da bodo zaščiteni. Velikih novih gradbenih naselij, ki jih je načrtoval propadli Dipiazzov prostorski načrt, ne bo. Tako bo Kraševcem odleglo. K odloku je bilo predloženih 50 amandmajev. Cosolini jih je 15 sprejel. Med njimi niso bili le popravki levosre-dinske večine (8), temveč tudi predstavnikov opozicije. Tako so bili odobreni amandmaji Gibanja 5 zvezd (4) in vodje Ljudstva svobode Everesta Bertolija (3). Kljub takemu odprtemu odnosu večine do opozicije, pa se je manjšina v mestni skupščini ob začetku razprave grobo znesla nad programski urbanistični dokument. Svetniki Ljudstva svobode so očitali večini, da naj bi bil načrt ničen, ker naj bi ga izdelala občinska vodilna funk-cionarka, ki naj bi za to ne bila poklicana. Napovedovali so, da naj bi ta proceduralna napaka izzvala celo vrsto prizi-vov na deželno upravno sodišče. Zato so predlagali, naj župan umakne dokument. Cosolini je odgovoril na kritike z dejstvi. Sam je v začetku avgusta poveril Elena Marchigiani kroma vodilni funkcionarki, arhitekti, naj izdela smernice. Torej: ves postopek je stekel v skladu z normami. Te politične praske med večino in opozicijo so se nadaljevale kar nekaj ur, tako se je prava razprava o vsebini smernic začela šele čez polnočjo. »Leva sredina je kljub napadom ohranila mirno kri in skupno podprla odlok. Kljub proceduralnim praskam je pomembno, da smo odlok odobrili, to je za nas pomembna zmaga,« je včeraj ocenila nočno dogajanje občinska odbornica za gradnje in javna dela Elena Marchigiani. Na tiskovni konferenci je skupno z odbornikom za gospodarski razvoj Fabiom Omerom izpostavila temeljne točke odobrenega sklepa. To še ni prostorski načrt, predstavlja odskočno desko, temelj, na katerem bomo zgradili dokončni urbanistični načrt, je poudarila. Pravo delo se bo sedaj šele začelo. Omero je ponovil, da uprava ne bo »skrila« novega prostorskega načrta, tako kot ga je prejšnja Dipiazzova uprava. Načrt ne bo nekakšna mačka v žaklju. Predsednik občinske komisije za urbanistiko Mario Ravalico je potrdil »soudeležbo občanov, organizacij, poklicnih združenj in društev pri pripravi prostorskega načrta. Vodja Italije vrednot Paolo Bassi je potrdil »participativno metodo.« V občinskem svetu je torej res zavel nov veter, kot je ocenil vodja Združene levice Marino Andolina. Sedaj bo treba le še počakati na besedilo prostorskega načrta in na njegove norme. Predvideni čas? Kako poldrugo leto, je napovedal Omero. M.K. Zaščitne norme Cone A3: Za nove gradnje in za širitev obstoječih se indeks zazidljivo-sti zniža za 50% (2,5 kubičnega metra na kvadratni meter) Cone B0b: Za nove gradnje in razširitve obstoječih v kraških vaseh Bani, Gropada in Padriče se indeks zazidljivosti zniža za 50% (od 2,50 na 1,25 kubičnega metra na kvadratni meter). Cone B3: Dovoljena je gradnja najmanj 5 metrov od meje zemljišča Cone B4: Indeks zazidljivosti se zniža za 25% (od 1,60 na 1,20 kub. metra na kv. meter) Cone B5: Indeks zazidljivosti se zniža za 25% (od 1,00 na 0,75 kub. metra na kv. meter). Dovoljena je gradnja najmanj 5 metrov od meje zemljišča. Cone B6: Indeks zazidljivosti se zniža za 25% (od 0,80 na 0,60 kub. metra na kv. meter). Dovoljena je gradnja najmanj 5 metrov od meje zemljišča. Cone Bt: Indeks zazidljivosti se zniža za 50% (0,25 kub. metra na kv. meter). Dovoljena je gradnja najmanj 5 metrov od meje zemljišča. Cone Bni: Indeks zazidljivosti znaša največ 0,2 kub. metra na kv. meter. Dovoljena je gradnja najmanj 5 metrov od meje zemljišča. Cone C2: Indeks zazidljivosti znaša največ 0,2 kub. metra na kv. meter. Dovoljena je gradnja najmanj 5 metrov od meje zemljišča. Cone C3: Indeks zazidljivosti znaša največ 0,2 kub. metra na kv. meter. Cone GIB, cone G5 in cona H2 v Bazovici: V teh conah je prepovedana vsaka nova gradnja ali razširitev obstoječih. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Predložil ga je svetnik Združene levice Marino Andolina Amandma proti uplinjevalniku Župan Cosolini sprejel popravek - V njem tudi nasprotovanje gradnji visokohitrostne železnice - O uplinjevalniku tudi v Bruslju Na ozemlju tržaške občine ne bo mogoče graditi novih nevarnih industrijskih objektov. Tako piše v popravku k smernicam novega prostorskega načrta tržaške občine, ki ga je - na pobudo Legambiente - predstavil svetnik Združene levice Marino Andolina. Amandma je župan Roberto Cosolini sprejel, tako je postal sestavni del smernic. V popravku je omenjeno zakonsko besedilo tako imenovanega »zakona Se-veso,« ki nalašč ščiti ozemlje pred gradnjo nevarnih industrijskih objektov. Andolina ga je predložil z jasnim namenom: onemogočiti gradnjo uplinjevalnika v Tržaškem zalivu. Prav v ponedeljek je de- želna uprava dostavila tržaški občini nov prenovljen načrt družbe Gas natural za gradnjo plinskega terminala pri Žavljah. Občina se bo morala o njem izreči, po odobritvi Andolinovega popravka je na dlani, da bo mnenje negativno. Amandma svetnika Združene levice pa je pomemben tudi za kraško ozemlje. V njem je omenjena prepoved gradnje prevozne infrastrukture, kot je viso-kohitrostna železnica, če bi se izkazalo, da bi to resno vplivalo na kraški ekosistem in na kraški podzemski svet. Tudi viso-kohitrostna železnica si bo torej, po odobritvi amandmaja, težje utirala svojo upravno pot na ozemlju tržaške občine. O uplinjevalnikih v Tržaškem zalivu je bil medtem včeraj govor tudi v odboru Evropskega parlamenta za peticije v Bruslju. Predstavljene so bile tri peticije, dve jih je v imenu organizacij Friends od the Earth in Greenaction Transnational vložil Roberto Giurastante, eno pa Slovenec Bernard Vojko v imenu organizacije Alpe Adria Green. Peticije je komentiral tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Zatrdil je, da »bo komisija še naprej pozorno spremljala projekt plinskih terminalov in po potrebi sprožila prekrškovni postopek, a za zdaj po njegovih besedah ni pravne podlage za to.« M.K. Marino Andolina kroma TRŽAŠKE OBČINSKE KOMISIJE - Propadel predlog Gibanja 5 zvezd za klestenje stroškov politike Z znižanjem sejnin ne bo nič Leva sredina odobrila popravek, po katerem bo znižana sejnina le tistim svetnikom, ki ne bodo prisotni vsaj dve tretjini seje občinskih komisij Z znižanjem sejnin na sejah tržaških občinskih komisij ne bo nič. Sklep predstavnikov Gibanja 5 zvezd Paola Menisa in Stefana Patuanellija o znižanju sejnin za 50 odstotkov, od 104 na 52 evrov, ni prodrl. Levosredinska večina je k sklepu predložila in z lastnimi glasovi odobrila popravek, ki predvideva znižanje sejnine na polovico, a le tistim svetnikom, ki bodo odsotni več kot tretjino seje. V bistvu: kdor bo prisoten vsaj dve tretjini seje, bo prejel sedanjo sejnino, 104 evre. Menis in Patuanelli sta predložila sklep z namenom, da bi mestna uprava letno prihranila kakih 220 tisoč evrov. Predlog pa je naletel na ostro nasprotovanje tako levosredinske večine kot desnosredin-ske opozicije. Paolo Rovis (Ljudstvo svobode) je poudaril, da je treba »politiko tudi plačati«. Vodja Demokratske stranke Giovanni Coloni je opozoril, da bi z znižanjem sejnin lahko »omejili dostop do politike ljudem iz manj premožnih slojev.« Stefano Ukmar (DS) je ponudil v razmislek nekaj podatkov. V petih letih, od 2007 do 2010, je občina izplačala skupno Paolo Menis kroma Stefano Ukmar kroma nekaj več kot 2 milijona in pol evrov za sejnine svetnikom (za prisotnost na občinskih sejah in na sejah občinskih komisij). Letno povprečje je znašalo nekaj več kot 630 tisoč evrov, kar pomeni, da so vsakega tržaškega občana svetniki stali po 3,03 evra. Ukmar je posredoval tudi primerjavo med izdatki za sejnine v treh mesecih lani (julij, september, oktober) in v istih mesecih letos. V treh mesecih lani so sejnine stale 188.240 evrov, letos pa 137.592. Prihranek znaša več kot 50 tisoč evrov. Leva sredina je v tej zvezi predložila resolucijo o znižanju števila komisij, ki jo je župan Cosolini osvojil. Večina je odobrila amandma. ki je »sprevrgel«, prvotni sklep Gibanja 5 zvezd. Menis in Patuanelli sta zato glasovala popravljenemu »lastnemu« odloku, ki je bil odobren z glasovi leve sredine (z izjemo Italije vrednot, ki se je vzdržala). M.K. Sejnine v tržaškem občinskem svetu Leto Št. sej Sejnina(v evrih) Občinski svet 2007 46 197.912,00 2008 39 183.352,00 2009 45 205.504,00 2010 32 166.608,00 Skupno 162 753.376,00 Občinske komisije 2007 319 413.088,00 2008 310 414.024,00 2009 349 455.936,00 2010 338 485.784,00 Skupno 1.316 1.768.832,00 Skupaj občinski svet in občinske komisije 2007 365 611.000,00 2008 349 597.376,00 2009 394 661.440,00 2010 370 652.392,00 Skupno 1.478 2.522.208,00 Letno povprečje 630.522,00 Letno povprečje na vsakega občana 3,03 / TRST Sreda, 23. novembra 2011 7 nabrežina - Včeraj dopoldne v obratu podjetja Duino Scavi srl V grozljivi nesreči v kamnolomu izgubil življenje izkušen delavec Na 59-letnega Renata Del Fabbra zgrmela štiri tone težka skala - V kamnolomu žalujejo: »Izgubili smo brata« V nabrežinskem kamnolomu, ki ga ob železniški progi upravlja podjetje Duino Scavi srl, je včeraj dopoldne v tragični nesreči umrl delavec. Pod štiritonsko skalo, ki je nanj zgrmela z višine kakih desetih metrov, je izgubil življenje Renato Del Fabbro, 59-letnik z Vogrskega, ki je že dolgo let delal v kamnolomu. Delavca partnerskega podjetja Au-risina Quarry srl sta bila okrog 9.30 v spodnjem delu kamnoloma na delu s kopačem, ki se je nenadoma ustavil. Potrebno je bilo popraviti cevi, po katerih se pretaka motorno olje. Del Fabbro si je snel čelado, se ulegel ob stroj in se lotil dela, tedaj pa je iz neznanih vzrokov z višine kakih desetih metrov padla težka skala. Delavca je zadela naravnost v glavo in ga pomečkala, bil je na mestu mrtev. Ob njem je bil sodelavec, 41-letni državljan Bosne in Hercegovine Goran Subotic, ki stanuje v Tržiču. Skala za las ni pomečkala še njega, sam se je lažje poškodoval, kljub šoku pa je takoj po nesreči obvestil ostale. Ob 9.50 je klic prejela služba 118, nato še karabinjerji, truplo pa so morali izpod kamnov izvleči openski gasilci. Prizor je močno presunil vse, ki so bili do- Na delavca, ki je na tleh popravljal kopač, je z višine padla štiri tone težka skala; njegov sodelavec se je lažje poškodoval in poklical na pomoč kroma poldne v kamnolomu. Zvrstili so se med drugim državna tožilka Maddalena Cher-gia, sodni zdravnik Fulvio Costantinides in devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, ki je pozneje povedal, da je imel pokojnik neverjetno smolo, v tem kamnolomu pa je to prva resnejša nesreča v desetletjih. »Bil je odličen, izkušen delavec, nanj smo bili zelo navezani. Izgubili smo brata,« je povedal lastnik podjetja Duino Scavi srl Ervin Leghissa. V treh sestrskih podjetjih je v službi petnajst ljudi, ki so po Leg-hissovih besedah med seboj zelo pove- zani, zato je dogodek vse skupaj toliko bolj pretresel. V tridesetih letih se v kamnolomu ni zgodilo nič hudega, je pristavil podjetnik. Vzroke nesreče in morebitne odgovornosti preiskuje državno tožilstvo v Trstu v sodelovanju z nabrežinskimi ka-rabinjerji. Ugotoviti bodo morali, zakaj je skala padla z roba zgornjega dela kamnoloma v spodnji del, kjer sta bila delavca s kopačem. Pri zgornjem robu v tistem trenutku baje ni bilo nikogar. Žalostna vest je v Vipavsko dolino prišla kar pozno. Po informacijah, s ka- terimi so razpolagali na nabrežinskem poveljstvu karabinjerjev, pokojnikovi svojci včeraj sredi popoldneva še niso bili seznanjeni s tragičnim dogodkom, pa čeprav je od nesreče minilo že več ur. Karabinjerji niso vedeli povedati, ali so bili svojci morda dalj časa nedosegljivi. »Onstran meje za to nismo pristojni. Upam, da jih bodo kmalu obvestili,« je malo pred 17. uro pojasnil poveljnik Fabrizio Pino-ri, ki je čakal na povratno informacijo. Kmalu po nesreči so karabinjerji sporočili novico tudi generalnemu konzulatu Republike Slovenije v Trstu. (af) pokrajina - Avdicija o podjetju Diaco V kratkem bo znana usoda 104 zaposlenih Pino: Nekatera podjetja bodo predstavila ponudbe za najem podjetja Zaposleni v tržaškem farmacevtskem podjetju Diaco so včeraj malce zadihali. Stečajni upravitelj tržaškega podjetja Laboratori Diaco Biomedicali spa odvetnik Enrico Bran je namreč povedal, da je že nekaj podjetij pokazalo zanimanje za prevzem podjetja v najem. Že v prihodnjih dneh naj bi podjetja to »zanimanje« spremenila v uradno ponudbo v okviru ustreznega javnega razpisa. Kaže, da gre za podjetja tako iz Italije kot iz tujine. Ponudbe bodo vsaj zaenkrat zadevale samo najem: podjetje, ki bo prevzelo tovarno Diaco, bo tako lahko naknadno ocenilo, ali so pogoji za morebiten nakup podjetja Diaco. Podrobnosti je Bran orisal včeraj dopoldne na sedežu pokrajinske uprave na avdiciji, ki so jo sklicali načelniki svetniških skupin v pokrajinskem svetu skupaj s člani pristojne pokrajinske komisije. Pokrajinska uprava in pokrajinski svet namreč že dalj časa sledita problematiki, s katero se od samega začetka ukvarja pokrajinska odbornica za delo Adele Pino. Zato smo odbornico vprašali, kaj se obeta tržaškemu podjetju in 104 zaposlenim, ki so že od 4. oktobra brez de- la v dopolnilni blagajni (druga tovarna Diaco se nahaja v Potenzi in zaposluje približno 70 ljudi, vendar zanjo niso odprli stečajnega postopka). Kot nam je povedala odborni-ca Pino, bodo razpis s pogoji za prevzem Diaca v najem objavili v prihodnjih dneh. Med pogoji bo predstavitev poslovnega načrta in pripravljenost na naložbe. Namen pristojnega sodnika in Brana je vsekakor zaključiti čim prej postopek, ker bi se stranke podjetja Diaco drugače obrnile drugam. Prihodnost podjetja bo torej znana v kratkem, je poudarila od-bornica. Sicer ni rečeno, da bosta takoj začeli delovati obe proizvajalni liniji podjetja, ker bi lahko v prvi fazi delovala samo ena. Družba Laboratori Diaco Bio-medicali spa je naslednica podjetja Laboratori Don Baxter, ustanovljenega v 50. letih. Leta 1995 je ameriška multinacionalka Baxter prodala družbo, ki se je preimenovala v La-boratori Diaco Biomedicali spa in je v naslednjih letih proizvajala okrog 30 milijonov stekleničk ter tri milijone litrov tekočin za dializo na leto. A.G. cesta za bazovico - Zahteven popoldan za redarje in policijo Prometni zapleti Pri enem križišču trčila avto in motorno kolo, drugo »zamašil« pokvarjen tovornjak Skuter je obležal ob cesti, hujših posledic pa ni bilo kroma Včeraj popoldne je bilo na Cesti za Bazovico kar naporno, tako za voznike kot za tržaške mestne redarje in policijo. Najprej je prišlo do trčenja v križišču z Reško cesto, kmalu zatem pa se je sredi glavnega križišča z nekdanjo Trbiško cesto (nad Lonjerjem) pokvaril večji tovornjak s priklopnikom. Nastale so vrste, ki so dosegle Bazovico in območje nad Sv. Ivanom. Do prometne nesreče je prišlo okrog 16.30. Avtomobil renault s koprsko registrsko tablico je z Reške ceste, iz smeri Boršta, pripeljal na Cesto za Bazovico. Tam je av-tomobilist izsilil prednost skuterju yamaha majesty 400 iz Vidma. Skuter je zaneslo na drugo stran ceste v prometni znak, za voznika pa ni bilo večjih posledic. Mestni redarji so začasno vzpostavili izmenično enosmerno vožnjo in urejali zgoščen promet. Ko pa so te težave odpravili, se je nekaj deset metrov nižje, v glavnem križišču nad Lonjer-jem, pokvaril tovornjak s priklopnikom. Tovorno vozilo je močno oviralo promet na obeh vzporednih cestah (Cesti za Bazovico in nekdanji Trbiški cesti), naposled pa je le odpeljalo dalje in sprostilo križišče. (af) Laureni: Za onesnaževanje odgovorna železarna Onesnaževanje v mestnih četrtih blizu industrijske cone je hudo, zanj pa je nedvomno odgovorna škedenjska železarna. To je poudaril včeraj občinski odbornik za okolje Umberto Laureni in dejal, da to dokazujejo naprave za merjenje zračnega onesnaževanja deželne agencije za okolje ARPA v Ul. Carpi-neto, v Ul. Svevo in v Ul. San Lorenzo in Selva. Občinska uprava mora zato čim prej sprejeti ukrepe, s katerimi se je treba zoperstaviti temu in drugim dejavnikom, ki so odgovorni za hudo onesnaževanje, je še povedal Laureni. Urnik popisnega urada v devinsko-nabrežinski občini Devinsko-nabrežinska občinska uprava je sporočila, da bo urad za splošni popis prebivalstva od ponedeljka, 28. novembra, odprt za javnost od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. ure do 17.30. Na šoli Sissa zasedanje o znanstvenem novinarstvu Na sedežu Mednarodne visoke šole za višje študije Sissa v prostorih bivše bolnišnice Santorio pri Obelisku bo danes dopoldne zasedanje o novinarstvu in pripovedanju zgodb o znanosti v dobi digitalne tehnologije. Na workshopu Science journalism and digital storytelling bodo od 9.30 do 13. ure govorili številni strokovnjaki, kot so Nicola Bruno, Richard Holliman, Jenny Molloy, Maximilian Schäfer, Alice Bell in Nico Pitrelli. 8 Sreda, 23. novembra 2011 TRST / gospodarstvo - Presenetljiv podatek iz socialne bilance tržaške občine Repentabor »najbolj podjetna« ■ V« š V VI • ■ •• • obema v tržaški pokrajini Ima največ podjetij na vsakih 100 prebivalcev (11,78) - Sledi mu Zgonik, Trst šele četrti Repentabrska občina je »najbolj podjetna« občina v tržaški pokrajini. Vsaj v povprečju na število prebivalcev. Na njenem občinskem ozemlju deluje 105 podjetij, to je povprečno 11,78 vsakih sto prebivalcev. Zanimiv podatek je zabeležen v poročilu o socialni bilanci tržaške občine. V njem je govor tudi o podjetništvu in o tako imenovani »podjetniški gostoti«, to je o gostoti podjetij v posameznih občinah tržaške pokrajine konec leta 2009. Po številu podjetniških dejavnostih je daleč na prvem mestu tržaška občina, saj jih premore kar 12.900. Povprečje podjetniških dejavnosti na prebivalca pa je precej nižje od repentabrskega: na vsakih 100 prebivalcev tržaške občine »odpade« 6,18 podjetja. To je skoraj enkrat manj od povprečja repentabrske občine. Mirko Sardoč kroma zadovoljen, po kratkotrajnem premisleku pa je verjetno ugotovil, kaj je bilo odločilno za prvo mesto: Fernetiči. »V tovornem terminalu na Fer-netičih deluje gotovo kakih 50 odstotkov zabeleženih podjetniških dejavnosti. Preostala polovica pa naj bi zaob-jela številne kamnolome, obdelovalce kamna, kmetijske dejavnosti, kmečke turizme, restavracije in gostilne,« je pojasnil. Podatek iz socialne bilance tržaške občine po njegovem mnenju vsekakor dokazuje, da »je občina dejavna in da so naši ljudje dejavni, podjetni.« Pisani je izpostavil še eno zelo pomembno značilnost domačega gospodarstva: »Mnogo naših mladih ljudi se odloča za lastno, samostojno dejavnost, od elektrikarja do obdelovalca železa in drugih panog. Pomeni, da je mlada generacija naših občanov gospodarsko zelo živahna,« je ocenil re-pentabrski župan Marko Pisani. Tudi »drugouvrščeni«, zgoniški župan Mirko Sardoč, je pozitivno ocenil podatek o podjetništvu v občini. »To je pomemben pokazatelj uravnovešenega razvoja prostora. Pomeni, da občina ni zgolj nekakšno prenočišče ljudi, ki so zaposleni drugod, temveč nudi tudi dobre usluge za podjetniške dejavnosti.« Sardoč je v tej zvezi izrecno omenil uveljavitev obrtniških in komercialnih dejavnosti, predvsem na območju obrtne cone na Rou-ni. »Obrtna cona je pravi biserček, je živi dokaz in rezultat dobrega sodelovanja med javno upravo in zasebniki, kar je bilo v prvi vrsti doseči v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem.« Tovorni terminal na Fernetičih kroma Marko Pisani kroma Po teh izračunih zaseda tržaška občina šele četrto mesto, saj sta na lestvici »podjetniške gostote« boje uvrščeni zgoniška in dolinska občina. V občini Zgonik deluje 178 podjetij ali 8,47 vsakih 100 prebivalcev, v občini Dolina 483 (ali 8,12 vsakih sto občanov). Repentabrski župan Marko Pisani je bil nad primatom njegove občine sprva dokaj presenečen. Seveda je bil Gostota podjetij v občinah tržaške pokrajine v letu 2009 Občina Št. Gostota podjetij* Repentabor 105 11,78 Zgonik 178 8,47 Dolina 483 8,12 Trst 12.900 6,18 Devin-Nabrežina 502 5,79 Milje 677 5,05 *(na vsakih 100 prebivalcev) Obrtna podjetja registrirana v Trstu leta 2009 Dejavnost Število Odstotek Kmetijstvo, lov in pašništvo 36 0,79 % Manufaktura 919 20,16 % Elektrika, plin, voda 1 0,02 % Gradbeništvo 2001 43,89 % Trgovina na debelo in drobno 366 8,03 % Hoteli in restavracije 3 0,07 % Prevozi, skladišča, komunikacije 464 10,18 % Nepremičnine, najemi, informatika 242 5,31 % Šolstvo 7 0,15 % Zdravstvo in socialne službe 2 0,04 % Druge javne, socialne in zasebne službe 518 11,36 % Skupno 4.559 100,00% Sardoč je izpostavil tudi pomen lege teh podjetniških dejavnosti: »Nahajamo se ob glavnih prometnicah, avtocesti in železnici, kar smo znali doslej dobro izkoristiti.« Spomnil pa je tudi na urbanistične dokumente, ki so omogočili ta razcvet: »Prostorski načrt je usmeril in ponudil možnost uveljavitve gospodarskih dejavnosti. Tudi v prihodnosti se bo treba zato še naprej truditi za prilagajanje normative, da bo slednja v koraku s časom in da bo nudila možnost razvoja. Pri tem bo pomembna prožnost, predvsem kar se tiče zaposlitvenih možnosti. Le tako bo to območje ostalo gospodarsko in posledično tudi družbeno živo,« je poudaril zgoniški župan Mirko Sardoč. V socialni bilanci je objavljen tudi seznam obrtniških dejavnosti v tržaški občini. Na občinskem ozemlju deluje 4.559 obrtnih podjetij. Naj- občina trst - Didaktična služba Mestni muzeji čakajo na učence in dijake Arheologija, zgodovina, zgodovina umetnosti, zgodovina Trsta, glasba, gledališče in neevropske civilizacije: to so področja, s katerimi se bodo seznanjali mladi učenci in dijaki, ki bodo obiskali mestne zgodovinske in umetnostne muzeje v sklopu ponudbe didaktične službe Občine Trst v šolskem letu 2011/2012. Pobudo so včeraj opoldne v prostorih gledališkega muzeja Carlo Schmidl v palači Gopčevič predstavili občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani, ravnatelj zgodovinskih in umetnosntih muzejev Adriano Dugulin in koordinator didaktične službe Stefano Bianchi, ki so med drugim poudarili, kako ta služba deluje že 25 let, v tem obdobju pa se je razvijala in širila ter krepila vez med muzeji in šolami. Tako so v zadnjem šolskem letu 2010/2011 zabeležili kar 40.000 obiskov: 20.000 učencev in dijakov je namreč obiskalo razne muzeje, ravno toliko pa je v aprilu in maju obiskalo Rižarno. V letošnjem šolskem letu bodo šole lahko obiskale mestni zgodovinski in umetnostni muzej, grad sv. Justa, gledali- ški muzej Schmidl, muzeja Sartorio in Mor-purgo, muzej Risorgimenta, vojni muzej De Henriquez (obisk slednjega bo omejen zaradi preurejanja prostorov), Rižarno in dokumentacijski center pri bazovskem šoh-tu, muzej krajevne zgodovine ter orientalski, železničarski in poštni muzej. Učence oz. dijake bodo spremljali izvedenci, ki bodo pozorni na raven pripravljenosti in starost mladih obiskovalcev, poleg tega se bodo pri svojih izvajanjih povezali tudi s prazgodovino in antično zgodovino. Tudi letos bo mogoče le z enim telefonskim klicem najaviti obisk v različnih muzejih in se dogovoriti za vodenje z različnimi operaterji. Prijave sprejemajo na telefonski številki 040-6754480 ob ponedeljkih med 9. in 13. uro ter ob sredah med 13. in 17. uro (razen če na tista dneva pade kak praznik). Posredovati bo treba podatke šole, razreda, število učencev, ime učitelja spremljevalca, telefonsko številko in naslov, vse to na naslov elektronske pošte serviziodidattico@comune.trieste.it. Prav tako bo na voljo številka faksa 0406754727, vstopnina pa znaša 2,70 evra. več, skoraj polovico, jih je v gradbenem sektorju (2.001 ali dobrih 43 odstotkov), sledijo manufakturne dejavnosti (919 ali 20 odstotkov) in obrtne dejavnosti na področju sociale in drugih javnih služb (518 ali 11 odstotkov). Kmetijskih dejavnosti, lova in pašništva je za manj kot en odstotek, kar jasno kaže, kako je ta sektor v tržaški občini zapostavljen. Marjan Kemperle Posinovi Pigotto Pokrajinski odbor za tržaški Unicef prireja tudi letos v predbožičnem času priljubljeno tradicionalno pobudo Posinovi pigotto oziroma solidarnostno punčko iz cunj, ki jih izdelujejo prostovoljke odbora, otroci v šolah, starejši občani v dnevnih centrih in gospe doma starejših iz Milj. V zadnjih osmih letih je pobuda rešila 800.000 otrok v državah v razvoju. Pi-gotta je prava igrača in simbol Uni-cefove svetovne kampanije za cepljenje otrok, ki živijo v revščini in kriznih razmerah, kot so vojne, lakota ali naravne nesreče. Najlepše Pigotte bodo na ogled od danes do petka od 10. do 19. ure v prostorih ARAC v Ljudskem vrtu. Vsak pa bo lahko v prostorih Unicefa v Ul. Coroneo 15 in pri božičnih stojnicah v trgovskih centrih Coin in Torri d'Europa posinovil punčko s prispevkom 20 evrov. Bonaverijeva »poezija« V dvorani centra za prostovoljno delo v Ul. San Francesco 2 (2. nadstr.) bodo predstavili CD bolonjskega kan-tavtorja Germana Bonaverija. O njem bodo spregovorili Davide Casali, Giuseppe Signorelli in Edi Kanzian. vzpi- anpi Včlanjevanje in obletnica 2. tržaškega procesa Moti se, kdor meni, da je Vse-državno združenje partizanov Italije le nekaj, kar je vezano na preteklost, pa naj gre že za tako pomembno preteklost, kakršna je bila tista, v kateri se je v ognju vrednot odporniškega in narodnoosvobodilnega gibanja kalilo jeklo svobode in demokracije. Združenje je predvsem izziv današnjemu času in vsem težnjam in poskusom, da bi jeklo prepustili rjavenju, da bi izvotlili družbene pridobitve ter ohromili voljo po oblikovanju bolj dostojanstvenih in pravičnejših življenjskih pogojev za današnjega in jutrišnjega človeka. Ta izziv se zrcali tudi v nedeljski vsedržavni pobudi mladih članov združenja VZPI-ANPI, ki so ob t.i. dnevu včlanjevanja seznanjali ljudi na glavnih trgih večjih in manjših italijanskih mest z dejavnostjo in cilji združenja ter seveda včlanjevali v organizacijo nove, zlasti mlajše ljudi. Antifašizem, odporništvo in ustava so glavni temelji demokracije in okrog njih mora zrasti novo zaupanje mlajših rodov in predvsem nova, odgovornejša zavest ter družbena angažiranost. Kampanja je uspešno potekala tudi na Tržaškem, kjer se je prav tako kot drugod po državi izkazalo, da je med mladimi v teh časih hude gospodarske krize in brezposelnosti ter hkrati moralne krize in krize vrednot vse več zanimanja za vrednote odporništva, ki jih razglaša partizanska organizacija. To utrjuje tudi željo mladih, da bi prispevali k izboljšanju družbe in utrjevanju demokracije. O pobudi sami ter o potrebi po utrjevanju organizacije kot pomembnega družbenopolitičnega (čeprav ne strankarskega) dejavnika je tekla beseda tudi na razširjeni seji tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, ki je potekala v petek, 18. novembra, v Prosvetnem domu na Opčinah. Pokrajinska predsednica Stanka Hrovatin je ob analizi sedanjega emergenčnega gospodarskega in političnega položaja v državi in v svetu naglasila potrebo po budnem spremljanju dogajanja in tvorni angažiranosti zdravih demokratičnih sil, ki se morajo okrepiti in v tem je tudi smisel kampanje včlanjevanja v VZPI-ANPI, ki predstavlja s svojim programom pravo vest družbe. V podrobnostih je nato evidentirala sončne in senčne strani v delovanju pokrajinskega združenja v zadnjem obdobju. Med sončne gre prišteti prav občuten porast vpisanih, predvsem mladih. Med senčnimi pa je omenila okostenelost mnogih sekcij, ki so še vedno preveč zaprte v lokalne okvire. Posebna točka je bila namenjena bližajoči se 70. obletnici drugega tržaškega procesa in usmrtitvi Tomažiča in tovarišev ter s tem v zvezi še vedno odprtemu vprašanju primerne spomeniške ureditve openskega strelišča. Pokrajinski odbor je v tem pogledu naredil tudi v zadnjem razdobju veliko korakov in po njegovi zaslugi je pred kratkim romalo v Rim, k predsedniku Napolitanu in drugim oblastem, pismo samega vse-državnega predsednika VZPI-AN-PI Smuraglie, v katerem ugotavlja, da je za neko demokratično državo nedopustno, da dovoljuje strelske dejavnosti v kraju, kjer so se izvršili zločini proti človeštvu, ter da sploh omejuje dostop do njega. »To je,« je zapisal, »kakor če bi v Ausch-witzu potekale športne in atletske dejavnosti, ki bi teptale in žalile spomin na holokavst.« (du.ka.) / TRST Sreda, 23. novembra 2011 9 križ - Prijeten »literarno-zgodovinski« sprehod Mimo glavnih postojank Košutovega življenja SKD Vesna je tako počastilo sovaščana Miroslava Košuto Leto, ki se izteka, je bilo za pesnika Miroslava Košuto posebno intenzivno, saj so si po prejetju Prešernove nagrade vrstila številna vabila na literarne večere, proslave in razna srečanja. Za izvirno in doživeto pobudo so poskrbeli tudi pri Slovenskem kulturnem društvu Vesna, saj so Košuto povabili na sprehod po rojstnem Križu. ssg - Super klasični, mega abonma in izven Filmska glasba Simfoničnega orkestra RTV Slovenije V sodelovanju z Glasbeno matico - V Kulturnem domu jutri ob 20.30 V Kulturnem domu se bo abonmajska sezona Slovenskega stalnega gledališča nadaljevala jutri z epskimi, prikupnimi toni znanih filmskih kulis, ki sestavljajo koncertni projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Večer, ki je nastal v sodelovanju z Glasbeno matico, bo predstavljal teme iz že legendarnih in novejših, izjemno uspešnih filmov in bo vabil k spoznanju avtorjev izvirne filmske glasbe kot tudi skladb iz klasične koncertne literature, ki so zaznamovale atmosfere znanih filmov. V ta sklop spadajo na primer odlomki iz baletov, oper in komorne glasbe Hačaturjana, Wagnerja, Debussyja, Mascagnija, Masseneta in Čajkov-skega, ki jih povezujemo s filmi Ledena doba Carlosa Sandalhe, Apo-kalipsa danes in Boter Francisa Forda Coppole, Oceanovih 11 Stevena Sonderbergha, Titanik Jamesa Ca-merona in Črni labod Darrena Aro-nofskega. Drugi del koncerta obsega skladbe, ki izvirno spadajo v specifično zvrst filmske glasbe. Orke-straši slovenske radiotelevizije bodo zaigrali suite iz glasbenih kulis filmov Jurski Park Stevena Spielberga, Gladiator Ridleya Scotta, Harry Potter Chrisa Columbusa in Pirati s Karibov Gore Verbinskega. Tako zgodbe o oživelih dinozavrih kot o čarovniški šoli popularnega mladinskega romana je z glasbo opremil eden najvidnejših in najplodnejših ameriških skladateljev John Towner Williams, oskarjev nagrajenec za glasbo v filmu Star Wars. Epsko starorimsko tragedijo gladiatorja pa je napisal vodja glasbenega oddelka studia Dreamworks Hans Florian Zimmer, ki med mnogimi nagradami šteje tudi oskar ravno za to filmsko glasbo. Zimmer je povabil v Hollywood Klausa Badel-ta, ki je zaslovel z učinkovito glasbo za film iz serije Pirati s Karibov - Prekletstvo črnega bisera. Orkester bo vodil južnoafriški dirigent David de Villiers, ki je za ta koncert ponovno prevzel taktirko orkestra, katerega je bil šef - dirigent do leta 2006. Simfonični orkester RTV Slovenije je bil ustanovljen leta 1955 in je v svoji več kot polsto-letni zgodovini zapustil globoko sled v slovenskem glasbenem življenju. Izvaja obsežen in raznovrsten repertoar, od baročne do moderne simfonične glasbe, oper, oratorijev in kantat, scenske in filmske glasbe, zlasti s poudarkom na ustvarjalnosti domačih skladateljev. Posnel je skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb prejel številna, visoka priznanja. V zadnjem času ga je širše občinstvo spoznalo v okviru t. i. projektov »crossover« - v povezavi klasične glasbe z drugimi glasbenimi zvrstmi. Magični, pustolovski, sanjavi, epski vtisi bodo spremljali izvedbe četrtkovega koncerta, ki spada v super klasični in mega abonma. Vstopnice so na voljo v predprodaji pri blagajni gledališča vsak delavnik od 10. do 15. ure in od 17. do 20.ure, na dan koncerta pa do začetka ob 20.30. Pesnik Miroslav Košuta v družbi mladih in najmlajših udeležencev nedeljskega sprehoda kroma Nedeljsko sončno vreme je v vas privabilo tudi veliko gostov, ki so se v družbi Miroslava Košute sprehodili mimo glavnih postojank Košuto-vega življenja. Od rojstva v bližini današnje restavracije Lampara mimo »faruša« in šole: koliko spominov skrivajo šolski prostori, Košuta pa jih je pred šolskim poslopjem delil tudi s prisotnimi, med katerimi je bilo tudi nekaj nekdanjih sošolcev. Pri spomeniku padlim (Košuta je med drugim avtor zapisa na njem) se je pesnik spomnil fantov, ki niso preživeli vojne, a tudi gradnje spomenika, ki jo je doživljal kot trenutek sprave po tolikih sporih, ki so zaznamovali vaško življenje. Košutovo pripoved, ki jo je povezoval Mitja Tretjak, so dopolnili mali pevci pod vodstvom Ivane Sul-lini in zapeli tudi slavljenčevo pesmico Videl sem videl v priredbi Jane Drasič. Odborniki domačega društva pa so prebrali nekatere Košuto-ve pesmi in odlomke iz knjige Spomini Angela Katice; očetove spomine je v »skoraj družinski roman« spremenil sin Miroslav, odborniki pa so izbrali tiste odlomke, iz katerih je bilo bolj razvidno ravno njegovo gledanje na dogajanje v vasi. Prijeten kriški praznik se je nadaljeval z družabnostjo v kulturnem domu Alberta Sirka, kjer so lahko udeleženci, ob dišečih kostanjih še malo pokramljali z Miroslavom Košuto. pokrajina - Komisija za enake možnosti »Zelo smo nazadovali« Predsednica Mirta Čok o komisji in 25. novembru »V zadnjih dvajsetih letih smo zelo nazadovali. Ženske se v medijih pojavljajo predvsem kot predmeti poželenja, nasilje nad njimi narašča, v delovnem okolju ostajajo neenakopravne. Včasih se mi zdi, da smo spet na začetku feminizma ... « Zgodovinarka Mirta Čok je bila konec oktobra izvoljena za predsednico Pokrajinske komisije za enake možnosti med moškimi in ženskami. Na to mesto so jo izvolili kot predstavnico združenja Udi (Unione donne in Italia) in je baje prva predsednica tovrstnih komisij, ki ni izraz političnih strank, ampak tako imenovane civilne družbe. »Komisija je posvetovalno telo, v kateri so predstavnice vseh občin s Tržaškega in raznih ženskih organizacij ali društev. Njena naloga je, da preverja, ali se enake možnosti med moškimi in ženskami res izvajajo, zato pregleduje na primer razne zakone ali razpise, izreka mnenja, svetuje pokrajinskemu odboru in svetu. Poleg tega lahko podpre projekte drugih ustanov, ali sama organizira posamezne dogodke in dejavnosti, ki gredo v smer premošča-nja neenakosti.« Tako bo na primer ob mednarodnem dnevu za odpravo nasilja nad ženskami, ki ga obeležujemo 25. novembra. »Želja komisark je bila, da začnemo takoj vzpostavljati neposreden stik s teritorijem, zato se bomo v soboto s kombijem odpeljale v vse občine tržaške pokrajine. Prvo srečanje bo ob 9.15 za tržaškim županstvom, nato bomo šle v Sesljan, Zgonik, Repen, na Opčine in v Domjo. Pot bomo ob 15. uri zaključile v Miljah, kjer si bomo ogledale razstavo Voci nel silenzio. Razstava bo od četrtka do sobote na ogled na Trgu Marconi in v nakupovalnem središču Freetime: razstavljene bodo ženske figure naravne velikosti, na vsaki pa bo natisnjeno pričevanje ženske, žrtve nasilja.« Že v četrtek (ob 9.30) bo na Trgu Vittorio Veneto izredno zasedanje po- krajinskega sveta, na katerem bodo sodelovale tako predstavnice ženskih združenj kot centrov proti nasilju in policije. Med številnimi dogodki velja omeniti vsaj še nedeljski recital v mali dvorani gledališča Rossetti (ob 17. uri), kateremu bo sledilo predvajanje gledališke predstave Alice si meraviglia. Mirta Čok upa, da bo delovanje komisije za enake možnosti v prihodnje vsaj delno dvojezično (v njej med drugim sedi veliko Slovenk), predvsem pa bi rada, da bi bile ženske obveščene o številnih možnostih, ki jih Pokrajina nudi na primer na področju izobraževanja. »Rada bi tudi, da bi se slovenska društva bolj vključila v razne konzulte in komisije: zgrešeno se mi zdi, da niso zraven. Ena mojih prioritet pa je slediti strateškim principom Evropske unije: delati je treba na tem, da se ovrednoti žensko delo, izboljšati je treba njihove ekonomske pogoje, preprečiti, da nosečnost poslabša njihov delovni položaj. Ženskam moramo tudi omogočiti dostop do vodilnih pozicij, ne nazadnje zato, ker v ekonomijo uvajajo nove poglede.« Ambiciozni cilji, pristojnosti komisije pa so omejene. Tudi zato, ker je pokrajinska uprava predsednici odvzela mesečno povračilo stroškov (300€), sejnino komisark znižala s 50 na 30€ in omejila število letnih sej na največ 12. »Presenetilo me je, ko sem izvedela, da so tudi ženske podprle ta ukrep.« (pd) grljan - Znanstveni imaginarij Od nedelje na ogled osupljivo podvodno kraljestvo Znanstveni imaginarij v Grljanu bo v nedeljo odprl novo razstavo, ki bo v žarišče postavila osupljivo podvodno kraljestvo, ki se skriva v globinah sredozemskega morja, obiskovalci pa bodo lahko občudovali tudi tropske in ledeni-ške organizme. Več o novi razstavi, ki je od leta 1999 že 17. po vrsti, ki jo pripravlja Znanstveni imaginarij, so predstavniki te ustanove povedali na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je bila večkrat izpostavljena vzgojno-iz-obraževalna vloga grljanskega imaginarija. Predsednik Znanstvenega imaginarija Mario Bucher je pohvalil dejavnost ustanove, ki beleži stalno rast, kljub dejstvu, da so krčenju sredstev izpostavljeni tudi oni. Več o sami razstavi pa je povedal direktor ustanove Fabio Car-niello, ki je uvodoma dejal, da so novo multimedijsko razstavo realizirali v sodelovanju z Oddelkom za življenje in okolje politehnične Univerze v Marchah in združenjem WWF Italia - Miramarski naravni rezervat. Večina razstavljenega fotografskega gradiva prihaja iz znanstvenih arhivov različnih institucij, ki so del mednarodnega projekta Census of marine Life. Razstavo so organizatorji poimenovali Altromare - Una crociera sott'acqua, na njej pa bo mogoče občudovati organizme, ki so jih znanstveniki odkrili v temačnih globinah globoko pod arktičnim ledom, na ogled pa bo tudi tropska bioraznolikost. Skrivnosto življenje v globinah bo upodobljeno na treh ekranih velikega for- mata, posnetki pa bodo na ogled tudi na manjših ekranih. Celotno razstavo bo spremljala za to priložnost pripravljena glasbena kulisa, ki jo bodo obogatile didaskalije. "Podvodno križarjenje" bo obiskovalce popeljalo po različnih morjih našega planeta in razgrnilo raznoliki morski živelj. Razstava bo razdeljena v tri dele, v sklopu katerih bo mogoče spoznati sekcijo, ki bo predstavljala nenavadna bitja, drugi del razstave bo predstavljal tropsko bioraznolikost, le-deniški organizmi pa bodo predstavljeni v tretjem delu. Naša nova razstava bo ponudila izčrpen vpogled v morske ekosisteme, zanimiv pa je podatek, da je neodkritih še ogromno število organizmov, tudi v Sredozemlju, je včeraj razložil direktor Znanstvenega imaginarija Fabio Carniello, ki je izpostavil tudi njihovo vzgojno-izobraže-valno vlogo, v isti sapi pa se je obregnil ob stalno krčenje sredstev. V zadnjih treh letih smo mi prejeli za 40 odstotkov manj sredstev, je potarnal govornik, ki je to potezo označil za absurdno, saj njihovo dejavnost vsi hvalijo, a kljub temu ji ne posvečajo pozornosti, ki si jo ta ustanova dejansko zasluži. Novo multimedijsko razstavo bodo uradno odprli v nedeljo ob 10. uri, za širše občinstvo pa bo na ogled ob nedeljah do 27. maja prihodnje leto. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti tudi na spletni strani www.immagina-rioscientifico.it. (sč) 1 0 Sreda, 23. novembra 2011 TRST / DSI - Na tradicionalnem ponedeljkovem večeru Slovenski zgodovinski atlas -najpomembnejše delo po letu 1945 Atlas je izšel pri Novi reviji deset let po odločitvi, da se izpelje projekt Leta 1996, ko je založba Nova revija izdala Slovensko kroniko XX. Stoletja, je na konec priložila zemljevid cone A in B ter Svobodnega tržaškega ozemlja. Bralci so se pozitivno odzvali na zemljevide, zato so začeli razmišljati v tej smeri. Leta 2001 so se odločili za večji projekt in na knjižnih sejmih v tujini iskali vzorce. Šele nato so sestavili ekipo in se lotili dela s Slovenskim zgodovinskim atlasom. »Zadnja tri leta je bilo delo zelo intenzivno, po desetih letih pa je projekt pred nami,« je zbranemu občinstvu v Peterli-novi dvorani na tradicionalnem ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev predočil potek priprave in sodelovanja predstavnik založbe Nova revija Zalaznik. Prvi poskus slovenskega zgodovinskega atlasa sega v prvo povojno obdobje. Lotili so se ga begunci v Spittalu na Koroškem. Izšel je še dvakrat za potrebe slovenske emigrantske šole v Argentini. Dalje je Zalaznik predstavil glavne avtorje, ki so sodelovali pri tem projektu. Tomaž Nabergoj je prevzel prazgodovino in rimsko dobo, Miha Kosi je imel srednji vek, Boris Golec je bil zadolžen za dogodke do leta 1847, Aleš Gabrič pa od leta 1848 do danes. Prvi urednik zgodovinske- ga atlasa je bil Drago Bajt, lekturo pa je prevzela Alenka Božič. Tomaž Nabergoj je s projekcijo zemljevidov občinstvu nazorno prikazal, kaj vse zaobjema zgodovinski atlas. Sam se je ukvarjal z najstarejšim obdobjem zgodovine, ki se razprostira do zgodnjega srednjega veka ter zajema petino celotnega atlasa, kar kaže na obsežnost obravnavanega obdobja. Nabergoj je poleg vseh arheoloških najdb upošteval tudi sodobna najdišča: »Karte nudijo temeljna spoznanja po obdobjih in so dovolj pregledne za bralca, da jih skuša umestiti v širši zgodovinski pregled. To ni arheološki atlas, ampak lahko pove marsikaj o razporeditvi najdišč in naselbin. Izbor arheologije je zelo smiseln.« Dalje se je razgovoril o starejši železni dobi na našem ozemlju, kjer so živeli Etruščani in Veneti, ki kažejo na stike prazgodovinske skupnosti. Slovensko ozemlje med Panonijo in Balkanom je predstavljalo tranzitno lego: narodi so trgovali in potovali, potovalo je tudi »duhovno blago«. Atlas vsebuje osem poglavij, vsako je prikazano z uvodnim besedilom, ki pomaga ustvariti ustrezen zgodovinski kontekst. Dr. France Dolinar je prispeval določene karte posameznih Po desetih letih dela je Slovenski zgodovinski atlas na voljo bralcem kroma obdobij. Zemljevidi in meje so začrtane na podlagi urbarjev. V atlasu dobimo celo rodovnik celjskih grofov, Mateja Rihtaršič pa je narisala vse karte. Prvotno so jih načrtovali 120 do 150, končni atlas pa jih ima 243, na katerih je prikazana politična, gospodarska, cerkvena in kulturna preteklost slovenskega zgodovinskega ozemlja. Zajema bistvene dogodke, ki so se zgodili na Slovenskem v več kot dva tisoč letih. Aleš Gabrič je bil zadolžen za drugo polovico 19. in 20. stoletja. Če je za staro dobo premalo podatkov, je težava novejše dobe prav obratna. Tudi glede razvoja slovenske kulture je bilo nekaj težav, ker je večji del gradiva v nemškem jeziku: »Ze Prešeren je obiskoval nemško gledališče in je na začetku pisal v nemščini. Treba je bilo upoštevati tudi to.« Tako dobimo vsa poimenovanja najprej v slovenskem, potem pa še v tujem jeziku. Lektorica Alenka Božič je ob koncu opozorila tudi na dileme glede poimenovanja naslovov posameznih kart. Potrebovali so tri mesece samo za imensko kazalo. Večer v društvu DSI se je zaključil s stavkom zgodovinarja Staneta Grande: »To je monumentalno delo in najpomembnejša knjiga, ki je izšla po letu 1945 pri nas.« (met) SKLAD MITJA ČUK - Razstava Z lutkami v svet pravljic Delo gojencev VZS Mitja Čuk - Na ogled do 2.12. Z lesenimi deščicami, papirjem, padlim listjem in drugimi naravnimi materiali ter barvami je mogoče ustvariti zelo lepe kreacije. Vse to se zgodi, ko sta prisotni ustvarjalna žilica in volja, katerima ustvarjalci dodajo še svoja osebna čustva in razpoloženja ter pristnost in neposrednost: to je primer razstave Lutke nas spremljajo v svet pravljic, ki so jo odprli v petek v Bambičevi galeriji Sklada Mitja Čuk na Opčinah. Avtorji res prijetnih izdelkov, med katerimi prednjačijo prave lutke (na sliki KROMA) in slike, a tudi drugi papirnati in leseni izdelki, so gojenci Vzgojno-zaposlitvenega središča Mitja Čuk, ki so pod mentorstvom Ma-rise Dolce v ustvarjanje vložili res veliko truda in napora, ki pa je bil na koncu bogato poplačan. V Bambičevi galeriji je na ogled vrsta lepih pisanih lesenih lutk, poleg tega so razstavljene še slike, papirnati okraski in ročno izdelane voščilnice, katerim je treba dodati še jesensko listje, ki razstavi daje pečat tega letnega časa. Vendar lutke in slike niso same, ampak povezane s pravljičnimi zgodbami, pravzaprav so projekcija čustev, razpoloženja in do- mišljije gojencev, ki si s svojimi izdelki pomagajo na poti v svet pravljic, ki je zanje poseben svet želja, spominov in prijateljstev. Ta je prisoten tudi v besedilih, ki si jih obiskovalec lahko prebere med ogledom izdelkov: tako npr. izve, kaj dela lutka Birba, dalje se lahko seznani z zgodbo gobe, ki hodi po vijolični sliki, z resnično čudovito zgodbo Franci in Ludovice, jesenskim padanjem listja, prijatelju Ghizi, zemlji in vulkanu, beli zimi in prihodu sv. Miklavža, majhno povestjo o Jezusu ter s pravljico Barvane Klape, ki so jih prispevali Robi, Patrizia, Adriano, Francesca, Patrik, Gabri in Roberto. Gojenci pa niso le ustvarili svojih lutk, ampak so jim na petkovem odprtju vdahnili tudi življenje in jih upravljali z nastopom, na katerem jih je na klaviature spremljala Martina Feri, medtem ko sta navzoče nagovorila predsednica Sklada Mitja Čuk Stanka Čuk in slikar Deziderij Švara, ki je sam ostal prijetno presenečen ob pogledu na izdelke. Razstava bo na ogled do 2. decembra vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. (iž) PROSVETNI DOM - Openska glasbena srečanja v Prosvetnem domu In Medias Brass Quintett Nastop petih madžarskih trobilcev - Odličen koncert se vpisuje med najbolj posrečena gostovanja In Medias Brass Quintett: pet madžarskih trobilcev je napolnilo dvorano openskega Prosvetnega doma z razkošjem zvenečih instrumentov ter razveselilo vse, ki so se udeležili drugega Glasbenega srečanja. Škoda za mnoge odsotne, kajti koncert je bil na visokem nivoju in se vpisuje med najbolj posrečena gostovanja. Trobentarja Richard Kresz in An-tal Endre Nagy, hornist Janos Benyus, pozavnist Robert Stürzenbaum ter tubist Jozsef Bazsinka so pokazali svoje vrline že v prvi skladbi, priredbi Vival-dijevega koncerta v d-molu za dve violini, ki ga je že Bach prepisal za orgle, David Baldwin pa odlično priredil za trobilni kvintet. Instrumenti so se prepletali v baročnem sijaju, odlična into-nacija je le še povečala harmonsko bogastvo, svojo virtuoznost pa so trobilci pokazali v zlitem muziciranju; rog in pozavna, nato obe trobenti, so lepo zapeli melodijo Siciliane, sicer pa je bila vsa izvedba prežeta z izrazitim občutkom, ki je združil ansambel v neoporečno glasbeno telo. Nekaj dvomov je vzbudila priredba Pavane Gabriela Faureja: res lahko trobila lepo podajo tudi melodije, ki so bolj primerne godalom in drugim instrumentom, toda kljub dobri izvedbi skladba ni pustila globljega vtisa. Mnogo bolj prepričljivo so zazveneli štirje Madžarski plesi Ferenca Farkasa: iz zbirke, ki obsega izbor plesov iz 17. stoletja, so mojstri podali slovesno In-trado in Choreo, se odlično razživeli v Madžarskem plesu in v sklepnem plesu Lazarja Apora. Tudi izbira znamenitega Cvetličnega dueta iz opere Lakme' Lea Delibesa ni bila najbolj primerna trobilni dimenziji: avtor priredbe Rez-so Ott je sicer lepo porazdelil vloge, toda partitura ni ovrednotila specifičnih značilnosti instrumentov. Z željo, da bi občinstvu nudili bolj znano in popularno glasbo, so madžarski mojstri v program vključili tudi Intermezzo iz Mascagnijeve opere Caval-leria rusticana: priredbo je pisal prvi trobentač ansambla Richard Kresz, ki je z žlahtnim zvokom svoje trobente večkrat izstopal. Pohvalo si zasluži vsak posameznik, posebnega občudovanja vreden pa je bil Jozsef Bazsinka, ki je dokazal, da je bas tuba lahko tudi zelo agilen instrument, s katerim si virtuoz lahko privošči vsakovrstne podvige. Program je sklenila skladba Ant-honyja Pluga, mojstra, ki zna odlično pisati za trobila: Štirje skeči so bili spisani nalašč za madžarske mojstre in so zelo lepo izkoristili njihove tehnične in muzikalne sposobnosti - živahni, rit- Trobentarja, hornist, pozavnist in tubist na odru Prosvetnega doma kroma mično nabit Allegro, duhovit Allegro vivace, kjer so instrumenti s sordinami brneli kot čebelnjak, resnobni Andante in sinkopirani Allegro so sprožili val občudovanja in navdušenja, ki sta še na- rasla med dodatkom: odlomek Polove-ških plesov iz Borodinove opere Knez Igor je res sijajno zaokrožil nastop vrhunskih trobilcev. Katja Kralj Tržaški bienale se v nedeljo zaključuje V nedeljo se bo zastor slovesno spustil nad tržaškim razpršenim biena-lom v skladišču 26 starega pristanišča. Ob slikah, inštalacijah, skulp-turah umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine (med njimi sta kot znano tudi Klavdij Palčič in Franco Vecchiet), je bila velika pozornost posvečena ustvarjalcem iz držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo. Veliko razstavo sodobne umetnosti so odprli julija letos in doslej si jo je ogledalo nad 40 tisoč radovednežev in ljubiteljev umetnosti. Nedelja bo po napovedih organizatorjev praznična. Vstop bo prost, tako kot bodo brezplačni avtobusi, ki bodo s Trga Santos obiskovalce popeljali v staro pristanišče. Ob 12. uri bodo iz skladišča na dvorišče slovesno prenesli umetnino Patatrac Giordana Floreanciga, ob 13. uri pa je predviden »rebekin« ali družabnost pod lopo pred skladiščem. Ob 14. uri bo poskrbljeno za vodeni, glasbeni sprehod (ob flavti Stefana Casaccie, klavičembala Manuela Tomadina in sopranistke Marianne Prizzon), ob 16. uri pa v salonu v tretjem nadstropju skladišča dražba nekaterih razstavljenih del. Sledil bo nastop godbe Berimbao, ki bo spremljala umetnostnega kritika Vittoria Sgarbija, ki bo sežgal umetnino Patatrac. / TRST Sreda, 23. novembra 2011 1 1 Včeraj danes Danes, SREDA, 23. novembra 2011 KLEMEN Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28 -Dolžina dneva 9.14 - Luna vzide ob 4.55 in zatone ob 15.58 Jutri, ČETRTEK, 24. novembra 2011 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1020 mb raste, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro za-hodnik, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 14,6 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 26. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 625264), Ul. Belpoggio 4 (040 306283), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638854). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino Loterija 22. novembra 2011 Bari 11 42 63 23 38 Cagliari 37 54 31 3 75 Firence 42 6 17 43 10 Genova 81 5 63 88 29 Milan 77 56 11 59 16 Neapelj 39 31 24 66 76 Palermo 19 89 81 39 17 Rim 79 3 64 55 51 Turin 43 49 60 46 76 Benetke 49 76 65 53 36 Nazionale 60 16 14 72 19 Super Enalotto Št. 140 11 16 17 25 61 72 jolly 18 Nagradni sklad 2.500.772,24 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 35.326.533,61 € I dobitnik s 5+1 točkami 500.154,45 € II dobitnikov s 5 točkami 34.101,44 € 1.494 dobitnikov s 4 točkami 251,08€ 55.250 dobitnikov s 3 točkami 13,57€ Superstar 48 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 25.108,00 € 248 dobitnikov s 3 točkami 1.357,00 € 3.383 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.387 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 43.177 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € - Breaking dawn«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scialla«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anche se e amore non si vede«. FELLINI - 16.45 »Le avventure di Tintin«; 18.25, 20.20, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.45 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00, 22.15 »La kryptonyte nella borsa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anonymous«; 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 19.30 »Jane Eyre«; 17.30 »Morilska elita«; 17.20, 21.50 »Oropaj bogataša«; 16.00, 18.30, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.50 »Stanje šoka«; 21.40 »Stvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.55 »Winx club 3D (sinhro.)«; 16.30 »Footloose«; 16.10, 18.30, 20.50 »Oropaj bogataša«; 16.20 »Tin Tin 3D«; 16.35, 18.55, 21.20 »Trgovci s časom«; 18.50, 21.10 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«; 19.00 »Le kako ji to uspe?«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anche se e amore non soi vede«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »One day«; Dvorana 3: 22.15 »Immortals 3D«; 18.30 »Immortals«; Dvorana 4: 16.45, 20.30 »Il Re Leone 3D«; 17.15, 19.15, 21.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; Dvorana 2: 22.00 »Im-mortals (dig.)«; 17.45, 20.00 »One day«; Dvorana 3: 17.00 »Il Re Leone 3D (dig.)«; 17.30 »Lezioni di cioccolato 2«; Dvorana 4: 15.40, 22.00 »I soliti idioti«; 17.40, 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Scialla!«. ¿j Čestitke AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 17.55 »Disney's - Il Re Leone 3D«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; 16.30, 20.00, 22.15 »Im-mortals 3D«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.15, 21.00, 22.00 »The Twilight saga JAKOB je prišel na svet, naj mu bodo rojenice naklonjene neskončnih let. Povečani družini Petaros iskreno čestitamo in želimo samo najboljše vsi na Občini Zgonik. SI Šolske vesti DIZ J. STEFAN sporoča, da bo v ponedeljek, 28. novembra, roditeljski sestanek. Od 17. 00 do 18.30 bodo staršem predavali predstavniki poštne policije o nevarnostih uporabe interneta, nato bodo individualne govorilne ure. S Izleti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira v nedeljo, 27. novembra, ogled knjižnega sejma v Ljubljani. Na razpolago je še nekaj prostih mest za avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije tel. št. 340-1434351 (Helena). Pohitite! KRUT obvešča, da je za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan na razpolago še 5 mest. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. □ Obvestila JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Libur-nija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 347-6849308, Milivoju tel. 349-5289593 in Sergiju tel. 3489007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040212289, info@skladmc.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Svet slovenskih organizacij iskreno čestita dr. Aldu Stefančiču ob prejemu papeškega odlikovanja viteza reda sv. Silvestra Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. JUS MEDJEVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi še danes, 23. novembra. Obrazce dobite v vaški gostilni in v osmici. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm obvešča, da poteka tečaj več-kodnih besedil, ki ga vodi dr. Sonja Starc z Univerze na Primorskem. Naslednje srečanje bo danes, 23. novembra, od 16. do 18. ure v Narodnem domu (Ul. Fil-zi). Za morebitna pojasnila tel. 3496141774 (Neva). AŠD SOKOL vabi na predavanje »Prehrana in šport«, ki bo v četrtek, 24. novembra, ob 20.15 v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini. Predavala bo priznana zdravnica dr. Irena Tavčar. Vabljeni vsi mladi športniki in njihovi starši. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 24. novembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice« v četrtek, 24. novembra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. Pravljica: »Lahko noč, prijatelj!«, avtorica Urša Krempl. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi na potopisno predavanje s projekcijo fotografij »Prostovoljno potepanje po Indiji«, ki bo v Miljah, v petek, 25. novembra, ob 20.30 v dvorani združenja ACLI (ul. Frausin 9). Predavala bo Petra Stipanič. MARTIN STREL V petek, 25. novembra, se bo ob 19. uri predstavil v salonu umetnosti v gostišču Ambasador v Lokvi svetovno znani plavalec rek, ultra-maratonec Martin Strel, ki je bil s svojimi dosežki večkrat zapisan v Guinesovi knjigi rekordov. Pripovedoval bo o svojih razburljivih podvigih pri premagovanju največjih rek na svetu, tudi Ama-zonke. O njem je napisana knjiga in posnet film. Pridružila se mu bo priznana in priljubljena slovenska glasbenica Tinkara Kovač. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden v petek, 25. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. PRAZNOVANJE SV. ANDREJA v Treb-čah: devetdnevnica od 22. do 30. novembra. Med tednom sv. maše ob 18.00 s priložnostnim razmišljanjem in molitveno uro. Petek, 25. novembra, po maši nastop skupine Uopenska mula-rija, sobota, 26., ob 20.30 nastop godbe Viktor Parma; nedelja, 27., ob 10.00 poje Openski moški pevski zbor; sreda, 30,0, ob 18. slovesna maša z ljudskim petjem. Vljudno vabljeni. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič in bodo potekale ob petkih (25. novembra, 2. in 9. decembra) od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prijave in informacije na tel. št. 366-3625523 ali iz-tok.spetic@tin.it. SKUPINA 85 IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev del »Il tempo dei con-fini« Franca Cecottija in »Un'epoca sen-za rispetto« Franca Pappucia. Ob prisotnosti avtorjev, bosta o delih spregovorila Patrizia Vascotto in Giancarlo Bertuzzi, predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, ki je deli izdal. Pobuda bo potekala v petek, 25. novembra, v Narodnem domu, ulica Filzi 14, s pričetkom ob 18. Uri. ŠC MELANIE KLEIN obvešča da bo v petek, 25. novembra, urad odprt od 11.00 do 13.00. 45-LETNIKI DOLINSKE OBČINE se bomo srečali na družabnosti v soboto, 26. Založba Mladika čestita MAR1JU MAVERJU ob prejetju Schwentneijeve nagrade za leto 2011 za pomemben prispevek slovenskemu založništvu. novembra, ob 20. uri, v gostilni na Pesku. Kdor se še ni prijavil naj pokliče tel. št.: 040-228606 (Nataša). JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 26. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Bri-ščikih (športni center Avalon). Obvezna rezervacija v tajništvu 040-299858, urnik: sreda, petek od 10. do 13. ure, sobota 16.00-18.00 (tel., fax ali info@yc-cupa.org ). KNJIGA TE IŠČE! SDD Jaka Štoka prireja v Kulturnem domu na Proseku Miklavžev knjižni sejem v soboto, 26. novembra (17.00-19.30) in v nedeljo, 27. novembra (16.00-19.00). V nedeljo bo ob 16.30 pravljična urica. SOCIALNO SKRBSTVO Socialno skrbstvo občin Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za otroke, ki obiskujejo osnovne šole, bivajoče v treh občinah, v soboto, 26. novembra, dve delavnici in sicer v Briščikih, št. 77 (Občina Zgonik), v prostorih KRD Doma Briščiki - Okrasne živalice, ter v Naselju Sv. Mavra, št. 124, v Sesljanu, od 15.00 do 18.00 - Okraski na steklu. Vstop prost. AŠD SK BRDINA Obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454. BIVŠI ČLANI AMATERSKEGA ODRA JAKA ŠTOKA se bomo dobili v nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri, v društveni gostilni na Kontovelu, za veselo družabnost ter na obujanje starih spominov. Tel. št.: 334-3539564 (Dario) ali 328018787 (Egon). DEKANIJSKI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV TRŽAŠKE ŠKOFIJE se bo zbral v nedeljo, 27. novembra, ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah za pregled opravljenega dela, razmislek in načrtovanje bodočih pobud. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča občanom, da bo urad za splošni popis prebivalstva od ponedeljka, 28. novembra, odprt za javnost s sledečim urnikom: ponedeljek 9.0012.00 in 15.00-17.30; torek 9.00-12.00; sreda 9.00-12.00 in 15.00-17.30; četrtek 9.00-12.00; petek 9.00-12.00. KD PRIMAVERA- POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči - zimski solsticij in mitologija«, ki bo v ponedeljek, 28. novembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psi-hoterapevtkinja dr. Lucija Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave pokličete tel. št. 347-4437922. 0 Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-letnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi na Večer s prof. Jožetom Pirjevcem in njegovo uspešnico »Tito in tovariši« danes, 23. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. ZDRUŽENJE STARŠEV O.S. S. GRUDEN in otroškega vrtca iz Šempolaja vabi na ogled igrice »Rdeča kapica v deželi branja«, produkcije Radijskega odra pod vodstvom Lučke Susič in Anke Peterlin, v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli Stanko Gruden v Šempolaju. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: V petek, 25. novembra, ob 20.30, v sklopu 40-letnice postavitve spomenika padlim na Opčinah predstavitev knjige »Metamorfosi etniche - I cambiamenti di popola-zione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria 1914-1975«. Prisoten bo avtor Piero Purini, knjigo bosta predstavila zgodovinar Aleksij Kalc in založnica Alessandra Kersevan. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic« do 2. decembra. Proseška ul. 131, Opčine. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letni-ci samostojnosti Slovenije, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Florenin. Sodelujejo člani ansambla SSG Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Milič, harmoni-karska spremljava Jari Jarc. S Poslovni oglasi PEKARNA-SLAŠČIČARNA MARC MADDALENA V BAZOVICI NUJNO IŠČE izkušeno prodajal ko/izkušenega prodajalca za delo part-time prib. 25 ur tedensko. 040-226147 (od 9.00 do 13.00). 0 Mali oglasi DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in bieniju višje šole. Informacije: 040208002. PO UGODNI CENI PRODAM dva kompletna okna 115x83 cm. Tel. št. 040225655, v večernih urah. PRODAJAM KAKE po 1,50 evrov na kg. Tel. št.: 320-1861260 (ob uri kosila). PRODAM kromatično harmoniko 102 basov pigini convertor 42/b. Klicati ob večernih urah tel. št.: 347-7953436. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM seat ibiza 1400, letnik 1999. Tel. št. 040-44631. PRODAM suha drva (bukova in hrastova); tel. 335-293409. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. V RICMANJIH oddamo v najem delno opremljeno hišo, 100 kv.m., s tremi sobami, kuhinjo, dnevno sobo, dvema kopalnicama in dvoriščem. Tel. št.: 3398767384 (v večernih urah). V SEŽANI ODDAJAMO V NAJEM takoj vseljivo dvosobno stanovanje, lepo opremljeno in v mirnem okolju. Tel. št. 346-9520796. [d Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! Prispevki V spomin na teto Vero darujeta Maja in Neva 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu in 50,00 evrov za Sklad Bubnič - Magajna. Ob 4. obletnici smrti Bogomila Zobca (Miljota) darujeta Anica in Adelka 50,00 evrov za združenje Amici del cuore. V spomin na drago Marčelo Beccari Bole darujejo prijateljice krožka Ob pletenju... 30,00 evrov za SKD Tabor. Ob smrti JOŽICE TOMŠIČ se žalovanju družine Svetina pridružuje družina Tomsich Giuseppe Drago Jožico prisrčno objamemo ob zadnjem slovesu. Hčerki Daši in vsem njenim izrekamo občuteno sožalje Dragica, Ramiro in Ana 12 Sreda, 23. novembra 2011 KULTURA / GLEDALIŠČE - Premiera Gledališča Koper in SNG Nova Gorica Obeta se nova uspešnica - Sljehrnik Iztok Mlakar zagotavlja, da Sljehrnik ni nov Duohtar pod mus! V Gledališču Koper le še odštevajo dneve do naslednje premiere letošnje tretje produkcije in sicer Sljehrnika Iztoka Mlakarja v režiji Vita Tauferja. Pravzaprav bo nova predstava doživela v enem tednu kar dve premieri: v četrtek, 24. novembra, v Novi Gorici in v petek, 25. novembra, v Kopru, kajti gre za koproduk-cijo dveh primorskih teatrov - koprskega in novogoriškega. Mlakarjev Sljehrnik je burkaška moraliteta o novodobnem slovenskem bogatašu (oziroma tajkunu), ki uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka smrt - brezsrčna izterjevalka, pred katero ni moč ubežati. »Izredno aktualen in briljanten tekst v verzih,« kot so ga na ponedeljkovem srečanju z novinarji opisali sami igralci, bo izzvenel v primorski govorici in ker ga bodo bogateli tudi Mla- karjevi songi, je morda upravičeno vprašanje, ali gre za nadgradnjo Duohtarja pod mus!. Čeprav so sestavine recepta za novo uspešnico, ki bi po avtorjevih besedah lahko zagotovo doživela podobno kot priljubljeni in večkrat nagrajeni Duohtar vsaj 200 ponovitev, zelo podobne, Mlakar zanika vsako povezavo ali nadgrajevanje. S Tauferjem sta si bila edina, da gre za drugačno besedilo z drugo dramsko strukturo in drugačnimi izhodišči. Pa tudi humor bi naj bil druge sorte: grenak in trpek. Še ena podobnost s prejšnjo komedijo bo seveda petje v živo ob spremljavi Mlakarju zvestega instrumentalnega tria, razlika (in morda tudi prijetna novost) pa ta, da bodo songe peli tudi ostali igralci. Zgodbo o sebičnem človeku brez kulture in posebne inteligence, skorajda ti- Produkcijo so predstavili v ponedeljek v koprskem gledališču f.mit pičen primer gledališkega lika commedie dell'arte, bi naj po napovedih direktorja SNG Nova Gorica Jožka Čuka predstavili ne samo na Primorskem, pač pa po celi Sloveniji. Po njegovem mnenju je namen koprodukcij namreč tudi ta, da se predstavam zagotovi čim več gostovanj. Sljehr-nik je po besedah direktorjev obeh gledališč velik in naporen projekt, ki zahteva, tako kot vsaka koprodukcija, velik organizacijski napor. Spada pa v kontekst sodelovanja med primorskimi gledališči, ki ga narekujeta tudi splošna finančna negotovost in kronično pomanjkanje sredstev. V Sljehrniku nastopajo: Iztok Mlakar, Marjuta Slamič, Rok Matek, Teja Gla-žar, Igor Štamulak, Ajda Toman, Radoš Bolčina in Ivo Barišič, gledalci pa si bodo predstavo lahko najprej ogledali v Kopru, februarja pa v Novi Gorici. (mit) Goran Vojnovič KNJIŽEVNOST - Jugoslavija, moja dežela Vojnovicev nov roman o boju med idealiziranim otroštvom in razkrivanjem preteklosti Vojnovicev prvenec Čefurji raus! je nedvomno književni fenomen brez primere v zadnjih desetih letih, pravi strokovni vodja Študentske založbe Aleš Šteger. Uspešnica je prevedena v več jezikov, prejela je nagrado kresnik za najboljši roman leta in doživela tudi gledališko uprizoritev. Pričakovanje drugega romana izpod peresa Gorana Vojnovica, ki je od izida prvenca postal prava zvezda, je bilo zato še toliko večje. Roman Jugoslavija, moja dežela je izšel pri zbirki Beletrina Študetske založbe. Avtor je zamisel za roman premleval že od leta 2008, ko je izšlo delo Čefurji raus!. Prvo poglavje je na papir (ali bolje - računalnik) prelil že takrat. Zaradi okvare računalnika se je ta različica izgubila, a nič zato. Januarja je spet zavihal rokave in ponovno začel z ubesedovanjem misli, ki so mu že nekaj let brodile po glavi. Vojnovic poudarja, da to ni avtobiografsko delo, toda osnovni vzgib za roman Jugoslavija, moja dežela, izhaja prav iz osebnih doživetij. Navdihnila ga je usoda fantov, s katerimi se je kot otrok družil na slovenski obali. Takrat ni vedel, da so bili to sinovi oficirjev JLA. Leta 1991 pa se je nenadoma vse spremenilo. Tudi za glavnega junaka romana predstavlja to leto pravi življenjski mejnik. S prekomando očeta Ne-deljka, oficirja JLA, se namreč Vladanovo otroštvo konča. Slabi dve desetletji pozneje Vladan v Google vtipka očetovo ime in z usodnim klikom na gumb »išči« odkrije drugo podobo človeka, ki je v njegovem otroštvu »tako dobro igral vlogo očeta« in za katerega je mislil, da je padel v vojni. Sam naslov romana, prenovitev znamenitega slogana »Slovenija, moja dežela« iz osemdesetih let, vsebuje kanček patetično domoljubnega pridiha, opozarja Jelka Ciglenečki. V njem se odpira boj med idealiziranim otroštvom in razkrivanjem preteklosti. Jugoslavija, moja kroma dežela je torej bildungsroman z nekoliko starejšim junakom od običajnega. Resna in boleča tematika je začinjena z značilnim Vojnovicevim jezikovnim slogom. Jezik je tisti, ki določa človeka, zato je Vojnovic mnenja, da bi se z izražanjem v strogo knjižnem jeziku izgubila marsikatera dimenzija nastopajočih oseb. Antropologinja Svetlana Slapšak je z veseljem pozdravila roman, saj se v zadnjih letih žal vse bolj uveljavlja tendenca, da se o vojnah v nekdanji Jugoslaviji ne govori več, ker niso dovolj »seksi tematika«. Vojnovic se z romanom Jugoslavija, moja dežela zoperstavlja trendu pozabe in opravičevanja zločinov brez odgovornosti spomina. Medgeneracijska obravnava vojn nedvomno predstavlja književno in kulturno provokacijo. Avtor pravi, da je ob ustvarjanju romana imel v mislih tudi današnjo mladino, ki noče poslušati o dogajanju v nekdanji Jugoslaviji. Želi si namreč, da bi mladi imeli možnost soočenja z dogodki iz ne toliko oddaljene preteklosti. Na vprašanje Aleša Štegra, ali je ob pisanju romana upošteval možnost filmske upodobitve, je Vojnovic odgovoril odklonilno, saj bi bilo za prenos na filmsko platno zgodbo treba preveč oklestiti, s tem pa bi izgubila širino, ki je za ta roman značilna. Ne nazadnje pa so tu še produkcijski problemi, se je namuznil Vojnovic ... (maj) STALNO GLEDALIŠČE FJK - Razprodani predstavi Lord of the Dance Michaela Flatleya v novi, ne povsem prepričljivi postavitvi Mojster irskega plesa je z ritmom hitrih nog očaral Trst s predstavo, ki ima njegov pečat in naslov, s katerim je znan po vsem svetu: Lord of the dance. Ansambel Michaela Flatleya bi moral gostovati na odru gledališča Rossetti samo za en večer, vstopnice pa so pošle že tri ure po začetku predprodaje, zato si je tržaško gledališče zagotovilo še dodaten termin, ki je bil ravno tako razprodan. Flatley je za svojo plesno zvrst pojem, vzor, umetnik, ki je ponesel osnove zelo značilne irske plesne folklore na svetovne odre in jim podaril razsežnost velikega špektakla. Zmogljivosti gledališkega odra seveda nekoliko omejujejo vizualno izraznost in tudi odsotnost zvezdnika, ki je v zadnjih letih prepustil predstavo članom svojega ansambla, nekoliko zmanjša učinek kariz-matične moči ustanovitelja. Predstava je nastala leta 1996 po njegovi zamisli, okrog njega in njegove bravuroznosti, zato so njeni najbolj posrečeni trenutki ravno solistične točke glavnega plesalca in skupinski plesi, ki jih on vodi, medtem ko ostale točke pogosto popuščajo na zanimivosti in komunikativnosti. Nebulozna dramaturgija, katere vezna nit je škratek-joker, je izgovor za zaporedje prizorov, ki predstavljajo ar- hetipski dvoboj med dobrim in zlom. Irska tradicija ima naravno afiniteto z epsko-pravljičnimi pokrajinami, ki med utemeljenimi izhodišči mita in vilinskimi okraski včasih nevarno zaidejo v kič, predstava pa noče okrepiti izven-plesnih povezav s folkloro, želi biti abstraktna in nekoliko sodobnejša v svojem prikazu, a se zaplete v pasti postavitve in njenih naivnih situacij. Vesoljski vojaki z maskami, ki so spominjale na Star Wars, barbike s pompozno umetnimi pričeskami, kaleidoskop večbarvnih luči in projekcij, fluo kostumi, osladni vrtiljak žensk-cvetic so namreč otežili koreografije, ki bi jih preprostejši okvir bolje vrednotil. Razen nekaterih povezav s klasičnim baletom je poseben čar poskočnih, hitrih korakov folklorna osnova koreografskih variacij, zato je ritmično »petje čevljev« najbolj prepoznavni element te zvrsti. Kljub nedvomnim sposobnostim vseh članov dobro koordiniranega ansambla, so moški prizori delovali najbolj učinkovito zaradi večje energije in moči ritmično-koreografske izvedbe, ki v eni od najbolj znanih točk postane edina glasbena spremljava. Glasbeniki na odru so stalnica Flatleyevih predstav, v katerih je navadno tudi sam nastopal kot flavitst; tokrat so posneto glasbeno ku- liso Ronana Hardimana dopolnjevale izvedbe violinistk Anne Hatfield in Juliette Primrose ter pevske točke Fione Wight, ki je ponudila nekaj precej standardnih izvedb posodobljenih priredb klasikov irske literature, kot sta Carrick-fergus in popularna I dreamt I dwelt iz opere Bohemian girl. Nasmejan glavni plesalec Bobby Hodges je pokazal svojo spretnost in je sporočilno, navdušeno nosil odgovornost nasledstva mojstra, ki je duša te predstave. Flatley se je rodil v Chicagu v irski družini; že od mladih nog je študiral ples in se uveljavil na svetovnih prvenstvih. Njegova virtuoznost je postala legendarna zaradi neverjetne hitrosti izvajanja in njegovo ime se je zapisalo tudi v Guin-nessovo knjigo rekordov. Dolgo let je sodeloval z znano irsko skupino Chieftains, nakar je doživel svoj prvi, svetovni uspeh s plesno predstavo Riverdance, od katere pa se je kmalu oddaljil zaradi nesoglasij s sodelavci in je nato ustvaril svoj najznamenitejši koreografski projekt, Lord of the Dance. Sledile so še druge, uspešne produkcije, rekordna predstava pa ostaja tista, ki si jo je do danes ogledalo okrog 50 milijonov ljudi v 40 državah in med temi tudi navdušena publika polne dvorane gledališča Rossetti. (ROP) TRST - Koncert 11. junija The Boss Prihaja rock legenda Bruce Springsteen Večdnevna šušljanja so bila včeraj potrjena: The boss - Bruce Springsteen načrtuje prihodnje leto novo evropsko turnejo. Po Milanu (stadion San Siro, 7. junija) in Firencah (stadion Franchi, 10. junija) se bo 62-letna rock legenda z zasedbo The E-Street Band ustavila tudi v Trstu, kjer bo nastopila na tržaškem stadionu Nereo Rocco 11. junija 2012. Rocker iz New Jerseya je v Milanu zadnjič nastopil pred štirimi leti, kjer je navdušil 60 tisoč poslušalcev. Sicer pa se je takratni koncert v spomin mnogih vtisnil tudi zaradi predolgega, 22-minutnega »glasbenega poslavljanja« z odra, ki naj bi motil javni red. V Italiji pa smo mu nazadnje prisluhnili 23. julija 2009 v Vidmu. Veliko zanimanje vlada tudi za sestav E-Street Banda, saj ga je zapustil saksofonist Clarence Clemons, zaradi smrti a tudi klaviaturist Danny Federici. Za tržaško etapo Springsteenove turneje, ki jo or-ganizra družba Barley Arts s pomočjo Azalee Promotion, si je zelo prizadeval med drugimi tržaški župan Roberto Co-solini, ki velja za zelo gorečega oboževalca Bossa. Koncert bo krati odličen uvod v poletno in turistično sezono. Tržaški (pa ne samo) oboževalci si bodo lahko od četrtka, 1. decembra, od 16. ure zagotovili karto za sanjski koncert, na katerem bo Springsteen predstavil svoje nove pesmi, ki bodo v albumu izšle v prihodnjih dneh. Zanjo bodo morali odšteti od 50 do 90 evrov (od tribune Furlan do centralne tribune Pasinati/Colaussi). WAK DAN IMA NOVO PODOBO. VbAr\ UM1N , _ Mnvak - grafični op< Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun St. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / SVET Sreda, 23. novembra 2011 541 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Od začetka leta pregledali 1.189 vozil in zasledili 620 kršitev Policija zaostrila nadzor nad tovornimi vozili Ustavijo jih ob vhodu na hitro cesto - Policistom na voljo nadzorna postaja družbe SDAG GORICA Avtomobil zbil peško V Ulici Fatebenefratelli v Gorici so včeraj povozili 69-letno peško. Ženska je zgodaj popoldne prečkala cesto ob glavnem izhodu iz parkirišča goriške bolnišnice, pri tem pa jo je zbil avtomobil znamke Suzuki wagon. Nesreča se je zgodila ob 13. uri. 46-let-na voznica M.L. se je peljala v smeri iz Trga Divisione Mantova proti gasilskemu poveljstvu, pred bolnišnico pa je sredi ceste nenadoma zagledala peško. Pritisnila je na zavore, kljub temu pa je v 69-letnico trčila z desnim delom avtomobila. Peška, ki ni bila na prehodu za pešce, je obležala na asfaltu, na pomoč pa je takoj prišla služba 118, ki je ranjeno žensko peljala na pregled v oddelek za prvo pomoč. Najprej so jo nameravali prepeljati s helikopterjem v tržaško bolnišnico na Katinari, v resnici pa poškodbe niso bile tako hude. 69-letnica, ki so jo so sprejeli na zdravljenje na oddelku za oživljanje, ni v življenjski nevarnosti. Preverjanje delovanja tovornjaka na potujoči postaji beneške motorizacije na goriškem tovornem postajališču bumbaca gorica - PM10 Danes brez pihalnikov Jutri prepoved za stara motorna kolesa V Gorici je koncentracija prašnih delcev PM10 že četrti dan zaporedoma presegla zakonsko dovoljeno mejno vrednost. Zato bodo danes stopile v veljavo prve omejitve, ki jih predvideva občinski akcijski načrt (piano di azione comunale - PAC), in sicer prepoved uporabe pihal-nikov za čiščenje cest. Merilna naprava okoljske agencije ARPA v Gorici je v ponedeljek zabeležila 54 mikrogramov prašnih delcev na kubični meter zraku, ločni-ška naprava pa 62 mikrogramov. Mejna vrednost 50 mikrogramov je bila prvič presežena v petek, ko je naprava deželne agencije ARPA v Ulici Duca DAosta izmerila 57 mikrogramov prašnih delcev v kubičnem metru zraka, v soboto 60, v nedeljo pa ponovno 57. Danes bo torej prepovedana raba pihalnikov, če se vreme ne bo poslabšalo pa bo od jutri dalje prepovedana vožnja po mestnem središču za stara motorna kolesa euro 0. Ob tem temperatura v stanovanjih, javnih uradih, šolah, trgovinah in športnih objektih ne bo smela preseči 20 stopinj celzija, v industrijskih in obrtnih obratih pa 18 stopinj. V primeru, da se koncentracija onesnaženosti v zraku v prihodnjih dneh ne bo znižala, bodo postopoma stopili v veljavo ostrejši ukrepi (prepoved vožnje za dizelska vozila euro 0, za dvotaktne motorje euro 0, za avtomobile na bencin euro 0 in za avtomobile na dizelsko gorivo euro 1), vrhunec pa bi lahko bila (po devetih zaporednih dneh) uvedba izmeničnih tablic. V zadnjem letu je goriška prometna policija poostrila nadzor nad spoštovanjem mednarodnih predpisov na področju prevoza blaga. V primerjavi z letom 2010 se je letos število kontrol tovornjakov, ki so jih izvedli na Goriškem, povišalo za 40 odstotkov, v številnih primerih pa so pregledi pokazali na pomanjkljivosti in kršitve zakonodaje. Goriška prometna policija, je povedal njen poveljnik Gianluca Romiti, je samo v letošnjem letu na teritoriju pokrajine zabeležila 1.200 kršitev člena evropske uredbe 561/2006 za prevoz blaga po cesti, ki določa čas vožnje in počitka šoferjev tovornih vozil, mnogo pa je bilo tudi drugih kršitev, povezanih z vzdrževanjem in torej varnostjo kamionov ter vožnjo pod vplivom alkohola. »Kontrole so pomembne, saj lahko preprečijo prometne nesreče, kot je bila tragedija v Cessaltu (avgusta 2008 je v njen umrlo sedem ljudi, op.ur.), ob tem pa jih izvajamo tudi zato, da preprečimo nelojalno konkurenco. Prevozna podjetja Furlanije-Julijske krajine namreč močno občutijo konkurenco podjetij iz vzhodnih držav, npr. Slovenije in Hrvaške, nespoštovanje predpisov v zvezi s časom počitka šoferjev pa lahko dodatno vpliva na stroške prevozov,« je poudaril Romiti in izpostavil, da na tem področju goriška prometna policija tesno sodeluje z motorizacijo iz Benetk, ki razpolaga s sodobnimi potujočo postajo za pregledovanje tovornjakov. Le-to približno petkrat mesečno pripeljejo na tovorno postajališče družbe SDAG v Gorici, kjer pregledajo najmanj 30 vozil dnevno. Naprave, s katerimi je opremljena potujoča postaja, avtomatsko »preberejo« podatke iz tahografa, preverijo težo kamiona, delovanje zavor, priklopnik in sestavo izpušnih plinov. V okviru 43 skupnih kontrol so letos pregledali že 1.189 tovornjakov, v 299 primerih (25 %) pa so ugotovili, da šofer oz. podjetje niso spoštovali predpisov. Od začetka leta so zabeležili 620 prekrškov pravil mednarodnega transporta. Kamione, ki jih pregledujejo na tovornem postajališču, ustavijo sile javnega reda v bližini bivšega mejnega prehoda Vrtojba, tik pred vhodom na hitro cesto Vi-leš-Gorica. Od včeraj je prometnim policistom, ki te predhodne kontrole izvajajo in nato preusmerjajo tovornjake na postajališče, na voljo tudi mala nadzorna postaja, ki je v lasti družbe SDAG. Le-to je nekoč uporabljala finančna straža, od padca meje pa je bila neizkoriščena. Včeraj sta predsednik družbe SDAG Giorgio Mil-locco in Romiti podpisala sporazum, na podlagi katerega bo prometna policija lahko brezplačno uporabljala postajo. (Ale) ločnik Mladi tatiči kradli v šoli 14,15 in 18-letnik prijavljeni Ločniška šola bumbaca Kraja, prodaja ukradenega blaga, mazanje javnega poslopja in povzročitev škode. Vsa ta kazniva dejanja so zagrešili trije mladi Goričani, ki so jih v prejšnjih tednih prijeli in ovadili goriški karabinjerji. Preiskava se je začela 10. oktobra, ko je osebje večstopenjske šole Leopoldo Perco v Ločniku prijavilo nočno tatvino. Neznanci so odnesli nekaj računalniškega materiala, ob tem pa so tudi povzročili škodo in pomazali zidove. Na podlagi zbranih obvestil in podatkov so karabinjerji nekaj tednov kasneje ugotovili, da sta v noči med 9. in 10. oktobrom v šolsko stavbo vlomila 15-letni N.D. in 14-letni C.L., ki sta po vsej verjetnosti bila bivša učenca ločniške šole. Mladoletna tatiča sta iz računalniške sobe ukradla tri računalnike, pred odhodom pa sta tudi poškodovala gasilni aparat in pomazala zidove šolske stavbe. Enega izmed računalnikov, ki sta jih mladoletnika ukradla, je od njiju odkupil 18-letni F.R., ki je vedel, kako sta si mlajša prijatelja priskrbela računalnik. Karabinjerji so tri mladeniče prijeli na začetku novembra; ukradeno računalniško opremo, ki jo uporabljajo učenci med poukom računalništva, so vrnili ravnateljici ločni-ške Večstopenjske šole. Karabinjerji so trojico prijavili na prostosti. (Ale) gorica - Izvajalcu del izročili ključe pokrajinske palače Izkoriščali bodo deževnico in napajali električna vozila Ključe sedeža pokrajinske uprave na Korzu so včeraj izročili podjetju, ki bo v njem opravilo temeljit restavratorski poseg. Začenjajo se torej dela, ki so vredna 5.400.000 evrov in bodo skupno trajala 520 dni: prvi sklop del (300 dni) bo osredotočen na notranje prostore, zlasti na prvo nadstropje s pisarnami upraviteljev, drugi sklop del (220 dni) pa zadeva zunanjost - pročelje, okenske okvire ... -, a ni še financiran. Poseg bo prinesel tudi vrsto izboljšav, ki presegajo zgolj estetski učinek. Na novo bodo uredili dvorišča, namestili bodo postajo za napajanje električnih vozil - pokrajinska uprava načrtuje nakup tovrstnih vozil - in palačo opremili z rezervoarjem za meteorne vode oz. deževnico, ki jo bodo uporabljali za namakanje vrtov in gredic na dvoriščih. Pokrajina je še posebej ponosna na svojo okoljsko občutljivost, je včeraj potrdil njen predsednik Enrico Gherghetta. Poleg tega bodo poskrbeli za preprečevanje onesnaženja s prahom in s hrupom zaradi del, še napovedujejo. Da bo gradbišče prijaznejše tudi na pogled, ga bodo prekrili s panoji, na katerih bo prikazana obnovljena pokrajinska palača, en del panojev pa bodo posvetili 150-letnici Italije. Celotna dokumentacija, ki zadeva poseg, je objavljena na spletni strani pokrajine, zato da imajo občani vanjo vpogled, in jo bodo sproti - vsaj tako napovedujejo - posodabljali. »Palače ne bomo rušili, ne bomo je na novo gradili, ne bomo je prestrukturirali, a jo bomo spoštljivo restavrirali in ji dali novo in sodobno vsebino,« je včeraj poudaril načrtovalec, beneški arhitekt Giuseppe Cristinelli. Pokrajinska odbornica za javna dela Donatella Gironcoli pa je poudarila, da gre za zahteven poseg, ki bo imel učinek na krajevno gospodarstvo, saj bodo dela izvajala tudi lokalna podjetja. »V času, ko teče razprava o ukinitvi pokrajin, naša uprava dokazuje, da je zdrava in učinkovita, ker zna primerno skrbeti za svoje premoženje in ovrednotiti žlahtno palačo.« Na podlagi javne dražbe je dela prevzel konzorcij Coveco iz Benetk, za njihovo izvedbo pa je bila poverjena zadruga Celsa iz Latisane, s katero bodo sodelovala še tri podjetja. Kljub gradbišču bosta soba pokrajinskega odbora in dvorana pokrajinskega sveta še naprej uporabni. Sedež pokrajinske uprave na Korzu, ki bo podvržen temeljitemu restavratorskemu posegu, vrednemu 5.400.000 evrov bumbaca gorica - Včeraj drugo zasedanje »Generalni stanovi« za enotno pokrajino Cilj je povečati kakovost storitev in bolje odgovarjati na pričakovanja ljudi V dvorani pokrajinskega sveta na Korzu je sinoči potekalo drugo delovno srečanje t.i. »generalnih stanov za enotnost pokrajine«. Soudeleženi so pokrajinski svetniki, predstavniki občin ter drugih krajevnih uprav in interesnih skupin na goriškem teritoriju z namenom, da pretre-sejo sedanjo organiziranost pokrajine in pripravijo pot njenemu preustroju, zato da bi povečala kakovost storitev in bolje od- govarjala na pričakovanja in zahteve ljudi. Tako je goriška pokrajina odreagirala na rimski namen ukinitve pokrajin. Posvetovanje, ki bo zaobjelo celotno pokrajinsko ozemlje, bo predvidoma trajalo šest mesecev, angažirani pa bodo svetniki večine in opozicije. »V času, ko strežejo pokrajini po življenju, mi stavimo nanjo, ker menimo, da je nenadomestljiva,« pravi njen predsednik Enrico Gherghetta. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 22. novembra 2011 15 GORICA - Sinoči prvi dogodek ob 30-letnici Kulturnega doma Stičišče idej, kultur in ljudi, kot nalašč stoji ob križišču Portelli: Tu moramo graditi našo prihodnost - Pavšič: Tu se učimo, kako je treba sodelovati Ni naključje, da stoji goriški Kulturni dom ob križišču, saj je stičišče idej, kultur in jezikov, smo slišali na sinočnjem prvem prazničnem dogodku ob 30-letni-ci delovanja. »Pred tridesetimi leti smo Kulturni dom predali namenu s ciljem, da bo postal središče kulturne dejavnosti v mestu, kraj sodelovanja in stikov celotne naše skupnosti, hkrati pa tudi "hiša sožitja" goriških avtohtonih kultur,« je dejal njegov ravnatelj Igor Komel. »To nalogo je razvijal in nazadnje dosegel, da si danes ne moremo zamisliti Gorice brez Kulturnega doma. V tridesetih letih je uresničil marsikateri "prijateljski stisk roke", tako je bogatil samega sebe in "okužil" tudi marsikaterega soseda dobre volje,« je naglasil Komel v svoji dobrodošlici zelo številnim ljudem, ki so prišli na odprtje likovne razstave. Na ogled so ponudili dela 42 likovnih ustvarjalcev različnih narodnih pripadnosti, ki so tridesetletnico Kulturnega doma počastili z darom slike ali avtorske fotografije. Darežljivi so bili tudi pesniki, ki so podarili poezijo - sinoči je nekaj pesniških darov prebral Robert Cotič -, glasbeniki pa so darovali pesem. Prav poseben dar, ki ga je Kulturni dom naredil sebi, darovalcem likovnih del in poezij ter svojemu občinstvu, pa je lepi katalog, ki spremlja razstavo. Ob Komelu je glavno besedo sinoči imel Joško Vetrih, ki s strokovno roko skrbi za delovanje likovne galerije. »Kot veliko drugih skupinskih prikazov, ki so se zvrstili v teh prostorih v minulih letih, se nam tudi tokratna razstava, posvečena likovnikom različnega izvora in narodnosti, ki so razstavljali v naši galeriji, prikaže kot dober poskus prepletanja različnih kulturnih izročil,« je svojo razlago začel Vetrih in tako nadaljeval: »Večina avtorjev se naslanja na figu- GRADIŠČE CIE, skušal pobegniti in grozil policiji Ko so ga pospremili na oddelek za prvo pomoč goriške bolnišnice, jim je najprej zagrozil z rezilom, nato pa je skušal pobegniti. Goriški policisti so v ponedeljek zvečer aretirali Tunizijca, ki je gost centra za identifikacijo in izgon nezakonitih priseljencev CIE v Gradišču. Moški se je v popoldanskih urah namerno porezal po rokah: ker so bile rane precej globoke, so ga policisti, ki nadzirajo center za priseljence, pospremili v oddelek za prvo pomoč goriške bolnišnice. Prej ko so mu zdravniki sploh lahko nudili pomoč, je tunizijski državljan začel groziti policistom z ostro britvico. Nato je odprl vrata in jo skušal pobrisati, njegov beg pa ni trajal veliko. Patrulja letečega oddelka goriške kvesture ga je namreč kmalu zatem prijela in aretirala. Joško Vetrih in Igor Komel (levo) ter občinstvo na sinočnjem odprtju likovne razstave (desno) bumbaca rativno tradicijo, še posebej krajevno, in pri tem uporablja dobro preizkušene materiale in tehnike, da beleži oblike krajinskih izrezov, figur in predmetov, ki so zarisani z natančnostjo detajlov in s pestro igro svetlobnih in barvnih odtenkov v njihovem naravnem okolju. V to skupino spadajo Silvan Bevčar, Andrej Kosič, Jože Cej, Claudio Pe-sci, Evaristo Cian, Franco Dugo, Robert Fa-ganel, Edoardo Pirusel, Maria Grazia Per-solja in Janina Cotič. Ivan Stojan Rutar in Franko Žerjal polagata posebno pozornost na barvni izraz in na atmosferske učinke, Kasja Tulic in Samir Hažbic pa komajda še ohranjata v svojih delih zvezo z realnim pej-sažem oz. s figurami. Ivan Skubin je ustvarjalec, ki je zaupal prefinjenim skulpturam v glini svoj čut za umetnost, svoje ideje, videnja in sanje. Oskar Beccia, Aleksander Peca, Elsa Gant-Martelli, Laura Grusovin in Loretta Dorbolo osredotočajo svojo ustvarjalno energijo na evociranje asociativnih, simboličnih nizov, ki jih sproža vstopanje gledalca v njihove stvaritve, medtem ko Bruno Canella, Deziderij Švara in Stanka Golob zreducirajo krajinske motive v čiste slikarske površine in jih postavijo v neki idealni prostor z namenom, da bi jih odtrgali pozabi s pomočjo evokativnega naboja, ki jih zaznamuje. Ostali umetniki več ali manj odločno prestopajo utesnjujoče meje tradicionalnega figurativnega slikarstva in najdejo izhodišče v ponovni obdelavi naravnih oblik preko njihovega abstrahiranja v stili-zirane ali pa razgibane in živo govoreče barvne površine z namenom, da bi izrazili notranje bistvo in vsebino in nas na ta način usmerili k tistim temeljnim vprašanjem, ki vedno znova vznemirjajo posameznika, razpetega med empirijo in transcendenco, med čutnim in duhovnim. V to skupino spada- jo nedvomno Hijacint Jussa, Vladimir Klanjšček, Demetrij Cej, Marina Brumat, Adriano Velussi, Antonio Verone, Franko Vecchiet, Ivan Žerjal, Vera Mauri, Adel Seyoun in Nadja Bevčar. Bogdan Butkovič in Bogdan Soban kažeta predvsem navdušenje za eksperimentiranje novih tehnik: pri svojih delih se prvi naslanja na geometrijo fraktalov, drugi pa na computer-grafiko. Iz del fotografov je razvidno da Viljem Cigoj, Flavio Mosetti in Zdenko Vogrič s proučevanjem svetlobnih oz. kromatičnih efektov, ki dajejo posnetku nove likovne in vsebinske razsežnosti, popeljejo gledalca do čustvenega doživljanja subjekta, medtem ko nam Primož Brecelj, Valter Nanut in Silvan Pittoli s svojo fantazijo omogočijo, da seže-mo s pogledom pod površino stvari in prodremo v notranjost materije.« Pomembne so bile tudi besede, ki jih je sinoči izrekel pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli: »Kulturni dom je simbol in zgled sodelovanja, je utripajoče srce Gorice, kraj kulturne demokracije, kjer se vsakdo od nas čuti doma, ki je mejo - zid začel podirati že v 80. letih minulega stoletja. To je kraj, kjer moramo graditi našo prihodnost.« Rudi Pavšič pa je v imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze dejal: »Kulturni dom je v našem prostoru učitelj: tu se učimo, kako je treba sodelovati, kako je treba gledati sogovorniku v oči in se z njim dogovarjati. V Kulturnem domu je utelešeno sporočilo, ki so ga prinesli lani v Trst predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške. Njihov nauk, da je treba obrniti stran, da v preteklosti ne smemo več iskati razlogov za sprtost in ločevanje, je Kulturni dom osvojil že od vsega začetka.« V imenu razsta-vljajočih umetnikov se je za vse ponujene priložnosti zahvalil Franko Žerjal, posebnega aplavza pa je bil deležen Igor Komel, »duša Kulturnega doma«. S prireditve smo odšli z zadnjim verzom poezije, ki jo je podaril Aldo Rupel: »Trideset zdaj let slavimo, / za stoletnico živimo.« (ide) GORICA - Akvareli v galeriji državne knjižnice Riccarda de Eccher upodablja sonce, sence, sneg in samoto V galeriji posoške državne knjižnice razstavlja slikarka Riccarda de Eccher. V umirjenih, okusno opremljenih in toplo osvetljenih kletnih prostorih so razstavljeni akvareli, ki obiskovalca popeljejo v visokogorski skalnati svet, odet v zimsko sneženo odejo. Zato se naslov razstave v prevodu glasi »Gorovja«. Umetnica se je rodila v Bocnu, zato je gore vsrkala v globljo zavest že v otroštvu, naraščajniška leta pa je preživela v Vidmu, ki prav tako ni daleč od strmin. Razvila se je v plezalko, navaje- Riccarda de Eccher na odprtju razstave bumbaca no, da odpira prvenstvene smeri in se udeležuje himalajskih odprav do 6. težavnostne stopnje. Sedaj živi v Združenih državah Amerike na Long Islandu. S slikarstvom se je začela ukvarjati v zrelih letih, svojo prvo osebno razstavo je odprla leta 2006 v Cortini dAmpezzo, leta 2007 pa v Bellunu. Sledile so predstavitve v Trstu in v kraju Ponte delle Al-pi, nakar zopet v Cortini in leta 2010 v Ljubljani (Galerija Pasaža). Na goriški razstavi si je mogoče ogledati novejša dela, iz katerih preveva glo- boka in umirjena ljubezen do gora, ki jo posreduje s toplimi pastelnimi barvami, vsekakor pa ji je v pomoč pri sporočanju mehko oblikovana zimska gorska krajina, iz katere se tu pa tam dvigajo skalnate vertikale. Vsekakor ne spominja noben pogled na Julijce, kot bi morda želel kakšen lokalpatriot, da bi mu umetničina sporočilnost bila bližja. Tudi brez tega lahko opazovalca zajame čarobnost, če le obišče galerijo ob primernem času, ko ni drugih motečih radovednežev. Sicer pa je v gorah enako: tudi tam je lepše brez jodlanja in vriskanja. Nekaj je tudi zelo posrečenih slik - izdelkov v obliki harmonike, kot se to sicer uporablja za predstavitev velikih mest s pomočjo razglednic. Vse si je mogoče še ogledati do 28. novembra vsak teden od ponedeljka do petka od 10.30 do 18.30, ob sobotah pa do 13.30; vstop je prost. In še zaključna misel: če bi razstavo podnaslovili v slovenščini, bi po vsebini in fonetiki lepo izzvenelo »Sonce, Sence, Sneg in Samota«. Aldo Rupel GORICA Nagrajen bo Giraldi, »optimist s skepso« S celodnevnim programom se s Srečanji s Francom Giraldijem pričenja danes, 23. novembra, v Hiši filma na Travniku v Gorici osrednji del letošnje Nagrade Darko Bratina - Poklon viziji. Prvi večer je bil prejšnjo sredo, 16. novembra, v Guminu, kjer je avtorja predstavil javnosti tržaški kritik Lorenzo Codelli in uvedel v mogočno projekcijo filma »La rosa rossa« (Rdeča vrtnica, 1973) ki ga je Cineteca del Friuli na novo pridobila v svojo zbirko. Včeraj se je Giraldi srečal z videmsko publiko, ki je spremljala njegov film »La giacca verde« (Človek z zeleno jopo, 1980), uvedla pa sta ga Mateja Zorn, projektna vodja Nagrade Darko Bratina, in podpisani predsednik Ki-noateljeja, Aleš Doktorič. Kdo je Franco Giraldi? Davorin De-vetak, ustanovni član Kinoateljeja, ga je v času, ko mu je leta 1994 Kinoatelje priredil hommage v okviru Film Video Monitorja, zelo lepo označil: »humanist, primorski mejaš, svetovljan, optimist s skepso, komunist sui generis, ljubitelj literature in tudi velik estet«. Morda bi lahko k temu dodali še kaj, a verjetno zelo dobro predstavlja človeka, ki mu pri svojem delu nikoli ni šlo le za dober filmski mehanizem, vendar mu je šlo za to, da so se odvrtele preko filma vsebine in vzdušja, za katerimi je sam stal kot človek in avtor - in to so bile, predvsem v zadnjem obdobju, vsebine medkulturne komunikacije. Dvodnevna srečanja s Francom Gi-raldijem bodo v Gorici v nizu treh filmskih lekcij predstavila avtorja iz različnih perspektiv. Ob 11. uri se bo zavrtelo njegovo zadnje delo, portret znanega sindikalista Bruna Trentina, ki nosi naslov »Con la furia di un ragazzo: ritratto di Bruno Trentin« (Z zanosom mladeniča: portret Bruna Trentina, 2009). Ta dokumentarni film je neki obračun ključnega zgodovinskega obdobja italijanske zgodovine in prizadevanja za državljanski razvoj. Režiserja, film in njegov kulturni milje bo predstavil Nereo Battello. Popoldne ob 15.00 pa bo Giraldi-jev celovečerni film »La giacca verde« (Človek z zeleno jopo, 1980), ki ga bosta uvedla Roy Menarini in Luciano De Giusti, ki je tudi uredil knjigo z naslovom »Franco Giral-di, lungo viaggio attraverso il cinema«. Jutri se bodo Filmske lekcije sklenile s pričetkom ob 15. uri z unikatno zaporedno projekcijo tv filma v nadaljevanjih »Il lungo viaggio« (Dolgo potovanje, 1975), ki ga bo pospremil filmski kritik Jože Dolmark. Jutri zvečer bo slavnostni podelitveni večer od 20. ure naprej, kateremu bo sledila projekcija filma »La frontiera« (Meja, 1996), ki je za nagrado Giraldiju simbolnega pomena; vrteli ga bodo s slovenskimi podnaslovi. Giraldiju namreč poklanja Kinoatelje nagrado s hvaležnostjo »za njegovo zavzeto, rahločutno in prepričljivo oblikovanje pomembnih tem sobivanja - mišljenja, čutenja in delovanja - ki jih je velika zgodovina pogosto postavila ob rob«. Kinoateljeju in vsej njegovi zgodovini je zelo sorodno Giraldi-jevo gledanje na mejo kot »mentalno pokrajino, v kateri se velika zgodovina poigrava z delitvijo kultur in identitet«. Avtor pa »nenehno išče to, kar kljub različnosti družbo utemeljuje, ter s psihološkim posluhom zazna v sleherni človeški intimi odmev zgodovine«. To opravlja Giraldi tudi v delih, ki jih je posnel predvsem po domačih avtorjih. Po goriški dvodnevnici se bo Nagrada Darko Bratina v soboto, 26. novembra, selila v Muzej slovenskih igralcev v Divači, kjer se bo ob 17. uri prvič s slovenskimi podnapisi zavrtel film »Un anno di scuola« (Šolsko leto, 1977). Naposled pa se bo v nedeljo Nagrada sklenila v Gledališču Miela v Trstu s predvajanjem njegove celotne »istrske trilogije«: »La rosa rossa«, »Un anno di scuola« in »La frontiera«. Ob 20.30 bo tudi zdravica režiserju, na kateri bodo Franca Giraldija proslavile vse pomembnejše filmske ustanove v deželi FJK. Aleš Doktorič Franco Giraldi 2 4 Torek, 22. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - nova gorica - celovec - Srečanje županov Partnerstvu treh mest bodo vtisnili nov zagon Skupaj stavijo na gospodarstvo, turizem, kulturo in šport - Leta 2015 bo 50-letnica partnerstva Predstavniki treh partnerskih mest Celovec, Gorica, Nova Gorica na celovškem sprejemu foto i.l. Mesta Celovec, Gorica in Nova Gorica z okoliškimi občinami želijo ubrati nove poti sodelovanja in poživiti že več desetletja obstoječe partnerstvo. Za ta korak so se dogovorili ob koncu minulega tedna župani treh mest Christian Scheider (Celovec), Ettore Romoli (Gorica) in Matej Ar-čon (Nova Gorica) ob slovesnem odprtju celovške božične tržnice. Župan mesta Celovec je ob sprejemu za goste iz obeh Goric opozoril, da tisti, ki nočejo pogledati čez rob lastnega krožnika, tudi niso v stanju sprejemati izzivov odprte Evrope. Matej Arčon, župan Nove Gorice, je pobudo celovškega župana za tesnejše sodelovanje sprejel z zadovoljstvom. Skupaj z Romolijem sta izrazila prepričanje, da se bo partnerstvo lahko razvilo v zelo dobro sodelovanje. Težišča sodelovanja naj bi bila v gospodarstvu, turizmu, kulture in športa. Že 11. decembra letos bodo v celovški stolnici priredili trijezično mašo z adventnimi pesmimi iz treh dežel. Novi trg v Celovcu pa letos krasi božično drevo, ki ga je glavnemu mestu Koroške podarila dvojezična občina Železna Kapla-Bela. Drevo je ob uradnem odprtju božične tržnice predala delegacija pod vodstvom slovenskega župana Franca Jožefa Smrtnika (EL) in številnim gostom - med drugim tudi delegacijama iz Gorice in Nove Gorice - izrekla najlepše pozdrave ter zapela pesmi v slovenskem in nemškem jeziku. Pred odprtjem tržnice pa je celovški župan Christian Scheider priredil sprejem, na katerem so bili v ospredju župani občin s slovenske strani Goriške in župan Gorice. Ob tem je bilo poudarjeno, da bo leta 2015 partnerstvo mest Celovec, Gorice in Nove Gorice staro 50 let; glede tega naj spomnimo, da sta tako Gorica kot Nova Gorica pobrateni s Celovcem, med sabo pa Gorici nista pobrateni, saj bi zaradi bližine o njiju prej re- kli, da sta »mesti dvojčici«. V vidiku jubileja leta 2015 želijo partnerji okrepiti sodelovanje in mu pripraviti nove, prijateljske temelje, je v pozdravnih besedah - tudi v slovenščini in italijanščini! - v celovškem rotovžu poudaril gostitelj. Kot smo že poročali, so se župani treh partnerskih mest pred nedavnim srečali v Novi Gorici, kjer so izrazili pripravljenost na tesnejše sodelovanje, ki naj bi se uresničilo tudi na skorajšnjem Andrejevem sejmu v Gorici. Pri krepitvi partnerstva med vsemi tremi mesti sodeluje tudi Alpe-jadranski center za čezmejno sodelovanje (AACC). I.L. NOVA GORICA-CELOVEC Premik v sodelovanju »Koroški Slovenci so bili izjemno zadovoljni. Povedali so, da se zadnjih sto let v mestni hiši v Celovcu ni toliko uporabljalo slovenskega jezika, kot se ga je v soboto,« je ob vrnitvi z obiska v Celovcu povedal novogoriški župan Matej Arčon. »Po moji oceni je to pokazalo na pozitiven premik pri sobi-vanju med koroškimi Slovenci in prebivalci Celovca. Delamo majhne, a pomembne korake v nadaljnjem sodelovanju med Goriško, Celovcem in Gorico. Prakso dobrega sodelovanja šestih županov Goriške smo okrepili s sodelovanjem z županom Gorice in ga še nadgradili s sodelovanjem s Celovcem, s katerim smo pobrateni. To je pozitivna podlaga za nadaljnje sodelovanje na področju kulture, športa in gospodarstva,« se nadeja Arčon, ki je na odprtju celovškega božično-novoletnega sejma tudi nagovoril zbrano občinstvo v slovenskem jeziku, »kar je bil za koroške Slovence zelo pomemben trenutek«. »Na obisku smo se dogovarjali tudi o tem, da bi prihodnje leto povabili k sodelovanju na sejmu tudi goriške obrtnike, na no-vogoriškega pa bi mi povabili celovške ponudnike,« je dodal Arčon. (km) gorica - Pogrebna maša v travniški cerkvi Slovo od Andreja Bratuža, »z njim je odšel tudi del našega življenja« Cerkev na Travniku so včeraj sredi dopoldneva napolnili ljudje, ki so se prišli poslovit od šolnika, politika, glasbenika in publicista Andreja Bratuža. Prišli so seveda Go-ričani, pa tudi ljudje iz Tržaške, Slovenije in od drugod, poleg Slovencev še posamezniki iz italijanskih krogov, ki so pokojnika cenili ali z njim sodelovali; opaziti je bilo tudi nekdanjega župana Gorice Antonia Scara-na, v čigar upravi je bil Bratuž občinski odbornik. Za oltarjem je bilo enajst duhovnikov, pogrebno mašo je daroval nadškofov vikar za Slovence Oskar Simčič, na koru je pel zbor Lojze Bratuž. »Na tem kraju, ki je drag slovenskemu srcu in kjer danes zaznavamo utrip slovenske družine v mestu, se poslavljamo od prijatelja. Z njim je odšel tudi del našega življenja,« je dejal msgr. Simčič in spomnil na 50-letno pokojnikovo orglanje v travniški cerkvi: »Bil je sramežljiv, redkobeseden, a se je z orglami nekako pogovarjal. Slovo mu dajemo ravno na dan sv. Cecilije.« Po koncu obreda so se ljudje še dolgo zadržali v cerkvi, zato da bi izrazili sožalje svojcem in zlasti pokojnikovi sestri, prof. Lojzki Bratuž, za katero je izguba najbolj boleča. gorica - V slovo Najboljše sile je posvetila mladim Krsta s pokojnikom ob izhodu iz travniške cerkve bumbaca Jožica Tomšič Jožica Tomšič, rojena Plahuta, je umrla v 97. letu starosti, vsem, ki so jo poznali - teh je bilo veliko - pa bo v spominu ostala kot presenetljivo energična gospa, hkrati odločna in mila, ki se je preko trideset let svojega življenja razdajala kot vzgojiteljica mladih, saj je bila »steber« Dijaškega doma v Gorici. Jožica Plahuta se je rodila v Batujah 5. novembra 1914. Obiskovala je slovenske šole. Nadaljnja študijska pot v Gorici bi jo privedla v italijansko šolo. Ker njeni starši tega niso hoteli, je odšla v Ljubljano, kjer je leta 1936 dokončala pri uršulinkah učiteljišče. Preživljala se je z inštrukcijami pri premožnih družinah v Ljubljani in drugod. Na začetku druge svetovne vojne se je vrnila v Gorico in najprej poučevala na slovenski šoli v Križni ulici, nato pa v Dijaškem domu, ki mu je odtlej posvetila svoje najboljše sile. Vanj je vstopila že leta 1947, eno leto po njegovi ustanovitvi. Postal je njen drugi dom, je pokojnica znala povedati, v njem pa je včasih preživljala toliko časa, da ga je celo imela za prvega. Delo v Dijaškem domu ni bilo enostavno. Dijakov je bilo veliko, v Gorico so prihajali iz Benečije, s Krasa, tudi s Tržaškega. Odlično je obvladala nemščino in bila je izvrsten matematik, zato je v glavnem skrbela za inštrukcije nemščine, matematike in knjigovodstva. Na začetku se je ukvarjala predvsem z Benečani in mladimi iz Kanalske doline; o njih je pripovedovala, da so se zaradi njihove slabe slovenščine sprva težko sporazumevali. Zato je bila nanje posebej pozorna, ponosna je bila na vsak njihov napredek in še zlasti tedaj, ko so bili boljši od ostalih gojencev. Njeni napori so se obrestovali, saj ji je vzgojiteljsko delo ležalo. Gojencem se je posvečala z ljubeznijo in s potrpljenjem. »Rada sem jih imela,« nam je povedala, ko smo se z Jožico Tomšič pogovorili ob njeni 90-letnici. Bila je ponosna tudi na svoje aktivi-stično delovanje. Med drugo svetovno vojno je sodelovala z NOB, raznašala je pošto in nosila hrano slovenskim jetnikom v taborišče v Gonars. »Slovenijo oziroma Jugoslavijo, sem čutila kot domovino, neverjetno sem uživala, ko sem pomagala partizanom,« je obujala spomine. Bila je čvrsta in pogumna ter je življenje ni strlo tudi tedaj, ko je izgubila moža, ko se ji je smrtno ponesrečil sin, ko je ena hči zaradi bolezni umrla še kot otrok. Pokojno Jožico Tomšič danes pogrešajo hči Daša, vnuki in pravnuki, pa še vsi tisti nekdanji gojenci, ki jih je zaznamovala. Od nje so se zadnjič poslovili včeraj. gorica - Predavanje v priredbi ZSKD Davčni in upravni društvenega delovanja Sledil bo tridnevni tečaj na temo projektnega managementa daje neprofitnih društev, bo obravnaval društveno delovanje iz vidika obveznosti, ki izhajajo iz statutov, obveznih knjig (članska, zapisniki), knjigovodskih (letni obračun) in davčnih obveznosti, izplačil zunanjim sodelavcem in poslovanja s Slovenijo. Srečanje bo v Tumovi dvorani KB centra na Verdijevem korzu 51 v Gorici z začetkom ob 20. uri. V dneh 25., 26. in 27. novembra pa se pripravlja tridnevni tečaj na temo projektnega managementa, ki ga bo vodil Giorgio Bensa; začel bo z obrazložitvijo metod uspešne priprave projekta od njegove osnove do izpeljave. Tečaj bo na sedežu društva Skala v Gabrjah. Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) posveča veliko časa izobraževanju svojih članov, saj meni, da je to osnova za dobro delovanje društev. Zato je v minulih dneh organizirala informativno srečanje z Gianlucom Paolantoniom, odgovornim za goriški urad SIAE, ki je seznanil predstavnike društev s tem, kaj je SIAE, kako deluje, kaj se plačuje na SIAE ter kako deluje povezava forfetarnega knjigovodstva in SIAE za društva z opcijo zakona 398/91. Jutri, 24. novembra, bo ZSKD organizirala predavanje z naslovom »Upravne in fiskalne tematike«. Komercialist Diego Zorzetto, dolgoletni sodelavec ZSKD in strokovnjak na področju davčne zakono- gorica - Projekta »ABC motricita« in »GiocoSport« Obnovili triletno konvencijo za promocijo gibalne vzgoje Goriška pokrajina, CONI, šolski športni urad za Gorico in goriški študijski center za športno sociologijo so podpisali novo triletno konvencijo o sodelovanju na področju promocije gibalne in športne vzgoje na šolah s projektoma »GiocoSport« in »ABC Motricita«. Projekta, pri katerih sodelujejo vsi goriški italijanski šolski zavodi in tako goriško kot doberdobsko ravnateljstvo slovenskih šol, imata kot osnovni cilj promocijo gibalne vzgoje med mladimi, izobraževanje rednih učiteljev na področju športne vzgoje in promocijo zdravega sloga življenja. Pri projektu »ABC Mo-tricita« otroci zadnjega letnika vrtca ter prvih in drugih razredov osnovnih šol pridejo v stik z osnovnimi gibalnimi elementi s pomočjo profesionalnih športnih pedagogov, figur, ki jih zastareli italijanski šolski sistem ne predvideva med rednimi urami pouka v prvih devh ciklusih šolanja (vrtec in osnovna šola). V minulem šolskem letu je v tem prvem sklopu sodelovalo devetnajst vaditeljev, ki so sodelovali pri rednih urah športne vzgoje na šolah decvetnajstih ravnateljstev, v 148 razredih in z 2.500 otroki. »GiocoSport« pa je nadgradnja projekta »ABC Motri-cita«: preko sodelovanja s športnimi društvi otroci, ki obiskujejo tretje, četrte in pete razrede spoznajo razne šport- ne panoge in discipline. Projekta sta v zadnjih treh letih skupaj zaobjela osemnajst šolskih zavodov, približno 270 razredov, 180 učiteljev, 5.000 otrok za skupnih 6.000 ur letno ter predstavljata pravi kulturni in politični skok športnega gibanja na vsedržavni ravni, saj je italijansko ministrstvo za šolstvo vključilo sodelovanje z olimpijsko zvezo CONI in promocijo športa med primarne programske smernice. Podpisniki konvencije se posebej zahvaljujejo Fundaciji Goriške hranilnice, deželi FJK ter občinskim upravam Gorice, Vileša in Fare za podporo in sodelovanje pri vzgojnih projektih. (it) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 22. novembra 2011 17 Trčila v karabinjerje Tri osebe so bile lažje poškodovane v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj okrog 15. ure v Ronkah. Vanjo je bil vpleten avtomobil tržiških karabi-njerjev, ki so se peljali v smeri Romjana po Drevoredu Serenissima. Na križišču z Ulico Mameli je vanje trčila voznica avta Honda CRV, ki se i ustavila pri stopu. Avtomobila je odbilo na pločnik, po katerem ni k sreči takrat hodil nihče. Enega karabi-njerja, ki je dobil udarec v obraz, so prepeljali v tržiško bolnišnico, nato pa sta drugi dve rešilni vozili odpeljali v bolnišnico še drugega karabinjerja in voznico, ki jo je obšla slabost. Vlomilec v kopalnici V hišu v Solkanu je v ponedeljek zvečer nepovabljen vstopil neznanec. Ker so stanovalci zaslišali nenavadne zvoke, so odšli pogledati, od kod prihajajo. To je vlomilca očitno presenetilo, saj se je zaklenil v kopalnico in pobegnil skozi okno. (km) Vinjen vijugal po cesti V ponedeljek popoldne so policisti v Novi Gorici zaustavili 75-letnega voznika, ki je vozil iz smeri Renč proti Novi Gorici in pri tem močno vijugal po cesti. Alkotest je pokazal, da je imel v organizmu 0.81 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. (km) V Podgori o OF Na sedežu kulturnega društva Paglavec v Podgori prirejajo drevi ob 20. uri večer s predavanjem o ustanovitvi prvega odbora OF v Gorici v jeseni leta 1941. Pobuda sodi med začetne korake letošnje društvene sezone; na njej se bo predstavila tudi na novo sestavljena pevska skupina, zvedeti pa bo mogoče iz podajanja novega društvenega odbora tudi o nadaljnjih zamislih in prireditvah. Predaval bo prof. Aldo Rupel. Go Orienta v Tržiču Od jutri do 26. novembra bo v beneški palači v Ulici SantAmbrogio in v občinski galeriji na Trgu Cavour v Tržiču potekal sejem Go Orienta. Pobuda je namenjena usmerjanju nižješolcev pri izbiri višješolske smeri. Bruni v Kinemaxu Drevi bo scenarist Francesco Bruni, zmagovalec sekcije »Controcampo italiano« na zadnjem filmskem festivalu v Benetkah, gost goriškega Kinemaxa. Ob 20. uri bo predstavil svojo komedijo »Scialla!«. Slovesnost v sinagogi V goriški sinagogi bo danes ob 17.30 spominska slovesnost, s katero bodo obeležili 68. obletnico deportacije goriške judovske skupnosti. Ideje za božična darila Danes ob 16. uri bodo v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti odprli razstavo »Idea regalo Natale«. Do 26. novembra bodo na ogled ročna dela gostov dnevnih centrov CISI in ANDFFAS. Gradnikovi večeri V viteški dvorani gradu Dobrovo bodo od jutri do nedelje potekali Grad-nikovi večeri. O pesniški zbirki Radi-voja Pahorja V plašljivem vrbju bodo jutri ob 19. uri spregovorili Ciril Zlobec, Bojan Bratina in Marjan Pun-gartnik. V petek ob 18. uri bo Patri-cija Peršolja predstavila zgodbe za otroke in odrasle Moja nona ter pesmi Gospodinjski blues, v nedeljo ob 18. uri pa bo intervju z Zlatkom Kau-čičem Umetnost mi je dala vse. Z umetnikom se bo pogovarjala Mojca Maljevac. (km) Zbirka »Pridem takoj« Jutri ob 18. uri bo v novogoriški knjižnici Franceta Bevka predstavitev pesniške zbirke Barbare Korun »Pridem takoj«. Z avtorico se bo pogovarjala Vida Mokrin-Pauer. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. ä Gledališče »MARY POPPINS« je sloviti muzikal, ki ga bo predstavilo Prosvetno društvo Sotočje iz Škofje Loke v nedeljo, 27. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predstavo gosti Kulturno društvo Sovodnje v sodelovanju z Občino Sovodnje ob Soči in Občino Škofja Loka. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v gledališču Verdi v Gorici: v soboto, 26. novembra, ob 20.30 Dario Vergassola z gledališko predstavo »Sparla con me« in Microband z »Woom woom woom!«; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 24. novembra, ob 20.45 Massi-miliano Finazzer Flory »I promessi sposi: una storia d'amore solo in ap-parenza«; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v četrtek, 24. novembra, ob 20.45 gledališka predstava Friedricha Durren-matta, »La visita della vecchia signo-ra« (Obisk stare gospe) v produkciji skupine Il gruppo T3atro iz Krmina.; vstop je prost. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 23. novembra, ob 21. uri »Brava!«, nastopa Anna Mazza-mauro. V nedeljo, 27. novembra, ob 16. uri »Sun e il pianeta Terra« (za otroke med 3. in 10. letom starosti) iz niza »Spazio giovani«; informacije po tel. 0481-969753. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 24. novembra, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 26. novembra, »Storie in taz-za«, gledališka skupina La Piccionaia - I Carrara; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Scialla!«. DANESV SOLKANU CENTER MOSTOVNA: 20.30 »Živeti svoje življenje (Vivre sa vie: film en douze tableaux)« (Mesec francoskega novega vala)«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 »One Day«; 22.00 »Immortals« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 »Il re Leone« (digital 3D); 18.40 »Lezioni di cioccolato 2«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.00 »Anche se e amore non si vede«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Scialla!«. iS Razstave ob 18. uri in v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici v torek, 29. novembra, ob 18. uri. Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn. RAZSTAVA »ŽIVLJENJE POD TRIGLAVOM« je na ogled v slovenskem višješolskem središču v Puccinijevi ulici 14 v Gorici; do 2. decembra od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah med 8. in 14. uro. À Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 23. novembra, ob 20.15 nastopila skupina Druyd Heavy Wood Band (Hrvaška); informacije na spletni strani www.kulturni-dom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 24. novembra, ob 20.45 nastopata violinistka Laura Borto-lotto in pianist Matteo Andri; informacije po tel. 0481-494369, na tea-tro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalco-ne.it. S svojim prihodom je mala Barbara osrečila mamo Magdo, očeta Fabiota in brata Maurota. Z njimi se veselimo none, nonoti, tete, strici, bratranci in sestrične Čestitke Danes najina nona ANGELA iz Vrha praznuje 78. rojstni dan. Hvala ti za vse kar si in boš še storila za naju. Želiva ti še veliko sreče, veselja, predvsem pa zdravja. Tvoji vnukinji Christine in Roberta H Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. M Izleti KRUT obvešča, da je na razpolago še 5 mest za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ul. Cicerone 8/B ali po tel. 040-360072. IZLET V LJUBLJANO, GRADEC IN BELJAK prireja Kulturno društvo So-vodnje v soboto in nedeljo 10. in 11. decembra. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 7.30. Prihod v Ljubljano in ogled tržnice zelišč, božičnih tržnic in centra. Odhod proti Gradcu, postanek za kosilo in prihod v glavno mesto Štajerske v popoldanskih urah. Čas na razpolago za ogled središča mesta in tržnic. Skupna večerja v pivnici. V nedeljo zjutraj ogled centra Gradca z vodičem. Kosilo prosto. Čas na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti. V prvem popoldnevu odhod proti Sovodnjam. Na poti ogled Beljaka, vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisno-vanje do 30. novembra po tel. 3493666161 (Erik). □ Obvestila RAZSTAVO ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bodo odprli v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici v četrtek, 24. novembra, AKTIVIRANJE NOVIH KARTIC STORITEV je možno pri okencih splošne medicine zdravstvenega podjetja, ki je v ta namen odprlo še dve dodatni okenci v centrih CUP v Gorici in Tržiču od ponedeljka do petka med 14.30 in 18.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih med 16. in 18. uro in ob sredah med 15. in 18. uro, zjutraj pa je trenutno zaprta zaradi notranjega dela. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih gori- ške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina). SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 346-1538732 (Aljaž). ZAHVALNA NEDELJA V PODGORI: v nedeljo, 27. novembra, ob 9. uri zbirališče traktorjev pred cerkvijo Sv. Justa Mučenca, ob 9.30 Sv. Maša, blagoslov kruha, vina in kmečkih pridelkov ter traktorjev, ob 10.45 odhod traktorjev po vasi, ob 11.30 kosilo v prostorih Krajevne skupnosti Podgora. UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prirejajo v soboto, 10. decembra, srečanje za učlanjeva-nje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. »SOLE IN RETE«, državna kampanja za spodbujanje uporabe obnovljivih energij na pobudo organizacije Energoc-lub, v sodelovanju z Legambiente FJK in s pokroviteljstvom goriške pokrajine, občin Doberdob, Fiumicello, Tržič, Romans, Ronke, Zagraj, Škocjan, Špe-ter ob Soči, Štarancan in Turjak prireja informativne sestanke za vstop v skupino za nakup fotovoltaičnih sistemov: v četrtek, 24. novembra, ob 20.45 v občinskem centru v Tržaški ulici 12 v Škocjanu ob Soči. Med 19.30 in 20.30 bo ljudem na voljo informativno okence; informacije na spletni strani www.soleinrete.it, po tel. 3318307063 ali na naslov andrea.anto-niali@energoclub.org. KRUT vabi v petek, 25. novembra, na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi«. Delavnico bo vodil inženir živilske tehnologije Matjaž Kološa in bo potekala od 17. do 20. ure na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int. Prijave najkasneje do 24. novembra po tel. 0481-530927, na naslov krut.go@tis-cali.it ali po tel. 040-360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. SREČANJA Z OBČANI SOVODENJ-SKE OBČINE: za Rupo in Peč danes, 23. novembra v prostorih društva Rupa-Peč in za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi članice na redni občni zbor, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 25. novembra, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. Dnevni red: nastop DVS Bodeča neža, umestitev predsedstva kongresa, poročilo deželnega predsednika, pozdravi gostov, premor in družabnost, razprava in volitve. SPDG prireja v nedeljo, 27. novembra izlet v neznano. Zbirališče ob 9. uri pri Rdeči hiši; informacije na tel. 3493887180 (Gabrijel). SKGZ IN SSO podelita eno ali več priznanj na osrednji proslavi ob dnevu slovenske kulture. 30. novembra zapade rok za vložitev kandidatur za priznanja, predloge z utemeljitvijo lahko vložijo organizacije, društva ter posamezniki in morajo prispeti na deželni sedež ene izmed krovnih organizacij (SKGZ, ul. San Francesco 20, 34133 Trst - SSO, ul. Donizetti 3, 34133 Trst). LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Neri-na Devetak). 13 Prireditve V SKRD JEZERO v Doberdobu prirejajo pravljične urice za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne šole z naslovom »Prauce z varšta« v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič vsako drugo soboto v mesecu do aprila v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, KRAJEVNI SVET IN PD ŠTANDREŽ vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika 2011«: v četrtek, 24. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu okrogla miza »Kako rešiti pomanjkanje grobov na našem pokopališču«?; v petek, 26. novembra, ob 18.30 v kapeli Sv. Jožefa spovedovanje; v soboto, 26. novembra, ob 9.15 ad-ventne delavnice, ob 19. uri v cerkvi maša in ob 20. uri koncert goriškega mešanega mladinskega pevskega zbora P. Trubar; v nedeljo, 27. novembra, ob 10. uri v cerkvi maša, vodil bo g. Marko Rijavec iz Vipave, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev devetega klasa, ob 11.15 v cerkvi maša, vodil bo dekan Karel Bolčina, ob 17. uri maša in slovesne večernice, ob 17.30 v župnijskem domu praznična tombola; v ponedeljek, 28. novembra, ob 20. uri v sejni sobi dekanijsko srečanje izrednih delivcev, obhajila; v torek, 29. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu Gregor Čušin: »Jona - besni prerok«, monodrama za vse, posebno za zakonce; v sredo 30. novembra, ob 14. uri v župnijske domu lutkovna predstava, ob 19. uri praznična maša; v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v cerkvi koncert (štitri zbori in orkester) Patrik Quaggiato »Missa nova Laudate Pue-ri Dominum«, cerkveno oznanilo. KD ANDREJ PAGLAVEC iz Podgore prireja na sedežu društva danes, 23. novembra, ob 20. uri predavanje Alda Rupla o ustanovitvi prvega odbora Osvobodilne fronte v Gorici v jeseni leta 1941. Na večeru se bo predstavila tudi na novo sestavljena pevska skupina društva, nov društveni odbor bo napovedal nadaljnje zamisli in prireditve. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z Videmsko univerzo prireja posvet o Francu Basagli, ki ga bo vodil psihiater, psiholog in psihotera-pevt Marco Bertali danes, 23. novembra, ob 17.30 v večnamenskem centru Videmske univerze v Ul. Santa Chiara 1/A (dvorana M, 2. nadstropje). ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE in goriška občina vabita danes, 23. novembra, ob 17.30 v goriško sinagogo ob 68. obletnici deportacije goriške judovske skupnosti. Ob 18. uri bo predstavitev knjige »Giorgio Perlasca. Un uomo comune«, sledilo bo odprtje razstave stripov iz knjige ob prisotnosti avtorjev Marca Sonserija in En-nia Bufija, v organizaciji fundacije Per-lasca bodo predvajali film z naslovom »La Storia Maestra di Vita. L'esempio di Giorgio Perlasca«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 bo v četrtek, 24. novembra ob 18. uri predstavitev knjige »Brontolo. Mezza Italia di traverso« Davideja Stanica. ZGODOVINSKI KOLEDAR »Agenda storica di Gorizia 2012« bodo predstavili v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 25. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige »Un vescovo scomodo«, avtor Francescantonio Lopriore Cari-glia. Z avtorjem se bo pogovarjal Mario Spedicato. VEČER POEZIJE v hotelu Europalace v Ul. Callisto Cosulich 20 v Tržiču: v petek, 25. novembra, ob 18.30 bo pesnik Renzo Maggiore iz Trsta predstavil svojo pesniško zbirko »Odi alle mie reincarnazioni«; informacije po tel. 0481-710709 in 0481-486352. ZADRUGA ROGOS prireja v petek, 25. novembra ob 19. uri v centru Gradina v Doberdobu »Aperitiv v znamenju kuhinje in znanosti«, predavatelj inženir in raziskovalec na tržaški univerzi Vanni Lughi; informacije in rezervacije miz po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. AŠKD KREMENJAK vabi na predstavitev koledarja 2012 z naslovom »Pevski zbori na Goriškem« v nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah. 0 Mali oglasi PRODAJAMO suha gozdna drva in ek-stra deviško oljčno olje; tel. 0481390238. Pogrebi DANES V GORICI: 11.10, Umberto Bonnes (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ignacija in na pokopališču. 18 Sreda, 23. novembra 2011 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Monti in kriza zahodne politike Ace Mermolja / O novi vladi Maria Montija lahko berem in poslušam, kako so ljudje za državnim krmilom spremenili stil nastopanja, govorjenja in vedenja. To je očitno. Sinovi visoke buržoazije, nekdanji gojenci prestižnih univerz, ki so kadrovale bodoči italijanski vodilni sloj, bankirji, ljudje določeni, da bodo sedeli na pomembnih mestih v mednarodni areni, se ne obnašajo kot Berlusconi-jevi in Bossijevi plebejci. Druga republika je odpravila tako z najboljšimi kadri iz »valilnice« prve, kot z lepim vedenjem. Na oblast so prišli ljudje, ki kolnejo, ki v odgovoru stisnejo pest in pokažejo sredinec (v smislu »dam ti ga v rit«), ki se spolno izživljajo s prostitutkami in podobno. Prišla so tudi dekleta, ki so imela v svojem kurikulumu nastope v koledarjih za šoferje kamionov, uslužnost do vodje, sproščenost v intimnih trenutkih in druge vrline, začenši seveda z lepim videzom. Niso bili ali bile vsi takšni, vendar nam je zadnji parlament postregel z ljudmi in prizori, ki so obkrožili svet zapečateni na prvih straneh škandalističnih revij a tudi resnih dnevnikov in tednikov. Sprememba v stilu je za Monti-jevo vlado vrnitev v normalnost ljudi, ki so se vedno tako vedli. Mnogi zahajajo v cerkev, drugi poznajo mednarodni bonton, so učeni in še marsikaj. Stil je tudi vsebina. Novi na vladi so po svoji vlogi tehniki, ljudje, ki so jih na odgovorne položaje postavili evropske vodilne države, osrednja banka in predsednik Napolitano, ki je dokazal, kaj je bila nekdanja partijska šola (imela jo je tudi stara KD): udarna zmes med idealizmom in pragmatizmom. Vprašanje je, če pomeni takšna vlada poraz za politiko. Prepričan sem, da gre za poraz, vendar je napačno misliti, da je poraz izključno italijanski. Globoko sem prepričan, da niso po padcu berlinskega zidu, po zlomu bipolarnosti, po razpadu imperijev in po mrku ideologij zahodni politiki (ameriški in evropski) in njihova politika več našli varnega kompasa, pravih smeri in cilja. Tu mislim tako na desnico kot na levico. Uveljavljanje glo-balizacije se je dogajalo z vedno manjšo prisotnostjo politike. V svetu brez pravil so se razprle proste poljane, var- ni otoki obdani od prozornega morja, utrjeni gradovi templarjev kapitala in moči, kjer so našli idealno okolje za razmnoževanje virusi finančnih špekulacij, podkupnin, prodaje vsemogočih predmetov (do atomskih bomb), surovin in vsega, kar prinaša velike denarje. Padle so meje med legalnim in ilegalnim, med čistimi in umazanimi posli, med poznanimi podjetij in skritimi mafijami. Iz oaz so se špekulati-vne in povsem neprozorne metode kopičenja kapitala preselile v središča: na Wall Street, v ameriške banke, v vzporedne finančne dejavnosti in se kot španska gripa razširile po vsem svetu. Brutalne finančne deviacije so okužile stvarno gospodarstvo, to je tisto, ki raste iz dela in ne iz špekulantskih vrednostnih papirjev, ki so si jih izmišljali bankirji s pomočjo matematikov in jih prodajali ostalim bankam, slednje pa nevednim klientom. Takrat bi morala politika stopiti na tržišče s težkimi škornji, a je samo nemočno jecljala pred trdo voljo globalne finančne kaste. Še več, razne Busheve in druge desne državne uprave so podpihovale ogenj pod mino. Ko se je leta 2007/2008 finančna gora pričela sesuvati, je bil skrajni čas političnega posega. V bistvu je imel prav ekonomist Paul Krugman, ko je zagovarjal tezo, da bi morale države nacionalizirati tiste banke, ki so jim (države) priskočile v krizi na pomoč. Američani in Evropejci smo morali globoko seči v žepe zato, da smo pomagali bančnemu sistemu. V zameno pa nismo dobili nič. Politika je ponovno odpovedala. Ne Obama in ne drugi mogotci niso hoteli, mogli ali želeli (opcijo naj izberejo bralci) zapisati obvezujočih pravil in jih zakoličiti na borznih trgih, v bankah, med finančnimi operaterji. Izšlo je nekaj načelnih dokumentov. Ameriški finančniki si si oddahnili in nadaljevali s prakso, da iz kapitala gradijo še večji kapital in obidejo investicije v delo, v storitve državljanom, skratka, v življenje večine, ki je s svojimi žrtvami rešila elito. Evropske države evro območja so nadaljevale s svojimi sestanki brez zaključkov in niso znale ali hotele najti rešitve niti za manjše probleme, kot je bi- la Grčija. V resnici so zmagali nacionalizmi in egoizem. Vnela se je finančna vojna in v njej je do danes zmagovita Nemčija s svojimi sateliti (torej s severnimi državami). V evru zmaguje severna kohorta. Jug plačuje: zaradi prevelikega veselja v potrošnji ter zaradi starih grehov in slabe politike. Naglasiti je treba, da so zaradi dejanske recesije in manjših prilivov postale banke ponovno lačne, države, predvsem šibkejše, pa nimajo več denarja za nadaljnjo pomoč. Tudi tu je bila politika tretjič poražena. Vlade niso povzemale ukrepov, s katerimi bi krčili odvečno in obenem vračali državna posojila finančnim sistemom v novo delo. Ponovno se je krepil samo kapital. Evropo pretresajo spori, kar ponovno ne govori v prid politike. Šibkejše države, kot so Grčija, Portugalska, Španija, Italija in še kakšna, niso razumele, da živimo v času, kjer si mora vsak najprej pomagati sam. Res je tu evropska banka, vendar je kot nebotičnik sredi puščave, kjer se plemena borijo za plen ali golo preživetje. Tako je tudi Berlusconijeva he-donistična vlada klecnila pred tevton-skimi vitezi. Opozicija pa se ni sprijaznila z dejstvom, da moraš v vojni ze-diniti vojsko in jo organizirati, če želiš zmagati. Razpršene čete so dobre za poletne desante po obljudenih plažah. Tako je v nastalo in zmedeno praznino nekdanji komunist Napolitano, ki je videl umreti imperije in sanje, postavil uglajenega in učenega Montija, da popravi, kar se popraviti da, skratka, da pripelje v hlev vsaj del živine, ki je ušla na svobodo. Tako je Italija pod komisarsko upravo, in Grčija je pod komisarsko upravo, v Španiji so se vrnile na oblast sile nekdanjega »reda« in še marsikdo bo padel na volitvah ali pod komisar-sko upravo. Obama je preko velike luže paraliziran, ker mu v parlamentu po-pulistična in divja desnice preprečuje katerokoli potezo. Nove sile, kot je Kitajska, previdno gledajo na tako obsežen politično-finančni razkroj poznega kapitalizma. Vsak mora pač rešiti lastno kožo sam. To je neusmiljeno sporočilo, ki ga prikriva Montijev tesen nasmešek: nič več in nič manj. Morda bo jutri prišel ponovno čas politike... pogovor - Novinar Robert Škrlj »Večkrat sem se moral upirati zelo razširjenemu prepričanju, da zamejstvo ljudi v Sloveniji ne zanima« Društvo novinarjev Slovenije je prejšnji teden v Mariboru podelilo nagrade Consortium Veritatis / Bratstvo resnice. Med letošnjimi dobitniki je tudi novinar Primorskih novic Robert Škrlj, pobudnik rubrike Primorski limes, ki tedensko ponujala reportaže in intervjuje o Slovencih v Italiji in na Hrvaškem. Ste o zamejstvu vedno pisali, kot ste želeli, ali ste kdaj začutili pritiske? Ne bi govoril o pritiskih. Moral pa sem se večkrat upirati zelo razširjenemu prepričanju, da ta tema bralcev ali gledalcev v Sloveniji ne zanima, da to ni prodajna tema, ampak nekaj, kar je vezano na politiko in politični interes. Kdaj ste začeli poročati o Slovencih v Italiji? Do Trsta obstaja neka posebna družinska afiniteta. Tako kot mnoge gospe iz Istre je bila tudi moja mama hišna pomočnica v Trstu. Poznala je takratnega urednika Primorskega dnevnika Jožeta Korena, tako da sem tri ali štiri leta bil na poletni praksi v Trstu. O Slovencih v Italiji pa za Primorske novice pišem že 30 let s kratkimi vmesnimi premori. Kaj se je spremenilo v teh 30 letih? Marsikaj. Na slovensko skupnost je vplival predvsem zunanji dejavnik - razpad Jugoslavije. Kontekst, v katerem deluje manjšina, se je spremenil. Ideološkega bipolarizma ni več. Ste prepričani? Takega, kot je bil, gotovo ni več. Tako imenovana levica je opustila idejo solidarnosti in zavzemanja za zapostavljeni sloj. Zdaj je skupaj z desnico vezana na prevladujoči kapital. No, upam, da se bo to spremenilo. Kako pa se je spremenil odnos Italijanov do Slovencev? Na začetku osemdesetih let ste za Primorske novice intervju-vali Roberta Menio, ki gotovo ni več to, kar je bil ... Odnos se je spremenil, ker je izginila država, ki je ustrahovalno delovala na mnoge italijanske iredentiste in nacionaliste. Ti si vsekakor do razpada Jugoslavije marsičesa niso upali. Ko pa je nastala Slovenija, je recimo propadla Tržaška kreditna banka. Res je, krivi so tudi tisti, ki so banko vodili, a v ozadju je še nekaj nepojasnjenih stvari. Italija je drugim finančnim ustanovam pomagala, TKB-ju ni. In tudi Slovenija ni rešila, kar bi se dalo rešiti. Kakšen pa je odnos Slovenije danes? Mislim, da je danes dober. PREJELI SMO Pojasnila k članku o kongresu sekcije SSk v Zgoniku Oglašamo se v zvezi z dopisom sekcije stranke Slovenske skupnosti iz Zgonika, ki je bil objavljen v PD dne 17.11.2001. Občinski svetovalci skupine Sku-paj-Insieme menimo, da omenjeno poročilo vsebuje celo vrsto netočnosti ter načrtno zavaja bralce in seveda naše občane, zato posredujemo pojasnila na nekatere trditve, ki jih navajajo predstavniki stranke Slovenske skupnosti. Ne bomo se spuščali v analizo nove politične strategije stranke Slovenske skupnosti, ker je itak slednja že vidna na deželni ravni: napadi na Primorski dnevnik, na senatorko Tama-ro Blažina, sedaj na našo upravo itd. Pokrajinski tajnik Močnik opozarja na pomanjkljivosti uprave na šolskem področju. Nam ni znano na kaj misli, upoštevajoč, da občina Zgonik redno vzdržuje vsa njena šolska poslopja, skrbi za urejenost notranje opreme, nudi šolski prevoz in šolsko refekcijo ( najnižja cena v celotni tržaški pokrajini!!!) finančno podpira razne vzgojno-didaktične projekte in čeprav ni zakonsko predvideno nudi didaktičnemu ravnateljstvu finančno pomoč za nabavo čistil tako za osnovno šolo kot za otroški vrtec, nabavlja igrala in didaktični potrošni material za vrtec (kar je sicer dolžnost državnih šolskih oblasti ) ter aktivno spremlja in podpira delovanje združenja staršev Sonce. Stališče o molku ljudi, ki ga je iz-nesel deželni svetovalec Igor Gabrovec, je mogoče značilno za kako drugo občinsko okolje, vsekakor to nikakor ne velja za občino Zgonik, saj je do danes bila dana možnost vsem občanom, da posredno ali neposredno izrazijo njihove morebitne pomisleke, ugovore ali predloge. Natolcevanje o molku je torej skrajno netočno in očitno potrjuje le splošno mnenje, da svetovalci SSk zelo površno spremljajo redno delovanje občine. Dovolj je preveriti njihovo prisotnost na raznih pobudah, manifestacijah in praznovanjih itd., ki jih organizira občinska uprava in to največkrat v sodelovanju s krajevnimi kulturnimi in športnimi društvi ter z vzgojnimi ustanovami. Članom slovenske skupnosti svetujemo, da se glede občinske bilance raje posvetijo upravam, ki jih vodijo ali soupravljajo, kajti zgoniški proračun je pozitiven in uravnovešen in uprava je opravila vsa predvidena javna dela in istočasno zajamčila vse storitve občanom. V tem času resne ekonomske krize in prepotrebne moralizacije politike bi svetovalci Slovenske skupnosti ra- di tratili denar za nenujne občinske svete (v obdobju od aprila do septembra 2011 ni bilo potrebno odobriti nikakršnega upravnega sklepa ali obravnavati kake posebne problematike) in, če sta svetovalca SSk bila prepričana, da je sklic izrednega občinskega sveta tako nujna zadeva, bi to, na osnovi pravilnika delovanja občinskega sveta, lahko tudi sama storila. Zaskrbljeno ugotavljamo, da SSk osvaja stališča, ki jih je izjavila desnica na italijanskem časopisju in se jim pridružuje pri napadanju naše levo-sredinske uprave istočasno pa v svojem članku nekateri predstavniki zagovarjajo stališče, da bi morala SSk soupra-vljati občino. Očitno si znotraj stranke niso še razjasnili njihovo politično prepričanje, saj smo člani koalicije, ki vodi občino Zgonik prepričano na strani leve sredine in levice nasploh. Bomo kar preskočili kritiko o trajanju občinskih svetov, saj žal nam samo neposredno potrjuje željo po in-strumentalizaciji, saj ni nikjer zakonsko predpisan časovni rok trajanja občinskih svetov. Ponavljamo, da smo svetovalci koalicije Skupaj-Insieme in župan bili vedno pripravljeni na soočanje s svetovalci opozicije (možnostih poseganja in sodelovanja zelo jasno opredeljuje pravilnik delovanja občinskega sveta), dovolj je biti konstruktivni in delavni. Opozarjamo člane in svetovalca SSk (očitno niso seznanjeni), da občino Zgonik na raznih javnih srečanjih zastopajo poleg župana še podžupan in obe odbornici. In prav ta porazdelitev dela je jamstvo, da je občina Zgonik vedno prisotna na vseh delovnih srečanjih, manifestacijah in pobudah tako na krajevni kot na deželni ravni. Naj dodamo, da z razliko od drugih uprav so zastopniki občine Zgonik vedno prisotni na vseh institucionalnih sejah, kjer se na katerikoli način obravnavajo problematike, ki posredno ali neposredno zadevajo upravljanje teritorija občine Zgonik. Ne bomo analizirali potek zadnjih pokrajinskih volitev, to so že storila posamezna tajništva strank in vsem volilcem je znano, katere stranke so v prvem krogu in s kakšnimi odstotki izvolile svoje predstavnike v pokrajinski svet. Upoštevajoč, da se naglo bliža volilna preizkušnja v Nabrežini in nam kot levosredinski koaliciji ni vseeno, kdo bo to občino upravljal, pričakujemo tudi od članov SSk, da svoje napore usmerijo v pripravo slednjih in ne v povzemanje sloganov desnice in v žolčno napadanje levosredinskih uprav. Člani koalicije SKUPAJ - INSIEME: Vesna Bukavec, Sergio Ferrari, Monika Hrovatin, Aleks Milič, Rado Milič, Adriano Regent, Jan Sossi, Mirko Sardoč pv Minister Žekš je v zadnjem času skušal spremeniti način financiranja. Skušal je odpraviti ustaljene kalupe. To je po eni strani morda slabo, po drugi je morda prav. V to se ne spuščam. To je politika, jaz pa nisem politik. Jaz postavljam vprašanja. Zakaj je za vas primorski limes tako mikaven? Ko me vprašajo, kaj je limes, povem, da je to utrjena meja Rimskega imperija. Primorski limes pa je izzivalno ime za to zanimivo področje, ki bi ga morali dojeti kot nekaj, kar presega utrjeno državno mejo. Te nimate radi. Kako se torej izogibate besedam, kot so zamejstvo ali zamejci? Tu se srečujem z zadrego. Najraje se poslužujem izraza Slovenci v Italiji ali tudi slovenska skupnost. Včasih zapišem tudi manjšina, čeprav se tega izogibam. Tako se ravnam, tudi ko poročam o Slovencih v hrvaškem delu Istre, kjer se manjšina šele oblikuje. V Primorskem limesu smo brali, da sta tako Carlo Mucci v Laškem kot Rudi Bartaloth v Kanalski dolini napovedala, da se za slovenščino ni treba bati, a da bo narodna zavest izginila. Se vam zdi to možno? Čisto možno. Manjšinske ustanove se zelo zavzemajo za zakonodajo in pravice, kar je seveda pomembno, a je tudi odraz neke obrambne drže. Jaz pa menim, da bodo Slovenci v Italiji preživeli in se razvijali, predvsem če bodo znali vzbujati zanimanje pri večinskem narodu. Najbolj razvpit primer je pri tem Boris Pahor, ob njem pa recimo še Zoran Mušič. Ustanove bi zato morale spodbujati ustvarjalnost na področjih kot sta kultura ali znanost. Ali tega ne delajo? Premalo. Zdi se mi, da se ukvarjajo predvsem s svojim obstojem. Velikokrat pozabljajo na vsakdanje življenje ljudi, ki se imajo za Slovence in ki se v stvarnosti nenehno soočajo z asimilacijskimi pritiski. Na slovenskih šolah v Italiji je zdaj delež otrok s slovenskimi starši manjšinski. Se vam zdi, da se na take spremembe organizacije odzivajo ali pa jih dogodki prehitevajo? Dogodki bodo vedno prehitevali odziv organizacij. Stanju na slovenskih šolah se morajo ustanove prilagoditi. A po mojem ne tako, da gradijo etične pregrade in ustvarjajo etično šolo, ampak tako, da se odločijo za bolj ofenzivno taktiko. Nekateri menijo, da se z dvojezično šolo ali takimi šolami, kot je romjanska, niža raven poznavanja jezika. Podobno ugotavljajo tudi na italijanskih šolah v Istri. Po mojem problema ne rešiš tako, da otrokom iz večinskih družin preprečiš vpis v manjšinske šole. Angleži v Angliji se zaradi priseljencev ne bojijo za kakovost angleščine, ampak to sprejemajo kot izziv. Zakaj ne bi tega počeli tudi Slovenci, namesto da bi si postavljali vprašanja o ogroženosti? Včasih slišimo za nebulozen predlog o združitvi Primorskih novic in Primorskega dnevnika. Je kaj takega sploh mogoče? Nič ni nemogoče. Združitev bi imela pozitivne plati in tudi negativne. A menim, da je povezovanje zmeraj dobro. Peter Verč / SVET Sreda, 23. novembra 2011 19 egipt - Pod pritiskom množičnih demonstracij v Kairu in v drugih mestih Vojska sprejela odstop vlade, pospešene predsedniške volitve Mogoče referendum, na katerem bi ljudje odločali o takojšnjem sestopu vojaškega sveta z oblasti KAIRO - Vrhovni vojaški svet, ki vodi Egipt od strmoglavljenja Hosnija Muba-raka februarja letos, je sprejel odstop začasne egiptovske vlade premiera Esama Šarafa. Odločil je tudi, da bodo predsedniške volitve pripravili do julija 2012 ter nakazal možnost izvedbe referenduma, na katerem bi ljudje odločali o takojšnjem sestopu vojaškega sveta z oblasti. Izide včerajšnjega kriznega srečanja predstavnikov vrhovnega vojaškega sveta in drugih političnih sil v državi je po televiziji razkril vodja sveta maršal Husein Tanta-vi. V kratkem nagovoru je tudi sporočil, da se bodo parlamentarne volitve, tako kot je bilo napovedano, začele v ponedeljek. Glede Šarafove vlade, ki je svoj odstop ponudila v ponedeljek, je pojasnil, da bo ta opravljala svoje naloge do oblikovanja novega kabineta. Poleg tega je zagotovil zavezanost oblasti demokratičnemu procesu, kar naj bi dokazovala njihova pripravljenost za razpis referenduma o takojšnjem prenosu oblasti. "Oborožene sile ne iščejo oblasti ... in so pripravljene takoj sestopiti z oblasti, če je potrebno z izvedbo ljudskega referenduma," je dejal. Po prvotnih načrtih naj bi sicer na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo trajale kar tri mesece, izvoljeni parlament izbral stočlansko ustavodajno skupščino, ki bi imela nato pol leta časa, da spiše novo ustavo. Sledil bi referendum o ustavi in šele nato, konec leta 2012 ali v začetku leta 2013, predsedniške volitve. A večdesettisočglava množica, zbrana na kairskem trgu Tahrir, po krvavem nasilju med policisti in protestniki, ki je v minulih dneh terjalo najmanj 28 življenj, sedaj očitno zahteva odstop vrhovnega vojaškega sveta in predajo oblasti začasnemu civilnemu predsedniškemu svetu. Na Tanta-vijev nagovor so se tako odzvali z vzkliki "odidi" in sporočilom, da bodo vztrajali na ulicah. Nekateri aktivisti so se že odzvali tudi na spletu in Tantavijev govor primerjali z govori in polovičnimi ponudbami dolgoletnega egiptovskega predsednika Muba-raka med protesti v tednih pred njegovim strmoglavljenjem. Protesti se tako nadaljujejo, obenem pa tudi nasilje. Včeraj so občasni spopadi potekali predvsem ob obrobju trga Tahrir, v bližini poslopja notranjega ministrstva. Policisti so znova uporabili solzivec in gumijaste naboje, več deset ljudi je bilo ranjenih in aretiranih. Ocenam, da so egiptovske varnostne sile nasproti demonstrantom uporabile prekomerno silo, so se včeraj pridružile ZDA. Egiptovske oblasti po besedah tisko- vne predstavnice State Departmenta obenem pozivajo k maksimalni zadržanosti in ustreznemu nadzoru nad varnostnimi silami, tako da bo Egipčanom zagotovljena njihova pravica do mirnega izražanja mnenja. Kot je sicer dodala, jih napovedi Tantavija pomirjajo, da se bodo razmere umirile. Včerajšnje dogajanje namreč sledi trem dnem manjših protestov, ki so se začeli na Tahrirju, iz Kaira pa so se nato razširili tudi v druga egiptovska mesta, kot so Aleksandrija, Suez in Ismajlija. Proteste je zaznamovalo nasilje med protestniki in pripadniki varnostnih sil, ki je bilo najhujše po februarski ljudski vstaji proti Mubaraku in je po navedbah ministrstva za zdravje doslej terjalo najmanj 28 življenj, na stotine ljudi pa je bilo ranjenih. Na čelu tokratnih protestov je 38 opozicijskih, bolj levo in liberalno usmerjenih skupin, ki so odigrale osrednjo vlogo že pri februarski vstaji proti Mubaraku. Njihovi osnovni zahtevi sta bili oblikovanje t.i. vlade narodne rešitve ter izvedba predsedniških volitev do aprila 2012. Vplivna Muslimanska bratovščina, ki se ji s stranko Svoboda in pravica obeta zmaga na parlamentarnih volitvah, se pozivu k včerajšnjemu "shodu milijona" ni pridružila - kot je pojasnila zato, ker ljudi ne želi potegniti v nov val krvavega nasilja in zaostrovanja napetosti. Včerajšnji krizni pogovori v Kairu, po katerih je Tantavi nagovoril sodržavljane, so bili tako odziv oblasti na dogajanje v minulih dneh. Med drugim naj bi na njih sodelovala Muslimanska bratovščina ter nekdanji generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, sicer eden od favoritov za prihodnjega predsednika države, in vodja liberalne stranke Vafd Sajed Badavi, ne pa tudi predstavniki omenjenih liberalnih opozicijskih skupin. Več politikov - med drugim Nobelov nagrajenec za mir in eden od opozicijskih voditeljev Mohamed El Baradej, ki ga včeraj prav tako ni bilo na kriznem srečanju -je predlagalo, da bi predsedniške volitve izvedli še pred parlamentarnimi. Muslimanska bratovščina si nasprotno želi čimprejšnje izvedbe parlamentarnih volitev, saj lahko na njih računa na zmago. (STA) Vodja sveta Husein Tantavi balkan - Vprašanje mejnih prehodov na severu Kosova nerešljivo Priština in Beograd dosegla dogovor o priznavanju diplom BRUSELJ - Srbija in Kosovo sta v novem krogu dialoga pod okriljem EU dosegla dogovor o priznavanju univerzitetnih diplom. Sodeč po sporočilu EU po koncu tokratnih pogovorov, so pogajalci napredovali tudi pri vprašanju udeležbe Kosova na mednarodnih srečanjih, medtem ko vprašanje mejnih prehodov na severu Kosova ostaja za zdaj nerešljiv problem. Glede na že v ponedeljek doseženi dogovor bosta obe strani poslej priznavali univerzitetne diplome obeh držav, listine pa naj ne bi smele več nositi kakih državnih simbolov. Voditelja obeh pogajalskih ekip, Edita Tahiri, ki zastopa Prištino, in Borislav Stefanovič, ki zastopa Beograd, sta ocenila, da je bil s tem dosežen velik napredek. Glede udeležbe Kosova na mednarodnih srečanjih pa so po besedah Stefa-noviča sicer dosegli "napredek, ne pa še dogovora". V EU so po koncu pogovorov zapisali, da je bil dosežen napredek glede "učinkovitega in vključujočega regionalnega sodelovanja" ter da se bosta Beograd in Priština "k tej temi vrnila na naslednjem srečanju s ciljem doseči dogovor". Tudi Stefanovič je izrazil upanje, da bo dogovor dosežen v naslednjem krogu dialoga prihodnji teden. Tokratni krog dialoga, ki je bil pred tem od septembra prekinjen, pa ni prinesel rešitve glede mejnih prehodov na severu Kosova, zaradi katerih je zavrelo med tamkajšnjo srbsko manjšino. A tu "brezkompromisna stališča" obeh strani ostajajo, sta zatrdila tako Stefanovič kot Tahirijeva. Kosovski Srbi - tako kot oblasti v Beogradu - samostojnega Kosova ne priznavajo in tudi ne pristajajo na to, da bi kosovske oblasti nadzorovale prehode Ja-rinje in Brnjak. Za Kosovo so to "mejni prehodi", za Srbijo pa "administrativni prehodi". Priština meni, da je meja na severu Kosova del državne meje in zato v pristojnosti osrednje vlade, a bi bilo po besedah Tahirijeve za kosovsko stran sprejemljivo tudi, če bi na mejnih prehodih ob kosovskih in evropski predstavnikih ura-dovali tudi srbski. A za Srbijo je nesprejemljivo že, da bi "administrativna črta" postala državna meja, saj bi to pomenilo priznanje državnosti Kosova, je povedal Stefanovič. Prav tako ne sprejemajo pobude, da bi prehoda Jarinje in Brnjak dobila "poseben status", kot je to predlagala Priština. Po Stefanovičevih besedah bi bilo zato bolje, če bi za zdaj to vprašanje pustili, saj da ga v tem trenutku ni mogoče rešiti. Tokratni, sedmi krog dialoga je bil sicer namenjen tudi razpravi o energetskih in telekomunikacijskih vprašanjih, regionalnem sodelovanju in izvajanju doslej doseženih dogovorov. Predvsem glede slednjega vprašanja je Tahirijeva v ponedeljek ostro okrcala Srbijo, češ da od doslej doseženih petih dogovorov izvaja samo enega. Stefanovič pa je odvrnil, da je Srbija pripravljena izvajati vse dosežene dogovore, seveda v okviru svoje zakonodaje. Ob tem je še dodal, da izvedba zaradi tehničnih vprašanj pač terja nekaj časa. (STA) Libijski premier razkril člane nove vlade TRIPOLI - Začasni libijski premier Abdel Rahim al Kib je danes predstavil svojo novo vlado, potem ko ji je zeleno luč prižgal nacionalni prehodni svet, ki je po strmoglavljenju Moamerja Gadafi-ja prevzel oblast v državi. Kljub zagotovilom, da bodo vlado sestavljali tehnokrati, sta dva ključna položaja v njej pripadla bivšim upornikom. Strateško pomembno obrambno ministrstvo je namreč al Kib zaupal Osami Džuvali-ju, poveljniku uporniških sil v mestu Zintan, ki so med drugim pred dnevi zajele Gadafijevega sina Seifa al Islama. Notranje ministrstvo je pripadlo Fav-ziju Abdelaliju iz ene od utrdb upora proti Gadafiju, dolgo časa oblegane Mi-srate. Med ključnimi imenovanji so še Ab-delrahman bin Jaza, ki bo vodil ministrstvo za nafto in plin, Ašur bin Hajal kot novi začasni zunanji minister ter odvetnik Fethi Tarbel, po novem minister za mlade in šport. Tarbelovo kratko pridržanje 15. februarja je namreč v mestu Bengazi na vzhodu Libije sprožilo ljudsko vstajo proti Gadafiju. Pakistan zahteva odstop svojega veleposlanika v ZDA ISLAMABAD - Pakistanska vlada je svojega veleposlanika v ZDA Huseina Hakanija, sicer tesnega zaveznika predsednika Asifa Alija Zardarija, pozvala k odstopu ter odredila preiskavo o trditvah, da naj bi iskal pomoč Američanov proti v Pakistanu močni in vplivni vojski. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Hakani odigral ključno vlogo v turbulentnih odnosih med pakistansko vlado na eni ter oblastmi v Washingtonu na drugi strani, ki so se še posebej ohladili po akciji ameriških specialnih enot na ozemlju Pakistana, v kateri je bil maja letos ubit vodja Al Kaide Osama bin Laden. V Tuniziji prvo zasedanje ustavodajne skupščine TUNIS - V Tuniziji se je včeraj na prvi seji zbrala ustavodajna skupščina, izvoljena na prvih svobodnih volitvah po padcu režima Zina el Abdina Ben Alija v začetku leta. Ustavodajna skupščina naj bi v enem letu oblikovala novo, demokratično tunizijsko ustavo. Zasedanje skupščine se je začelo s himno, ki ji je sledila recitacija prve sure Korana, Fatihe, v spomin na vse "mučeni-ke" tunizijske revolucije. "V tem zgodovinskem trenutku postavljamo prvi kamen druge republike za državo svobode, pravičnosti in dostojanstva, ki naj uresniči cilje revolucije," je uvodoma dejal najstarejši poslanec, ki je vodil zasedanje, Tahar Hamila. Večino sedežev v 217-članski ustavodajni skupščini zasedajo predstavniki zmerne islami-stične stranke Ennahda. (STA) zda - Demokrati in republikanci krivdo zvračajo eni na druge Kongresni odbor brez kompromisa o znižanju proračunskega primanjkljaja WASHINGTON - Sopredsedujoča posebnemu odboru ameriškega kongresa, ki je iskal 1200 milijard dolarjev proračunskih prihrankov v naslednjih desetih letih, demokratska senatorka Patty Murray in republikanski kongresnik Jeb Hensarling, sta v ponedeljek zvečer sporočila, da odbor ni dosegel kompromisa. Senatorka in kongresnik sta povedala, da članom odbora, v katerem je sedelo po šest demokratov in republikancev, ni uspelo premostiti bistvenih razlik. Kljub temu obe strani ostajata prepričani, da je proračunski problem treba rešiti in ga ne smejo prepustiti prihodnjim generacijam. Strani sta sicer pohiteli s kritiziranjem druge. Predsednik Barack Obama je sporočil, da so krivi republikanci, ki enostavno niso hoteli popustiti glede povišanja davkov bogatim. Republikanski senator iz Pensilvanije Pat Toomey pa je demokrate obtožil, da niso bili pripravljeni znižati primanjkljaja brez tisoč milijard novih davkov. Vodja senatne večine, demokrat Harry Reid, je republikance obtožil, da niso zmogli poguma, da bi zanemarili zahteve skrajnežev iz gibanja čajanke in niso bili pripravljeni na kompromis. Republikanski predsedniški kandidat Rick Perry iz Teksasa pa je krivdo zvalil na Oba-mo, češ da je težko odločitev preložil na kongres, namesto da bi jo sprejel sam. Odbor, ki so mu rekli tudi "super odbor", bi moral do ponedeljka predstaviti predlog o znižanju primanjkljaja v desetih letih za najmanj 1200 milijard dolarjev, o katerem bi potem po šest demokratov in republikancev glasovalo danes. Odbor je bil ustanovljen po avgustovskih prepirih okrog zvišanja meje javnega dolga ZDA, zaradi katerih je bonitetna hiša Standard & Poor nekoliko znižala kreditno oceno ameriškega dolga. Republikanci so zahtevali, da se meja dolga ne poviša brez ustreznega krčenja porabe. Demokrati so zahtevo sprejeli, vendar dodali svojo, to je konec davčnih olajšav za najbogatejše iz časa predsednika Georgea Busha mlajšega. In pri tem sta obe strani tudi ostali, ne glede na več predlogov in nasprotnih predlogov v času pogajanj. Ker odboru ni uspelo, bi morala januarja 2013 slediti avtomatična krčenja proračunske porabe v višini okrog 1000 milijard dolarjev za obdobje desetih let, porazdeljena med obrambni in vse druge proračune. A ni verjetno, da bi se to zgodilo, saj republikanci ne bodo dovolili krčenja vojaškega proračuna, demokrati pa ne drugih. Obama je sicer obljubil veto na vsak poskus odprave zahteve po avtomatičnem zmanjšanju porabe, vendar le v primeru, če kongres ne najde druge poti za manjšo porabo. Njegov obrambni minister Leon Panetta že svari, da bo v primeru avtomatizma Pentagon uničen, oborožene sile pa ne bodo sposobne izvajati svojih misij. Republikanska senatorja John McCain iz Arizone in Lindsey Graham iz Južne Karoline že pripravljata predlog zakona, ki bi preprečil krčenje porabe za obrambo. Pripadnik gibanja čajanke senator Rand Paul iz Kentuc-kyja pa je na televiziji CNN pošteno razložil, da sploh ne gre za zmanjšanje porabe, ampak za zmanjšanje predvidenega povečanja obrambnega proračuna. Ta se bo brez zavor v desetih letih povišal za 23 odstotkov in bo tudi s 500 dodatnimi milijardami prihrankov višji od sedanjega za 16 odstotkov. Kratkoročno pa pomanjkanje dogovora ogroža ukrepe za spodbuditev gospodarske rasti. Ekonomisti opozarjajo pred bistveno škodo za gospodarsko rast v prihodnjem letu, če kongres ne bo podaljšal veljavnosti začasnih davčnih olajšav na plače in podpore dolgoročno brezposelnim. Oboje poteče konec leta. (STA) francija - V 88. letu starosti Umrla nekdanja prva dama Danielle Mitterand PARIZ - V Parizu je v 88. letu starosti umrla nekdanja prva dama Francije Danielle Mitterand, vdova pokojnega predsednika Francoi-sa Mitteranda. Danielle Mitterand je preminula včeraj zjutraj v bolnišnici George Pompidou v Parizu, kamor so jo prepeljali v petek zaradi pljučnice in izčrpanosti. Rojena kot Danielle Emilienne Isabelle Gouze leta 1924 v Verdunu na vzhodu Francije, Mitterandova ni bila tipična prva dama, saj ni marala protokola in je aktivno zagovarjala levičarska gibanja za neodvisnost, od Nikaragve do Kurdistana in Kube. Ko je bila stara 17 let, se je pridružila francoskemu odporu proti nacistični okupaciji Francije in na ta način tudi spoznala Fran-coisa Mitteranda, s katerim se je poročila leta 1944. Rodili so se jima trije sinovi, od katerih je eden umrl v otroštvu. Francois Mitterand, ki je bil na čelu Francije od leta 1981 do leta 1995, je sicer imel še hčerko z ljubico Anne Pingeot, vendar je to dolgo časa skrival. Za Mazarine Pingeot-Mitte-rand je javnost izvedela šele dve leti pred Mitterandovo smrtjo leta 1996. (STA) Danielle Mitterand ansa 20 Sreda, 23. novembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NEAPELJ - Napoli, ki je bil pred petimi leti v C1-ligi, je v sinočnjem 5. krogu lige prvakov po pravi bitki premagal Manchester City in ostaja tako v boju za uvrstitev v osmino finala najelitnejšega evropskega pokala. Mazzarijevi varovanci so začeli zelo dobro. Stadion San Paolo se je že v uvodnih minutah dvignil na noge po lepem golu Cavanija, ki je z glavo preusmeril podajo s kota v mrežo. Napoli je pričakovano začel zelo napadalno. V 33. minuti pa je Balotelli utišal do zadnjega kotička polni San Paolo. De Sactis je ubranil močan strel, toda ni mu uspelo zadržati žoge. Italijan je tako žogo brez večjih težav potisnil v mrežo. V drugem polčasu so gostitelji znova pritisnili na plin. Po sedemnajstih minutah je Cava-niju, ki je bil junak včerajšnje tekme, znova uspelo zatresti mrežo angleškega kluba, ki ga vodi Roberto Mancini. Tokrat je Cavani v polno zadel po lepi izdelani akciji. Gostje so reagirali, toda do konca tekme so najlepše priložnosti za tretji gol imeli domačini. Slovak Hamšik (pred tekmo so v Neaplju oropali njegovo soprogo) je v protinapadu lepo preigral nasprotnikovega branilca in silovito streljal proti vratom. Žoga pa se je odbila od vratnice. Nekaj minut kasneje je znova v protinapadu zgrešil Maggio. Za goste je najlepšo priložnost imel Balotelli. Vratar Morgan De Sanctis je sinoči branil vrhunsko in se ni pustil presenetiti. Po trikratnem sodnikovem žvižgu (sodil je slovenski sodnik Damir Skomina) je San Paolo slavil pomembno zmago, ki bi lahko Napoli pripeljala v osmino finala. Odločitev bo čez dva tedna padla v Španiji, ko bo italijanski prvoligaš gostoval pri Villarealu. V skupini A se je v osmino finala že uvrstil nemški Bayern. Inter je v skupini B igral neodločeno 1:1 proti turškemu Trabzonsporju. Ranierijevi varovanci so se s porazom moskovskega CSKA-aja matematično že uvrstili v osmino finala kot prvouvršče-na ekipa. V Turčiji so črno-modri povedli v 18. minuti z Alvarezom. Že pet minut kasneje so Turki izenačili z Altintopom. V osmino finala se je uvrstil tudi Real Madrid v skupini D. V skupini C je položaj veliko bolj zapleten, saj bo o uvrstitvi v drugi pokalni del odločal zadnji krog. Urugvajski nogometaš Edinson Cavani je bil sinoči z dvema doseženima goloma, skupaj z vratarjem Morganom De Sactisom, glavni junak tekme ansa Napoli - Manchester City 2:1 (1:1) Strelci: Cavani v 18., Balotelli v 33.; Cavani v 49. min. Napoli (3-4-2-1): De Sanctis; Campagnaro, Cannavaro, Aronica; Maggio, Gargano, Inler (Dzemaili), Dossena (Fernandez); Hamšik, Lavezzi; Cavani (Pandev). Trener: Mazzarri. Manchester City (4-1-4-1): Hart; Zabaleta (Johnson), Kompany, Lescott, Kolarov; De Jong (Nasri); Silva, Yaya Touré, Milner, Balotelli; Dzeko (Agüero). Trener: Mancini. Trabzonspor - Inter 1:1 (1:1) Strelca: Alvarez v 18.; Altintop v 23. min. Trabzonspor (4-2-3-1): Tolga; Celustka, Kacar, Glowacki, Cech; Zokora, Colman; Altintop, Serkan Balci (Mierzejewski), Alazinho. Trener: Gunes Inter (4-1-4-1): Julio Cesar; Nagatomo, Lucio, Samuel, Chivu; Cambiasso; Alvarez (Faraoni), Zanetti, Stankovič, Zarate (Coutinho); Milito (Pazzini). Trener: Ranieri Skupina A IZIDA 5. KROGA Bayern München - Villareal 3:1, Napoli -Manchester City 2:1 Bayern 5 4 10 11:4 13 Napoli 5 2 2 1 8:6 8 Manchester City 5 2 1 2 7:6 7 Villareal 5 0 0 5 2:12 0 PRIHODNJI KROG (7.12.): - Manchester City - Bayern München, Villareal - Napoli Skupina B izida 5. kroga CSKA Moskva - Lille 0:2, Trabzonspor Inter 1:1 Inter 5 3 1 1 7:5 10 Trabzonspor 5 1 3 1 3:5 6 CSKA Moskva 5 12 2 7:7 5 Lille 5 12 2 6:6 5 PRIHODNJI KROG (7.12.): Inter - CSKA Moskva, Lille - Trabzonspor Skupina C IZIDA 5. KROGA Manchester United - Benfica 2:2, Otelul - Basel 2:3 Manchester U. 5 2 3 0 10:6 9 Benfica 5 2 3 0 7:4 9 Basel 5 2 2 1 9:9 8 Otelul 5 0 0 5 3:10 0 PRIHODNJI KROG (7.12.): Basel - Manchester United, Otelul - Benfica Skupina D IZIDA 5. KROGA Lyon - Ajax 0:0, Real Madrid - Dinamo Zagreb 6:2 Real Madrid 5 5 0 0 16:2 15 Ajax 5 2 2 1 6:3 7 Lyon 5 1 2 2 2:6 5 Dinamo Zagreb 5 0 0 5 2:15 0 PRIHODNJI KROG (7.12.): Ajax - Real Madrid, Dinamo Zagreb - Lyon Danes na stadionu Meazza Milan proti Barceloni Osrednja tekma današnjega spored v Ligi prvakov bo dvoboj v Milanu med Milanom in Barcelono(ob 20.45 TV raiuno). Tekma bo najbrž odločala o prvem mestu v skupini H. Spored, skupina E: Leverkusen - Chelsea, Valencia - Genk; skupina F: Arsenal - Dortmund in Marseille - Olym-piacos; skupina G: Zenit - Apole, Donetsk - Porot, skupina H: Bate Borisov - Plzen in Milan - Barcelona. nogomet - Predzadnji krog faze skupin lige prvakov Po pravi bitki Napoli premagal Manchester City S točko in porazom CSKA-aja Inter že v osmini finala skupaj z Realom in Bayernom nogomet SP 2014: Slovenija najprej s Švico ZÜRICH - Slovenska nogometna reprezentanca bo prihodnje leto kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2014, ki bo v Braziliji, začela 7. septembra doma proti Švici, zatem pa bo 11. septembra gostovala na Norveškem. Tako so se predstavniki zvez dogovorili na sestanku v Zü-richu. Slovenija bo nato igrala še 12. oktobra 2012 doma s Ciprom, 16. oktobra bo gostovala v Albaniji, 22. marca 2013 bo gostila Islandijo, s katero se bo nato v gosteh merila 7. junija. Šestega septembra 2013 se bodo slovenski fantje doma pomerili z Albanci, štiri dni zatem pa gostovali na Cipru. Za konec kvalifikacij bo Slovenija 11. oktobra 2013 igrala doma z Norveško, 15. oktobra pa v gosteh s Švico. Ker se prisotnim delegacijam ni uspelo dogovoriti o razporedu, je na koncu o njem odločal žreb. TENIŠKI FINALE ATP Poškodovanega Berdycha bo zamenjal Tipsarovic LONDON - Britanski teniški igralec Andy Murray je zaradi poškodbe dimelj že končal nastope na zaključnem turnirju sezone v Londonu. Namesto njega bo naslednja dva dvoboja skupine A igral Srb Janko Tipsarevič. Jutri bo igral proti Ber-dychu, ki je v ponedeljkovem nočnem dvoboju namučil favoriziranega Djokovi-ča in izgubil šele s 3:6, 6:3 in 7:6 (3). Včeraj popoldne pa je Francoz Jo-Wilfried Tsonga s 7:6 (4), 6:1 premagal Američana Mardyja Fisha in tako ostaja v boju za polfinale. Švicar Roger Federer je na večernem dvoboju v skupini B presenetljivo gladko s 6:3, 6:0 premagal Španca Rafaela Nadala in si že priigral polfinale. NEDOLŽNA - Francoska kolesarska zveza (FFC) je legendarno kolesarko Jean-nie Longo oprostila vseh dopinških obtožb. 53-letna Longojeva v zadnjih 18 mesecih kar trikrat ni sporočila, kje se nahaja, tako da niso mogli opraviti naključnih dopinških preizkusov, navkljub temu pa je domača kolesarska zveza ustavila disciplinski postopek. POKAL - Spored (v oklepaju nasprotnik v osmini finala): danes ob 15.00 Bologna - Crotone (Juventus), Chievo - Mo-dena (Udinese), jutri ob 18.00 Fiorentina-Empoli (Roma), ob 20.30 Genoa-Bari (Inter), ob 21.15 Cagliari-Siena (Palermo); 29. novembra ob 20.45 Parma-Verona (Lazio), ob 21.15 Catania-Novara (Milan), 30. novembra ob 15.00 Cesena-Gubbio (Napoli). 1. DIVIZIJA - Izid zaostale tekme: Andria - Piacenza 1:0. Italijanski odbojkarji prvič po osmih letih premagali Brazilijo KAGOSHIMA - Na svetovnem pokalu v moški odbojki je italijanski reprezentanci uspel pravi podvig. Prvič po osmih letih je namreč premagala Brazilijo in se po uvodnem porazu proti Rusiji (in zmagi proti Egiptu v drugem krogu) polnopravno vrnila v igro za uvrstitev na OI 2012. Na tekmi proti Brazilcem, kot se za derbi spodobi, je bil zmagovalec znan šele po petih setih, dvoboj pa je bil poln preobratov. Italija je prepričljivo osvojila uvodni set, nato so blesteli Brazilci, v četrtem setu pa je spet bolj- še igrala Italija. Brazilci so bili odlični v obrambi, naposled pa so morali priznati premoč »azzurrov«. Tie-break (22:20) je bil prava drama, saj so zaključno žogo najprej imeli Brazilci, nato dve Italija, spet štiri Brazilija, po bloku Laska pa je odločilno točko za Italijo na servisu dosegel podajalec Travica. Diagonala Lasko-Travica je tudi sicer bila ključ italijanske zmage, saj je korektor poljskega rodu napadal z 52-odstotno učinkovitostjo, hrvaški Italijan Travica pa je odlično podajal. Zelo dobro se je obne-sel tudi tolkač Parodi, ki je od tretjega seta dalje zamenjal Savanija in igrišča ni več zapustil. Spet je zelo dobro igral Fei, ki ga je trener Berruto uvrstil v center, se pravi na položaju, ki ga je Fei zavzemal na začetku svoje dolge kariere. košarka - Vabilo v člansko reprezentanco Jessica Cergol med 20 »azzurrami« Na seznamu rezerv državne članske reprezentance je tudi košarkarica iz Milj Jessica Cergol. Trener Roberto Ricchini je na trening konec novembra vpoklical dvanajst igralk, med osmimi igralkami »na čakanju« pa je tudi 26-letnica, edina iz naše dežele in prva slovenska košarkarica, ki je bila vključena med 20 najboljših igralk v Italiji. »Povabila sploh nisem pričakovala, saj me že več let niso poklicali,« je povedala Miljčanka, ki letos igra v A2-ligi, trenira pa jo Matija Jogan. »To me navdaja z velikim zadoščenjem, obenem pa je to priznanje za vestno delo in za napredek, ki sem ga dosegla v zadnjih sezonah.« Jessica je bila pred približno desetimi leti že na treningih mladinske državne reprezentance letnika 1985, zbrala pa ni še nobenega nastopa. Edina, ki je nastopala tudi na uradnih tekmovanjih, je Martina Gantar (letos pri Ginna-stici v Trstu, B-liga), ki je s kadetsko reprezentanco igrala na mladinskem turnirju na Hrvaškem in na evropskem kadetskem prvenstvu v Grčiji, treningov mladinskih selekcij pa sta se udeležili tudi Mateja Piccini (letos Fogliano, C-liga) in Mia Kraus. V vlogi pomožnega trenerja pa je več nastopov zbral Matija Jogan. Jessica Cergol / ŠPORT Sreda, 23. novembra 2011 21 košarka - Po devetih zaporednih zmagah Bora Radenske Presenečeni, toda vedo, zakaj zmagujejo Nepričakovano, a vendarle pričakovano. Igra besed? Nikakor. Deveta zaporedna zmaga je bila za nekatere (predvsem odbornike) res prijetno presenečenje, kljub temu pa čisto vsi vedo, zakaj je letošnja zgodba članske ekipe KK Bor tako uspešna. »Zagotovo sta Peter Sosič in Marko Meden zapolnila vrzeli lanske ekipe. Z njima smo pridobili na prodornosti, ki je lani nismo imeli, prispevata pa tudi določeno število točk, ki so nam lani včasih zmanjkale. Oba lahko igrata tudi kakovostno obrambo,« je nazorno predstavil enega izmed razlogov za uspehe trener Boban Popovič, enako razmišljata tudi predsednik Bruno Kneipp in podpredsednik Renato Štokelj. Bor Radenska je po devetih krogih v prvenstvu deželne C-lige še nepremagan, nazadnje je na Stadionu 1. maja padel še drugouvrščeni San Daniele. Moč Bora pa ni izključno v zadnjih okrepitvah. Sosič in Meden sta ekipo dopolnila, nikakor pa nista prevzela vodilnih vlog. Kakovost ekipe je tudi v tem, da ima Bor veliko število enakovrednih igralcev, poudarja Bruno Kneipp: »Tudi ko trener spreminja postavo, ostaja učinek enak. Ob tem pa nimamo igralca, ki zadeva trideset točk, ampak vsak prispeva svoje.« K zaporednim uspehom prispeva zdaj tudi samozavest, poudarja Renato Štokelj, ki jo igralci pridobivajo z zmagami. »Moramo pa biti pošteni in priznati, da smo večino tekem proti kvalitetnim ekipam odigrali doma. To sicer ne zmanjšuje pomembnosti zmag in niti naših možnosti, da želimo doseči čim višjo uvrstitev,« pravi podpredsednik. Pomembno vlogo pri vsaki zgodbi pa ima tudi pisatelj, režiser - pri športu je to trener. Popovič, ki je v deželni C-li-gi že dosegel napredovanje z Jadranom under 19 elitni Četrti poraz Jadrana ZKB Falconstar - Jadran ZKB 84:77 (24:15, 45:32, 66:51). Jadran: Batich 26, Daneu 14, Škerl 3, Floridan 18, Tritta 14, Va-lič 2, Majovski, Ridolfi, Longo, Gregori, Valentinuz, trener Andrea Mura. PON: Batich, Floridan in Škerl. Jadranovi mladinci so izgubili četrtič zapored, na trenutke pa so igrali bolje kot na zadnjih tekmah. Tržiški Falconstar sodi približno v isti jakostni razred kot Murovi varovanci, ki bi torej kljub vsemu lahko pokazali še kaj več. Zlasti v obrambi so bili zelo pomanjkljivi v igri 1:1, tako da jih je domača vrsta z odličnim Tonutom (sinom nekdanjega prvoligaša in nato jadranovca) na čelu kmalu pustila za sabo. Presenetila jih je že z uvodnim delnim izidom 9:0, po zaslugi hitre igre svojih branilcev pa je v teku srečanja zbrala tudi do 20 točk prednosti. Gostje, ki so bili tokrat telesno močnejši od nasprotnikov, pa niso popustili vse do konca in so se v zadnjih minutah približali tudi na pet točk razlike ter minuto pred koncem celo zgrešili polaganje za -3. Zmaga pa je naposled ostala v Tržiču. Ostali izidi 6. kroga: Bar-colana - Venezia Giulia 49:60, Co-droipo - Cordenons 71:36, Ro-raigrande - UBC 73:109, Gemona - Servolana jutri. Vrstni red: Codroipo 12, UBC 10, Falconstar in Venezia Giulia 8, Cordenons 6, Jadran ZKB in Barcolana 4, Ro-raigrande in Servolana 2, Gemona 0. Prihodnji krog: Jadran - Ro-raigrande. Peter Sosič (na sliki) in Marko Meden sta v ekipi zapolnila lanske vrzeli kroma (v sezoni 2007/08 in zabeležil tudi 20 zaporednih zmag), je začel pri Boru sejati lani, letos pa so sadovi vidni: »Konec koncev dober začetek ni niti nepričakovan,« dodaja predsednik Kneipp. »Ze lansko četrto mesto je bilo sad vestnih treningov in dobrega dela trenerja. V letošnji sezoni pa smo lahko to delo nadgradili, saj so igralci že vedeli, kaj on želi, trener pa je tudi že vedel, kaj lahko zahteva od vsakega igralca.« Uspehe Bora - v dvorani Bojana Pavletiča, vse več pa tudi na gostovanjih - spremljajo tudi številni navijači. Najbolj glasne ni presenetil začetek prvenstva: »Pričakoval sem uspehe, saj tako dobro navijamo,« je v šali povedal Matej Crismancich, bivši igralec Bora: »Ze lani so igrali dobro, letos so svojo igro še izpilili. In to dokazujejo rezultati.« Tudi Katjo Spetič, članico glasnih navijačev in dekleta igralca, rezultat ne preseneča: »Ze v prvem nastopu so pokazali velik napredek v primerjavi z lansko sezono in zdaj igrajo iz tekme v tekmo boljše.« Starejši navijači in odborniki pa dosedanjega izkupička niso pričakovali. Tako nam je potrdil eden izmed najbolj delavnih odbornikov Mario Pison: »Seveda mi vedno želimo zmagati, a takega začetka letos nisem pričakoval. Trener Po-povič je dobro združil ekipo, obenem pa nas veseli, da igrajo vsi in da tudi mlajši dobijo priložnost za nastop.« »Sestavili so konkurenčno ekipo, nisem pa priča- koval, da bo igrala na tem nivoju. Po devetih zaporednih zmagah pa smo dokazali, da smo za stopničko više od ostalih,« je mnenje nekdanjega Borovega košarkarja Daria Kovačiča. Devetega uspeha so se glasno veselili tudi najmlajši navijači, ki jih je bilo v soboto res veliko. To so večinoma otroci, ki vadijo pri Boru minibasket, ob sobotah pa navijajo za svojega trenerja Marka Medna. Da vsako soboto napolni tribuno Stadionu toliko otrok, je tudi posledica dogovora vodstva z igralci, da domače tekme igrajo letos že ob 18.30, kar je gotovo primernejši termin za obisk najmlajših. Po deveti zmagi čakajo zdaj pri Boru še na deseto, s čimer bi letošnja ekipa izenačila rekord zaporednih zmag članske ekipe, ki v različnih ligah nastopa že v 46 let, pravi Štokelj. Obenem bi nov par točk pomenil še utrditev prvega mesta na lestvici (ta teden imajo že šest točk prednosti). Samo po sebi se torej zastavlja vprašanje, kam lahko cilja letošnji Bor Radenska. »Če tako nadaljujemo, nekaj več bo,« previdno pravi Kneipp, podpredsednik Štokelj nasprotno ostaja pri tleh (»zavedamo se omejenosti svojega budžeta in vseh težav, začenši s stadionom«), bivši igralec in trener Bora Walter Vatovec, ki je bil v soboto med gledalci, pa kar napoveduje: »Finale bo Bor - Breg!« Veronika Sossa promocijska Dom: soliden nastop in razočaranje Dom - Dinamo 56:58 (10:16, 25:23, 32:38) Dom: Voncina 2, Fabrissin 9, Zavadlav M. 2, Cej 9, Termini nv, Abrami 5, Dellisanti 3, Col-lenzini 11, Graziani nv, Čotar, Ambrosi 4, Zavadlav G. 11. PON: nihče 3T: Collenzini 2, Cej in Dellisanti 1. Trener: Jan Zavrtanik. Domovci so v drugem krogu promocijske lige zamudili lepo priložnost za prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Po izenačeni tekmi je namreč slavila bolj izkušena peterka ekipe Dinamo, Zavrtanikovi varovanci pa so dokazali, da se lahko enakovredno kosajo tudi z bolj pripravljenimi nasprotniki. Domovci so prvo četrtino začeli dobro, saj so si izborili veliko izdelanih metov, zadeval pa je zgolj Fabrissin, tako da so gostje takoj rahlo povedli. Domači pa so lepo odreagirali in z delnim izidom 15:7 zaključili prvi polčas v rahlem vodstvu. Začetek tretje četrtine pa je bil usoden za Ceja in soigralce. Nasprotniki so se namreč odločili za večji pritisk v obrambi, s katerim so prednost povišali na 8 točk razlike, saj so domovci naivno izgubili veliko žog. Kljub temu pa se domači niso predali in v zadnji četrtini ujeli nasprotnika, predvsem po zaslugi Collenzini-jevih točk. Nato so nasprotniki ponovno prišli v rahlo vodstvo, ki so ga obdržali do konca tekme. Pohvalo tokrat zaslužita Gabrijel in Matej Zavadlav ter Daniele Collenzini, saj so se požrtvovalno in uspešno upirali starejšim in bolj izkušenim nasprotnikom. V Domovem taboru je po porazu vladalo veliko razočaranje, pre-pričami pa smo, da bodo v prihodnosti Ambrosi in soigralci lahko presenetili marsikatero ekipo. (av) Na Tržaškem: jutri ob 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor NLB -Santos; ob 21.15 v Nabrežini Sokol - Skyscrapers SK Devin: plastična steza, Opendy in smučarski tečaji Poleg projekta Šola Šport za učence slovenskih osnovnih šol devinsko-nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva organizira SK Devin že vrsto let z velikim uspehom tudi smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini. V letošnji sezoni je tako na vrsti že tretja izmena najmlajših tečajnikov, ki vadijo vsako soboto popoldne in nedeljo zjutraj pod vodstvom društvenih smučarskih učiteljev. Bojan in Daniel imata predvsem najmlajše, ki jih že po prvi lekciji popeljeta z vlečnico na vrh proge, medtem ko se učitelja Janja in Marko posvečata nadaljevalnim tečajem. SK Devin bo čez dva tedna organiziral štiridnevni izlet v Innichen za Openday. Vpisanih je preko 60 udeležencev. Letošnje smučarske tečaje v kraju For-ni di Sopra, ki se bodo pričeli v soboto oz.nedeljo 14. in 15.j anuarja, pa bodo predstavili na večeru Božič z nami v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko Občino v ponedeljek, 19.decembra ob 19.uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. šah Mladi Slovenci grejo na DP V nedeljo je bil v Spilimbergu mladinski turnir, veljaven za uvrstitev na državno šahovsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Ragusi. Nastopila sta tudi dva mlada zamejska šahista: že kvalificirana Lejla Ju-retič je bila v združeni kategoriji U12 in U10 tretja (3,5/5), Sebastjan Pieri (3,5/5) pa četrti in kot prvi nastopajoč pod desetim letom tudi uvrščen na državno prvenstvo. Na prejšnjem turnirju so dosegli uvrstitev še Matej Gruden ter Boštjan in Urška Petaros. V soboto pa bo v Trebčah turnir osnovnošolcev openskega ravnateljstva, ki se ga udeležijo učencih vseh šestih šol, ki imajo tudi letos šahovske krožke. (Marko Oblak) GORSKO KOLESARSTVO Sossi 3. v Ločniku Gorska kolesarja SK Devin Francesco Carletti in Peter Sossi sta sodelovala na dirki v Ločniku, 3. preizkušnji zimskega prvenstva, ki jo je organiziral KK Caprive-si. Carletti je med naraščajniki zasedel 7. mesto, Sossi pa je bil tretji v kategoriji junior master. KOTALKANJE Uspešna Giulia Lodolo Mlada kotalkarica Giulia Lodolo, učenka 3. razreda OŠ P. Voranca v Doberdobu in članica kotalkarskega društva ADS Pattinaggio iz Ronk je na »Trofej pokrajin« v Novari v paru z Jacopom Liba-norejem osvojila 1. mesto v kategoriji najmlajših. NOGOMET Poraz mladincev Vesne Pro Cervignano - Vesna 2:1 (2:0) Strelec: Improta v 68. min. Vesna: M. Vidoni, Cerkvenic, A. Vi-doni (Brass), Zerjal, A. Kerpan, Hoffer, Zu-dek (Bonetta), Viviani (Stancic), Improta, De Pasquale, Bubnich. Trener: De Castro. Gostitelji iz kraja Muscoli pri Červi-njanu so povedli že po dveh minutah, ko je Zerjal nehote preusmeril žogo v svoja vrata. Vesna v prvem polčasu ni igrala dobro in Pro Cervignano je še drugič premagal vratarja Matijo Vidonija. V drugem polčasu se je slika na igrišču popolnoma spremenila. »Plavi« so igrali bolj zagrizeno in v 68. minuti je zaostanek znižal Improta. V nadaljevanju sta zelo dobri priložnosti zapravila Bubnich in De Pasquale. »Lahko bi odnesli domov vsaj točko. Vsekakor sem z reakcijo v drugem polčasu kar zadovoljen, z igro v prvem pa ne,« je ocenil trener Mau-rizio De Castro. Primorec proti Terzu, ampak se še ne ve kdaj V polfinalu deželnega pokala za 1. amatersko ligo bo Primorec igral v gosteh proti Terzu, ki je s 3:0 premagal Vallenon-cello. Deželna nogometna zveza še ni sporočila datuma tekme. »Mogoče šele marca,« je povedal predsednik Darko Kralj. □ Obvestila AŠD SOKOL vabi na predavanje "Prehrana in šport", ki bo v četrtek 24. novembra 2011 ob 20.15 v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini. Predavala bo priznana zdravnica dr. Irena Tavčar. Vabljeni vsi mladi športniki in njihovi starši. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel.št. 3488012454. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14.januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) naše mladinske ekipe v starejših kategorijah - Deželni mladinci Vesne Skoraj v celoti domača ekipa Mladinci kriške Vesne zasedajo mesto na sredini lestvice v deželni skupini C kroma TRENER Maurizio De Castro Trener mladincev Vesne je zelo pozitivno ocenil prvo trimesečje. »Smo lepa skupina. Fantje so delavni, marljivi in lepo vzgojeni. Prepričan sem, da smo se odlično vklopili in smo s fanti na isti valovni dolžini,« je sprva dejal De Castro, ki je bil pred leti pomožni trener članske ekipe (skupaj z Alejnikovom) in nato trener deželnih mladincev Krasa in pred tem še trener Zarje Gaje B. »Sezone nismo začeli na najboljši način, saj smo izgubili kar nekaj tekem. Nato smo se zbrali in igrali s tekme v tekmo boljše. Po desetih krogih lahko izjavim, da je ekipa solidna in da so fantje veliko napredovali. Dodal bi še, da kar nekaj mladincev trenira s člansko ekipo. Društvo namreč skuša vključiti čim več mladih v člansko moštvo. To tudi sam podpiram in s trenerjem Massaiem odlično sodelujeva,« je še dodal De Castro. Vesna Matija Vidoni vratar 1994 Dean Ghira vratar 1995 Erik Brass branilec 1993 Piero Cerkvenic branilec 1993 Pietro Terzon branilec 1992 Ambrož Vidoni branilec 1993 Igor Žerjal branilec 1993 Marko Marjanovic branilec 1993 Daniel Hoffer sredina 1993 Albert Kerpan sredina 1995 Erik Rebula sredina 1995 Marco Madotto sredina 1993 Ivan Zudek sredina 1993 Daniel Bubnich sredina 1996 Gabriele De Pasquale sredina 1992 Luca Tanteri sredina 1994 Andrea Bonetta sredina 1994 Virgilio Viviani napad 1993 Andrej Stancic napad 1994 Aleksander Marjanovic napad 1993 Jakob Vascotto napad 1992 Dean Skerlavaj napad 1993 Trener: Maurizio De Castro; trener vratarjev: Paolo Cazzato; spremljevalca: Paolo Vidoni in Giuliano Vascotto Večina Vesninih mladincev, ki igrajo v deželnem prvenstvu, je v zadnjih sezonah igrala pri mladinskih združenih ekipah. »V glavnem naše moštvo sestavljajo Slovenci. Kar osem, pravi rekord, jih je celo iz Križa, čeprav niso vsi slovenske narodnosti. Imamo tudi enega Rezijana, ki pa ne govori knjižne slovenščine,« je Vesnino mladinsko moštvo orisal spremljevalec ekipe Paolo Vidoni. Kriške mladince vodi trener Mauri-zio De Castro, ki je bil pred leti pomožni trener pri Krasu (promocijska liga), ki ga je vodil Sergej Alejnikov. Pred tem je De Castro vodil tudi Zarjo Gajo B. »Maurizio je zelo umirjen trener in pozitivna osebnost. Na klopi je vedno uglajen in nikoli pretirano ne kriči na fante. Poleg tega je tehnično dobro podkovan,« o Vesninem trenerju meni Vidoni. Pri Vesni so se v zadnjih sezonah trudili, da bi tako v članski kot v mladinski ekipi imeli čim več slovensko govorečih fantov. »To nam je tudi uspelo. Tako v članski kot v mladinski ekipi imamo več kot polovico Slovencev. Po tej poti moramo nadaljevati tudi v prihodnosti,« je poudaril Paolo Vidoni. Cilj Vesninih mladincev je, da bi letošnjo sezono končali nekje na sredini lestvice. »Moštvo je solidno, čeprav začetek prvenstva ni bil najboljši. V sredini in v obrambi smo še kar izkušeni. V napadu pa žal nimamo igralca, ki bi zagotovil določeno število zadetkov. Vsekakor želimo si, da bi se mladinci preizkusili tudi v članski ekipi. Prvenstvo je dolgo in kdor se bo potrudil in redno treniral, bo prav gotovo prišel v pošte v tudi za člansko ekipo. Treba je namreč upoštevati, da so poškodbe, kazni in odsotnosti med sezono na dnevnem redu,« je opozoril Vidoni. Vesnini nogometaši prihajajo iz cele tržaške pokrajine, od Sesljana do Bazovice. Fantje trenirajo trikrat tedensko, prvenstvene tekme pa igrajo ob sobotah. Trener Castru pomagata spremljevalca Paolo Vidoni in Giuliano Vascotto ter maser Alex Sedmak. ■ JMa • 1 ■ _ ■ \r / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Skrivnost 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Champions League, Milan - Barcellona (prenos) 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due 23.45 Dok.: Delitti rock (v. Massimo Ghini) 0.45 Dnevnik - Parlament 0.55 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 1.40 Vremenska napoved ^ Rai Tre - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 2116.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: La vita a modo mio (kom., ZDA, '95, r. R. Benton, i. P. Newman, M. Griffith) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: I pilastri del-la Terra 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.45 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Ossessione pe-ricolosa (triler, ZDA, '10, r. D. Campbell, i. J.L. Kelly, K. Prout) 22.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.30 Dnevnik 23.35 Film: Star Wars - Episodio III La vendetta dei Sith (fant., ZDA, '05, r. G. Lucas, i. E. McGregor, H. Christensen) 1.15 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Variete: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Un amore e una vendetta 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.00 Dnevnik in II caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik, vremenska napoved in Rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: Il richiamo della foresta 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.30 Nan.: Boris 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Crash - Con-tatto Impatto convivenza H Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (22. novembra 2011) Vodoravno: spretnost, Aristotel, Nike, rek, R. O., Jadran, Feri, viola, Sam, kraj, ot, Primorec, E. K., Roma, ed, Scola, Ato, slava, par, tonika, antena, Ir, fax, Laurel; na sliki: Simon Feri. 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Le Iene Show 0.00 Variete: Invincibili (v. M. Berry) 1.25 Show: Poker1mania 2.15 Dnevnik - pregled tiska ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Dopo il TG... Nel bau-le dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 16.00 Dok.: Italia da scoprire 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de La Versiliana 11.45 Šport: Super Sea 12.45 Aktualno: Mukko Pallino 13.05 Variete: Energia e ambiente 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.35 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Rotocalco ADN-Kronos 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Cockfight (dram., r. R. Slane, i. W. Brimley, R. Knott) 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: I due sergenti (dram., It., '36, r. E. Guazzoni, i. G. Cervi, A. Centa, M. Doro) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.10 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resn. show: SOS Tata 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: La strana coppia II (kom., ZDA, '98, r. H. Deutch, i. J. Lemmon, W. Matthau) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: JAG - Av-vocati in divisa 19.20 Aktualno: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 4.35 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Che - Guerriglia (biog., Fr./Šp./ZDA, '08, r. S. Soderbergh, i. B. DelToro, F. Potente) 23.50 Dok.: Delitti 0.40 Dnevnik 0.50 Aktualno: (ah)iPiroso I.45 Aktualno: Prossima fermata Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Otr. serija: Ribič Pepe 11.05 Otr. odd.: Zlatko Zakladko (pon.) II.20 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Gudurica, Evropa v malem (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Duhovni utrip (pon.) 14.40 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Osrednja proslava ob dnevu Rudolfa Maistra, prenos iz Slovenske Bistrice 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Film tedna: Priseljenci 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Nad.: Usodna nesreča 0.30 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal {p Slovenija 2 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 8.30 0.50 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 12.55 19.00, 0.00 Videozid (pon.) 13.45 Dok. serija: Onkraj obzorja (pon.) 14.35 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 15.50 Dok. serija: City folk (pon.) 16.15 Mostovi - Hidak 16.55 Odbojka (M), kvalifikacije za OI: Slovenija - Portugalska, prenos iz Osijeka 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Judo: Grand prix, posnetek iz Amsterdama 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Slovenska jazz scena Slovenija 3 6.00 9.00 Sporočamo 7.5011.50, 17.50 Kronika 8.3010.30, 12.30, 14.00, 15.30 Poročila Tvs1 9.00 Sporočamo 13.30 Prvi dnevnik TVS1 15.40 20.00 Aktualno 16.30 Na Tretjem 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom 15.00 Dok. odd.: Sergio Endrigo 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City Folk 22.05 Vas tedna 22.35 Artevisione magazin 23.05 In orbita 23.50 Čezmejna TV -TDD, dnevnik v slovenskem jeziku pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nad.: Pola 9.10 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Žena za mojega očka (resnič. serija) 12.00 17.50 Larina izbira (nad.) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. se- rija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Tereza 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Pravica do umora (ZDA) 0.30 Nan.: Zvezde na sodišču 1.25 Nan.: Šest modelov 2.00 24UR (pon.) 3.00 Nočna panorama Kanal A 7.45 Obalna straža (akc. serija) 8.35 Svet (pon.) 9.30 Tom in Jerry (ris. serija) 9.50 Ve-veriček (ris. serija) 10.15 Razred 3000 (ris. serija) 10.40 13.30 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.1017.05 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 12.05 16.10 Faktor strahu VB (resnič. serije) 13.00 Tv prodaja 13.55 Film: Zadeta modela (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov, AC Milan - Barcelona (prenos) 23.00 Liga prvakov - vrhunci dneva 23.30 Will in Grace (hum. nan.) 0.00 Film: Obsojeni na preživetje (ZDA) 2.05 Love Tv 4.05 Nočna pti- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posameznik in družba (dr. Martina Flego); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Zorko Simčič: Trije muzikantje ali povra-tek Lepe Vide, 10. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Volitve 2011: samopredstavitev stranke SDS; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2011: pogovori s predstavnikoma SMS zeleni in Stranke enakih možnosti; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Effe's inferno. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Com-mento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimko-va delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violin-ček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon: Volitve 2011; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 23. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1010 DUBLIN arn 1020 LONDON O 6/10 AMSTERDAM o 3/8 STOCKHOLM S/6 O K0BENHAVN —' < - - BERLIN -i/a o LIZBONA O 12/17 1020 ' ATENE ^ ,.6/1T O-C'.. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ - - ~ P Plitvo območje nizkega zračnega pritiska nad Sardinijo bo v naslednjih dneh pripomoglo k dotoku suhih severovzhodnih prizemnih tokov, ki bodo premešali nižje zračne plasti. Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom pa območje visokega zračnega tlaka. S šibkim zahodnim vetrom doteka v višinah nad naše kraje topel in suh zrak, v nižjih I plasteh ozračja pa ostaja temperaturna inverzija. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28 Dolžina dneva 9.14 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 4.55 in zatone „ ob 14.58 BIOPROGNOZA V krajih z dolgotrajno meglo bodo pri najbolj občutljivih možne manjše težave. V krajih s sončnim vremenom bo vremenski vpliv ugoden in spodbuden. Proti večeru se bo predvsem v južni polovici države vremenska obremenitev krepila. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.10 najnižje -30 cm, ob 8.19 najvišje 65 cm, ob 15.07 najnižje -69 cm, ob 21.33 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.49 najnižje -25 cm, ob 8.54 najvišje 63 cm, ob 15.44 najnižje -71 cm, ob 22.18 najvišje 30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............1 2000 m............1 1000 m............4 2500 m............0 1500 m............4 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O -2/7 SCX VIDEM o Cy 2/17 O PORDENON a/16 TRBIŽ O -3/6 O -2/A KRANJSKA G. d o TRŽIČ -1/S O KRANJ S/17 A/10 ČEDAD O 3/16 ^ 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA -2/5 N. MESTO -3/3 GORICA O „,,„ POSTOJNA O ^ O -3/4 --- _ ,. ., KOČEVJE o - PORTOROŽ O -- ^ - CRNOMELJ 2/12 ) UMAG OPATIJA , REKA 3/T PAZIN O N NAPOVED ZA DANES V hribih in v zgornji nižini bo prevladovala zmerna oblačnost; v spodnji nižini in ob morju pa bo bolj spremenljivo vreme, krajevno lahko občasno pretežno oblačno. Ob morju bo pihala burja, ki bo sprva zmerna a zvečer se bo okrepila. Tudi na vzhodnem nižinskem pasu bo pihal zmeren severovzhodnik. Danes bo pretežno jasno, po nižinah bo megla ali nizka oblačnost, ki bo segala do nadmorske višine okoli 800 m. V južni Sloveniji bo občasno več oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 12 stopinj C. O GRADEC -4/4 O -1/4 KRANJSKA G. O TRŽIČ -3/5 O-3/4 S. GRADEC KR°NJ 0 $ LJUBLJANA -2/S POSTOJNA 0-2M KOČEVJE O CELJE -4/5 O MARIBOR O-4/4 PTUJ O M. SOBOTA O-5/4 ZAGREB -2/2 O „ V hribovitem svetu in po nižinah bo jasno do rahlo oblačno vreme. Nekaj več oblačnosti bo na območju Trbiža in v nekaterih dolinah Karnijskih Predalp. Ob morju bo zmerno oblačno do bolj spremenljivo vreme; pihala bo okrepljena burja, predvsem dopoldne. (NAPOVED ZA JUTRp Jutri in petek bo po nižinah v notranjosti Sloveniji oblačno ali megleno, drugod pa bo delno jasno. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, ki bo v petek ponehala. Skavtske znamke Ko govorimo o tematskih zbirkah znamk, je treba upoštevati, da niso vse teme enako zanimive in enako popularne. V prejšnji številki smo opisali zbirko na temo hrasta. Gotovo je to ena izmed manj razširjenih tem, ki jih izberejo filatelisti za svoje razstavne zbirke. Pred leti je združenje American Topical Association izvedlo raziskavo med 8.000 zbiralci iz 83 držav o najbolj priljubljenih filatelističnih temah. Raziskava je pokazala, da so se zbiralci po svetu odločili za več kot 700 različnih tem. Med bolj razširjenimi pa so: rastline, ptiči, šport, umetnost, verstva, vsemirje, glasba, prevozna sredstva, zemljevidi, skavti, da navedemo samo deset najbolj iskanih. Danes bi se ustavili prav ob skavtskih znamkah. Kot znano, je skavtizem več kot sto let stara mednarodna organizacija, ki jo je leta 1907 ustanovil v Angliji Lord BadenPowell. Organizacija, ki se zavzema predvsem za zdravo življenje v naravi in za vzgojo mladine v poštenosti, ustvarjalnosti in spoštovanju osnovnih človekovih vrednot, šteje danes po vsem svetu več kot 40 milijonov fantov in deklet. Že deset let po ustanovitvi te organizacije so začele nekatere državne poštne uprave izdajati znamke o skavtih. Prva je bila leta 1918 Češkoslovaška, a kmalu so ji sledile Tajska (1920), Madžarska (1925), Romunija (1931), Holandska (1937), Francija (1938). Do danes je le malo držav (Rusija, Kitajska ali Vietnam), ki niso izdale znamk na to temo. Vsako leto pa izide nekaj serij, ki jih izdajajo države ob raznih obletnicah krajevnih skavtskih organizacij. Seveda, teh izdaj se nabere kar veliko, ko potekajo pomembnejše prireditve, kot na primer mednarodno srečanje skavtov Jamboree ali kaka okrogla obletnica. Ob 75-letnici skavtizna, leta 1982, je 112 držav izdalo svojo spominsko serijo. Ob stoletnici je izšlo 132 serij skavtskih znamk in med njimi so bile tudi znamke Slovenije, Italije in Avstrije. (Slika 1) Skavtska zbirka lahko obsega na primer vse znamke evropskih ali drugih držav, lahko prikazuje le izdaje določenega leta ali obdobja (recimo stoletnice), lahko prikazuje znamke, žige in dopisnice raznih jamboreejev, zbiratelj pa lahko obdela vsebino tega mladinskega gibanja: tabori, šotori, taborni ognji, obljube, skavtski pozdrav, skavtska oprema, skavtski lilija in deteljica, raziskovanje narave, gorništvo in skavtizem na vodi, pomoč in solidarnost med ljudmi in še bi lahko naštevali. Prav zaradi velikega števila znamk na to temo in zaradi razširjenosti in raznolike dejavnosti so skavtske zbirke vedno zanimive in poučne. V vseh večjih državah obstajajo tudi združenja za skavtsko filatelijo, v Italiji je AISF, v Avstriji StPS, vse pa so povezane v mednarodno organizacijo IFSCO. Prihodnje leto bo Italija izdala novo skavtsko znamko ob stoletnici organizacije GEI (Gio-vani esploratori italiani). i ?-. Šola v Košani V petek, 18. novembra, so v Ko-šani (pod Vremščico) imeli poseben praznik, saj sta tamkajšnja osnovna šola in vrtec proslavljala 30-letnico uporabe novih šolskih prostorov in istočasno 160-letnico ustanovitve šolstva v Košani. Med prvimi učitelji je bil tudi Filip Kette, oče pesnika Dra-gotina. Po drugi svetovni vojni pa je tam nekaj let poučevala učiteljica Evelina Pahor iz Trsta. V šoli, ki jo danes obiskuje okrog 150 otrok, so priredili razstavo otroških risb in prireditev ^ 6256 MHA § za občinstvo. Filatelisti iz Ilirske Bistrice pa so poskrbeli za spominski poštni žig, ki prikazuje novo šolsko poslopje z Vrem-ščico v ozadju. (Slika 2) Šola pa je izdala nekaj razglednic z otroškimi risbami. Ob tej priložnosti je v atriju šole predsednik numizmatičnega in fi-latelističnega društva iz Ilirske Bistrice Vojko Čeligoj postavil zanimivo razstavo na temo Stoji učilna zidana. Nove italijanske znamke Že nekaj časa ne poročamo o novih italijanskih izdajah, vendar moramo priznati, da niso posebno zanimive. Naj navedemo le nekaj izdaj. Avgusta so izšle tri znamke na temo folklore in športa. Septembra so izdali pet znamk, med katerimi bi omenili le znamko o Trajanovem slavoloku v Beneventu. Oktobra pa so izšle tri znamke, od katerih je ena posvečena 150. obletnici rojstva tržaškega pisatelja Itala Sveva (1861-1928). Njegovo pravo ime je bilo Etto-re Schmitz, ker je bil oče po rodu Nemec. Svevo je vedno živel in ustvarjal v Trstu. Njegovi glavni romani Una vita (1892), Senilita (1898) in La co-scienza di Zeno (1923) so prevedeni tudi v slovenščino (Življenje, Senilnost in Zeno Cosini). Ob tej priložnosti so v tržaškem poštnem muzeju odprli razstavo Pošta za Itala Sve-va. Poleg raznih dokumentov in pisateljevih pisem so na ogled prve izdaje njegovih knjig. Razstava bo odprta v dopoldanskih urah do 21. januarja. Novembra pa je italijanska pošta izdala kar 14 znamk. Omenili bi le znamko o italijanskih vojaških misijah, znamko ob dnevu filatelije, znamko ob stoletnici državne kovnice, dve znamki posvečeni poštni hranilnici ter dve božični znamki. Posebej pa moramo omeniti dva bloka, ki vsebujeta vsak po tri znamke. Bloka sta izšla ob državnem prazniku 4. novembra in v sklopu praznovanja 150. obletnice zedinjenja Italije. Prikazujeta pa pomembne italijanske bitke od Pastrenga (1848) do bitke v Rimu pri Porta Pia (1870). Kot šesto znamko so dodali boje na soški fronti, ki jih bolj kot spopade prve svetovne vojne štejejo kot zadnjo bitko za zedinjenje Italije. Napaka na znamki pa je v napisu, saj v ednini piše Battaglia d'Isonzo, ko pa je še dijakom v šoli znano, da je bilo na Soči dvanajst bitk. (Slika 3) Razstava in predavanje Čedajska banka je na svojem sedežu v Čedadu 15. novembra odprla osebno razstavo predsednika filateli-stičnega kluba Lovrenc Košir iz Trsta, prof. Petra Suhadolca na temo »Potres! Od vzrokov do posledic, od reševanja do obnove«, vse ilustrirano s poštnim in filatelističnim gradivom. Razstava bo odprta ob uradnih urah do 30. novembra. V četrtek, 24. novembra, pa bo ob 15.15 uradna otvoritev in ob 18.00 predavanje prof. Suhadolca, ki je tudi podravnatelj Oddelka za geoznanosti na tržaški univerzi na temo »Zakaj se zemlja trese?« Za svojo filatelistično zbirko o potresih je Suhadolc prejel vrsto nagrad na raznih svetovnih razstavah. I.T. POREČ